99. štev. V Ljubljani, sobota 24. aprila 1920. * e*"""11- IIL leto. Velja v Ljubljani in po pošti * telo leto tol leta tetri leta u mesec 180--#0 — 45-16- Za inozemstvo: celo leto ... K 240-— fol leta. ... P 120 — tetrt leta . . . „ 60'— za mesec . . 10'— w Uredništvo je v Ljubljani, I . s. eiškanska ulica čic-v. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu •- ~~ štev. 8. Teleion štev. 44. - izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vpi vor Za Ameriko: celoletno ... 4 dolarje polletno ... 2 dolarja Četrtletno... 1 dolar. Novi naročniki naj pošiljaj naročnino po nakaznici. Oflas, se zaračunajo po porabljenem prostoru In sicer 1 mm visok tei 55 mm Utok prostoi za enkrat 1 K 50 vin., za večkrat popust 1 ašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgo-dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se h-ankirajo. — ■'---------------- Rokopisi se ne vračajo. ............ Splošna stavka. Včerajšnji »Naprej« je priobčil oklic »Strokovne komisije delavskih organizacij v Sloveniji«, v katerem se proglaša tridnevna splošna sim-patijska stavka vseh delavskih organizacij v Sloveniji za štraikujoče železničarje. Stavka nal traja po nalogu tri dni. to ie do pondeljka o polnoči Krščansko socijalno iti narodno socialistično delavstvo se stavke seveda ne bo udeleževalo. Zagreb. 23. aprila. (Izvirno poročilo). Od komunistov proglašena «impatfjska stavka za železničarje je začela danes opoldne ta bo trajala 24 ur. t. j. do jutri opoldne. Časopisi • danes popoldne niso” več izšli in tudi Utiri zjutraj ne bodo.. Po mestu vlada živahno vrvenje, vendar pa se red dosedal ni nikjer kalil. LDU Beograd, 22. Dvodnevna generalna stavka v Beogradu ni uspela, ker dela poleg nanovo prijavljenih železničarjev tudi veliko število delavcev vseh kategorij. NAR. SOCIJAL1STIČNA STRANKA PROTI SPLOŠNI STAVKI. Načelstvo NSS je izdalo nasledili oklic: Našhn somišljenikom l Komunisti so proglasili tridnevno generalno stavko. Kakor ob pro-klamaciii železničarske stavke, tako tudi sedaj niso vprašali za mnenje niti svoilh članov, niti drugih organizacij. Nekaj teroristov hoče uveljaviti svoje ambicije, ne meneč se za dobrobit proletarijata. Gibanje ima strogo strankarski in politični značaj. Ml tako gihanie, posebno v sedanjem usodepolnem času. najstrožje obsojamo in porivamo svoje somišljenike, da se stavki ne pridružijo. Brezciljni In zmedeni jugoslovanski komunistični pokret je v škodo socllpUzmu! Ljubljana, 23. aprila 1920. Načelstvo »Narodno - socialistične stranke.« • Stavka. Včerajšnji dan v Ljubljani. Dan pred generalno delavsko stavko! Teinu prlmeno le razpoloženje v de-tavskih vrstah. V raznih dopoldanskih urah ob dežju prihajajo pred glavni stan stavkovnega odbora na Krekov trg skupine stavkujočih železničarjev, nekateri prihajajo iz svojih talnih, nečnih skrivališč. Po mestu, po ulicah, raznih javnih lokalih in privatnih hišah frče letaki različne vsebine, eni poživljajoč vse organizirano delavstvo na generalno stavko, drugi polemične in agitacijske vsebine. Neki letak pozivlje stavkajoče železničarje k zadnjemu odporu — in zmaga je na vidiku?! Tekom dneva le bil raztrošen po javnih lokalih in prodajalnah letak, poživljajoč, da naj so vse trgovine in druvi iavni lokali ves dan zaprti. Značilno za vodilno taktiko komunistov je da so sedaj zopet zatajili I •'.voio politično barvo, ker so uvideli, kako kvarne so bile zanje razne iz- j ja ve fa nadziranih agitatorjev, V ve- ' HWh. litografiranih letakih izjavljalo, j da vodiio boj proti dr. Brejcu in njihovi reakcionarni vladi ter da pričakujejo v tem boiu — zmage! Shod na Fužinah. Dočlm Je bilo ob deževnih dopoldanskih urah po mestnih ulicah polno stavkujočih železničarjev, so popoldne, ko se Je nekoliko zjasnilo, popolnoma izginiti z ljubljanskih ulic. Dogovorili so se namreč, da priredijo shod pri — Fužinah. Za namero pa so zvedeli tudi nrr'žn'ki ter shod — preprečili. življenje no glavnem kolodvoru. Na glavnem kolodvoru Je bilo včeraj dopoldne živahnejše. Promet se je začel iz vseh težkoč razvijati. Zopet so se začeli razlegati žvižgi lokomotiv, vlaki so začeli voziti proti .Jesenicam, na Dolenjsko. nrnti Ma-riboTu ta Logatcu. Tudi z Vrhnike in iz Kamnika sta včeral dopoldne prisopihali prvi lokomotivi. Panžfran Je bil tudi že tekom dopoldneva — osebni vlak proti Zagreub. Pojavile pa so nenadoma alarmantne vesti, da so postale v Zagorju, Trbovljah ta še druv^d pokvarjene, da rudarji Izvršujejo čine sabotaže. Pozneje se i fe ugotovilo, da to ni resnica in da ne preti absolutno nikaka nevarnost. Nekateri potniki so že odšli v svoje hotele nazai. dočim so drugi čakali na odhod. Ob 4. url 35 minut ie ko-nečno vlak s 13 vozovi zažvižgal in odšel proti Zagrebu. Poročila iz Zagorja, Trbovelj ta Zidanega mosta zafrbitata. 'da le tam vse mimo! FhpuoblllracHa v Italiil. LDU Rim, 22. aprila. Krallev dekret odrela. da se postavi armada na mirovno stanje ta da se uvede osem mesečna vojaška služba Dogodki v Subotici. LDU Subotica, 22. aprila. Dne 19. t. m. ponoči je nastal v Subotici upor. Oborožene tolpe Mažarov, pod vodstvom Ištvana Rusaja, so napadle stražnike mestne policije. Od policistov sta bila dva ubita, 5 težko ranjenih, 1 pa pogrešajo. Boj je trajal do 3. ure zjutraj. Upor ie bil zadušen. Uporniki so bili oboroženi s puškami in bombami. 1‘rciskava je dognala, da ie unela organizacija ua razpolago' 4 tolpe m sicer je unela prva 5UU ljudi, druga 00 do 70, tretja £P do 60 in četrta 70 do 80. V predmestju so našli mnogo skritega orožja ta okoli 10 strojnic. LDU Subotica, 22. aprila. Preiskava je dognala, da je bila vstaja delo madžarske lige za integriteto Madžarske in društva Mavo, ki ima svoj sedež v Budimpešti pod varstvom vlade. LDU Subotica, 22. aprila. Madžarske vojaške oblasti kupičijo čete ob demarkacijski črti proti Subotici, za aktivni nastop. V mestu Kistelek, na progi Segedin-Budimpešta, se nahaja 10.000 ljudi s 5 baterijami. LDU Beograd, 22. aprila. Z ozirom na to, da so došli madžarske čete s severnih mej proti Bački, in z ozirom na uspehe predhodne preiskave glede vstaje dne 19. t. m. v Subotici, je včeraj kraljevska vlada Izdala brzojavno naredbo našim misijam pri mirovni konferenci in glavnim zavezniškim silam, v kateri protestira proti takemu postopanju Madžarske in izjavlja, da bo prisiljena odbiti z orožjem vsak napad ne-prijateljske vojske na naše meje. LDU Beograd, 22. aprila. Preiskava radi upora v Subotici izkazuje resne in značilne uspehe ter kompromitira mnoge visoke uradnike In predstavnike budimpeštanske vlade. Kaže se, da )e bila vstaja že dalje časa pripravliena iz Budimpešte in sicer pod varstvom madžarske vlade same. Nehvaležnost je plačilo — naš*h vlad, V Mariboru Je poleg Ljubljane ključ do prometa cele Slovenije, Proti n a rodni železničarji so se torej vrgli pred vsem na Maribor ter so zoper narodno zavedne jugoslovanske železničarje uprizarjali divje gonje. Naše vlade pa žalibog niso ščitile Jugosl. železničarjev napram nemškutarskim soc. demokratom temveč so dajale hujskačem naravnost potuho. Da več rogoviležev, ki flh je Južna železnica radi nasilnosti zoper slovenske delavce če tudi nerada morala odpustiti, je morala nazaj Yzeti v službo na poziv slovenskega (!) ministra. Slovenski železničarji so bili brez zaščite napram rudečkarjem in t! so uganjali čedalje hujši terorizem« Ko ao radečkarfl pričeli stavkati, slovenski železničarji niso imeli niti vzroka, niti povoda ščititi vlado, ki njim ni dajala zaščite temveč jih je še zadnje tedne prezirala in celo izigravala zoper druge. Proglasili so torej pasivnost, kajti čemu bi šli slov. železničarji po kostanj v ogenj za vlado, ki jih bo pri prvi priliki zopet zatajila in pustila brez zaščite napram nemčur-jem in brezdomovincem. Če so tudi druge podružnice Z. J. 2. in celo centrala v Ijubliani bile zadnje dni mnenja, da bi naj stopili iz pasivnosti, ki so io v začetku štrajka upravičeno sklenili, se ingo-slovenski železničarji v Mariboru niso mogli ogreti za iiornoč vladi, ki ie tolikokrat nastonala zoper nie ter ščitila terorizatorle rudečkarje. Vse vladne in vojaške odredbe bi ne imele zaželjenega uspeha, če bi člaml J. 2. Z. bili še nadalje pasivni. Ko so ti uvideli, da hočejo ru-dečkarji stavko zlorabiti v politične protidržavne in protinarodne name* ; ne. je zmagala v njih zopet narod- j na dolžnost kakor že neštetokrat prei in včerai je sklenila podružnica j Z. J. 2. tudi v Mariboru opustiti pasivnost ter se povrniti na delo in sicer ne le za iste. ki so poklicani k orožnim vajam temveč sploh za vse svoje čfane. ta s tem le zagotovita« zopot promet. Uoamo. da bodo npše ohtastl vendar enkrat snreelednta ter ščitilo narodno zavedne žpi^znParle ta ne nrrtta»rod«e ta m-otldrža”*»<» tad-pkeče. da re bo siodnljm dalata celo nodoorc mastne državne službe. Bomo videli! Rusija in Carigrad. (K Sanremskf konferenci.) Anglija, Francija in Italija, ki so te dni v Sun Remu dogovorile med seboj mirovno pogodbo s Turčijo, so imeli precej lahko delo, ker je manjkalo glavnega interesenta — Rusije. Glavno vprašanje za Rusijo v svetovni vojni je bilo ravno turško vprašanje in bilo ie treba preced pogajanj, predno sta pristali Francija ta Anglija, posebno zadnja, na ruske predloge. Rusija je zahtevala za sebe: mesto Carigrad, zapadno obrežje Bo-spora, Marmorsko morje in Dardanele, južno Tracijo do črte Midija-Edis, malo-azijsko obrežje med Bo-sporom in reko Sakarino, marmor-ske otoke ter otoka Imbros in Te-nedos. Proti temu sta Anglija in Francija zahtevali, da nai se Carigrad proglasi za svobodno pristanišče glede transitne trgovine blaga iz Rusije, ne pa za blago v Rusijo. V to svrho se prepusti po bosporski ožini prosta plovba 'a trgovske ladje. Naposled se je sklenil dogovor tako, da se Carigrad proglasi za svobodno pristanišče, priključi se Pa k Rusiji ravno tako kot najbližja njegova okolica v Evropi ta Mali Aziii ter istotako morske ožine z Marmoiskim morjem. \ Pozneje se je dogovorilo, da dobi Rusija Frzerum, Trapecunt, Van ta Bitlis. južni del Kurdistana ob črti Muš—Sert—Ibn Omur—Amad-žija in pokrajine ob perzijski meji. Franciia naj dobi široko obrežje, vl-laiet Ašanski in ozemlje, ki sega na severu do črte Ala Dagh — Jildls Dngh — Fgin — Karput. Anglija bt dobila po teh dogovorih južni del Mezopotamije ž Bagdadom ta pristanišči Haifu in Akku v Siriji. Ozemlje med francoskim ta angleš-škfm ozemliem bi tvorilo federacijo arabskih držav ali pa eno samo neodvisno arabsko državo. Aleksandreta M bita svobodno nrfctarrl Palestino s svetimi kraji naj bi upravljala posebna, mednarodna vlada, ki bi Jo sestavile Anglija, Franclja In Rusija. Tako se Je sedaj skemU s Turčijo mir brez Rusije, četudi se daje tisti ruski vladi, ki bo priznana, možnost, da pove svoje mnenje in brani svoje pravice. To je precej platonično ta enkrat zna priti ruska vlada, ki poreče, da se ne Čuti vezano na San Remski dogovor. Pa bo zopet ena kal več za novo vojno. Zanimivo je Wilsonovo stališče glede severne Tracije. V svoji noti je Wilson izrazi! mnenje, da zahteva pravičnost In obzirnost, da naj bi mesta Drinopol in Lozengrad z okolico dobtia Bolgarija, ki Je zgubila veliko ožemita in tisoče svojih ljudi iz »krivičnega razloga zagotovitve strategičnih mej.« Pomoč ujetnikom je velevažna panoga ljudske oskrbe in gledati moramo na to, da ne postanejo tudi ujetniki vsled bede — žrtve vojn* izprijenosti. Slovenski Rdeči križ Ljubljana. Poljanska c. Alojzljevišče. Naši vračafoči s« vojni ujetniki. Prišla je v deželo pomlad, prinesla nam le cvetja in poživila nas je. Kakor prerojeno se čuti srce. ko zre človek v zeleno naravo ta lažje prenaša težave hudih časov Ptice selivke se zopet vračajo k nam in tastavica neumorno zida svoje gnezdece. In s pticami selivkami prihajajo Iz Italije tudi narodovi mučeniki — boritelji za osvoboditev naše domovine — naši ujetniki. Tudi nj»m je zasijala zelena pomlad, ker prosti so sramotnega, modernega suženjstva in z upapolnlm srcem se vračata v domovino. Niso še videli osvo-boicne svota domovine — rojeni so bili pod tujčevim gospodstvom in ko prestopijo nje meje se iim zazdi kot da hitita v objem matere. Toda še pred nadalnlo mislijo o ustroju svoje osvobojene domovine pa morajo doživeti ujetniki razočaranje, - ono razočaranje, ki ga doživi sin, vrnlvši se iz sovražne tujine k svoji materi — ki ga zavrže. In v čem ie to razočaranje? Misel, da bo zadostovalo ujetnikom le veselje. da so se vrnili v svojo domovino. ie zaslepila naše kroge, da so obravnavali to vprašanje le površno in brez premisleka na bedo v kateri se itak že nahala naš narod. Vrnil se je ujetnik domov, prihrankov nima, zaslužka ne dobi, brez svojcev je ali na žive sami v revščini. Potrebuje obleke, perila, tega in onega — a s čim naj si kupi? Državne na- 1 prave so skoraj Izčrpane, ljudstvo pa trpi nod jarmom neznosne draginje ta ne more pomagati. Revščina ta brezposelnost privede na ta način veliko število ujetnikov do driamrž-nostl ta kot taki vržejo raz sebe vse, kar ie v nlih poštenega ta zavednega. »Slovenski Rdeči križ« Je v času, ko so se začeli vračati ujetniki na-prav:l zbirko, da bi mogel pomagati ujetnikom. Leta 1919 je zbral za uietnike 9542 K. letos pa 22.808 K 27 vin., skupaj 32.350 K 27 vin. Ker ta svota nikakor ni zadostovala, da bi moglo društvo ujetnikom, z ,?zi-rom na draginjo, pomagati z izdatno denarno pomočjo Je nakupilo za svo-to 31.970 K 70 vin. perila, katerega vsem ujetnikom Jako primanjkuje. Dobiti se je mogla za to le majhna množina in društvo je izdalo na ujetnike že skoraj vse, tako, da je zaloga na perilu pri kraju. Podpor v denarju se je izplačalo za 400 K. Ujetniki se vedno obračajo na »Slovenski Rdeči križ« za pomoč. Ugodil ie dosedaj po možnosti njihovim željam — odreči pa bo moral odslej ujetnikom pomoč — ker nima lastnega premoženja toliko, da bi mogel pomagati. V prvi zbirki, ki jo je napravilo društvo, je naše zavedno uradništvo pokazalo, da čuti z bednimi ta pomoči potrebnimi ujetniki, kafti zbralo je skoraj polovico skupne zbirke, da si ravno občuti samo posledice drahme. Ponovno se obrača »Slovenski Rrfečl križ« na našo Javnost s prošnjo, da priskoči na pomoč društvu, da bo nadallevatl In če mo- goče razširiti akcijo za vračajoče ujetnike ter željo, da bt ta zbirka obsegala Imena vseh naših trgov* cev. mecenov In zavodov. Beležke. Buržuj ali komunist? Dr. Lemež je znani vodja komunistov. Njegov oče ie znan klerikalni buržuj. Lemežev otrok se je naj-brže vrgel po starem očetu in se zopet vrača k buržujskim navadam. Vozijo ga namieč v vozičku, bogato izdetanem iz nikla. bakra in z gumijevimi kolesi, vrednem med brati nad 15.000 K. Ker ima oče komunist 1750 kron mesečne plače, ie razvidno. da ie skoraj dve leti svoje plače daj samo za otroški voziček. To ?e redka požrtvovalnost, ki dnk^zme, da ima dr. Lemež mnogo vzroka za komunistično prepričanie. Kdor žrt* vide svota plačo za takšen luksu«, bi seveda rad v revolncdj odnrav* zasebno lastnino, da dobi nadomestilo za svota velike izdatke. POLOŽAJ PO URADNIH , POROČILIH. Na progah železniških ravnateljstev v Beogradu in Sarajevu se vrši reden železniški promet. Z beograjske postale odhaiajo vlaki v vseh smereh. Istotako odide iz Zagreba vsak dan po en vlak v vsaki sm*>ri. V Saraievu so se la vili na d*ta vs! železničarji. V naikrafltam času bodo vozili v obmnčta ravnateljstva vsi vlaki v normalnem obsegu. Prometno stanta se vobče boljša. MbUstrstvn *a notraota stvori javlja, da vladata ves čas stavk* V vsel deželi red in mir. NOVO KORITO Beograd, 23. (Izvirno poročilo.) Vlada le osnovala »Središnta zadrugo za opskrbu pasivnih zemalia » za izvoz u taostranstvu«. Delniška glavnica znaša 30 milijonov dinar-tav. Od teh bo vplačata država IS milionov. ostalih 15 tr>iJVwiov «e bo raznašata potom d*Wc. ZAŠČITA MANJŠIN V TURČIJI. LDU San Remo, 22. Konferenca ss je dalje bavila s turško min vno rogodbo, ki Jo bo, kakor se sodi še danes Izgotovila. Turška vlada se bo morala obvezati, da bo spoštovala razna veroizpovedania. Zastopnik zveze narodov, ki bo imel svot sedež v Carigradu, bo spretamal pritožbo manjšin, ako iim bo Turčiia povzročala neprijetnosti. Vsak čin, ki bi nasprotoval nevtralnosti, se bo smatra! kot kršitev mirovne pogodbe, in se bo zatri z vnlaško silo. ALKOHOLNA PREPOVED NA HRVATSKFM, Zagreb. 23. (Izvirno poročilo.) Vsled proglasitve splošne stavke ie razglasila zagrebška vlada za celo Hrvatsko prepoved točenja iti prodaje vseh alkoholnih piiiač. AretacHa opozlclonalnega časnikarja. Beograd, 22. (Izv. por) Urednik in izdatatelj »Beogradskega Dnevnika« Krsta Cicvarič ie bil danes na ukaz reakcionarne vlade aretiran. Pred niegovo hišo stoli vojaška straža. Vlada ta to ukrenila, ker ti ta ta soosobni in nošteni novinar sita« neprijeten vsled ostre in točne kritike. s katero ie napadal sedanjo vlado. Iz. stavke v stavko. LDU Gradec. 23. Tu se je vršilo včeraj mnogobrojno obiskano zborovanje graške krajevne skupine zveze Industrijskih nameščencev, na katerem ta bilo v zmislu sklepa glavne skupščine, ki se je vršila od 15. do 18. t. m. na Dunaju, sklenie-no, začeti danes dopoldne ob desetih stavko. Podjetja, ki izdelujejo živila, so zasedaj Še Izvzeta, Stran 2, »JUGOSLAVIJA* dne 24. aprila 1920. 09. Štor. Dnevne vesti. Zaradi proglašene splošne 3 dnevne stavke Izide naš list danes samo na dveh straneh. Nedeljska številka odpade. Prihodnja številka Izide v torek zjutraj. — Poziv vladi! Z razpustom vojaške delavnice v Ljubljani je postalo veliko število ključavničarjev in monterjev brezposelnih. Ker so v mariborski železniški kurilnici zaposleni najzagrizenejši nemški komunisti, ki so slovenske delavce metali na cesto, pozivamo vlado, da to nevarno gnezdo na naši severni meji razžene in nadomesti z našimi, zgoraj omenjenimi brezposelnimi delavci. Sedaj je prilika, da se napravi red. — Nadomestilo za liste v Beogradu. V Beogradu prične izhajati »Beogradska Stampa« po zgledu »Zagrebačkih Novin«, odnosno »Presse de Pariz«, ki bo urejena po zgledu največjih listov, ako bo stavka tiskarskih delavcev trajala še dalie. — Poštno In brzojavno ravnateljstvo razglaša: Na pritožbo vsled zakasnele dostave poštnih.' pošiljk naslovnikom je ravnateljstvo dognalo, da le zakasnitve v največ primerih krivo občinstvo samo. ker napravila naslove pošiljk nepopolno in nejasno. Tako piše n. pr. v naslovu za Slivnico pri Celju »Celje« z mnogo večtftmi črkami, kakor »Slivnica«. Poštni nameščenec, ki pošiljke razdelke. opazi pri hitrem delu z debelejšimi črkamf napisani kraj, odpravi vsled tega pismo, ali kar Je, nepravemu uradu in naravna posledica tega je primerna zakasnitev. V Sloveniji Imamo več krajev enakega imena. Ker v mnogih primerih v naslovu ni natančneje označena krajevna lega, roma tako pismo iz kraja v kraj. Dostikrat manjka v naslovu navedba pristojnega poštnega urada itd. Občinstvo pa zvrača krivdo na zamude, ki jih je krivo največkrat samo, vedno le na poštno upravo. Da se zakasnitve v poštnem prometu kolikor mogoče omeje, naj store tudi razni uradi 1« občinstvo svolo dolžnost in pišejo naslove jasno, popolno in z natančno označbo Pristojnega poštnega urada. — Poslanik kraljestva SHS ▼ Madridu dr. Ante Kresič Pavičlč le Izročil svola poverilna pisma. — Izvoz sliv In oekmeea. Finančno ministrstvo oblavlja: Z ozirom na to, da se glavni trgi za pro- dajo naših sliv in pekmesa nahajajo v deželah, ki nimajo dovoli zdrave valute, in ker Je vsled neurejenega železniškega prometa težko mogoče hitro transportirati naše produkte v druge države, oddaljene od naše zemlje, je ministrski svet odobril, da se izvoz sliv in pekmeza Iz naše države v toliko olajša, v kolikor se dovoljuje, da si izvozniki morejo zagotoviti pri centrali za plačila v inozemstvu vrednosti gotovega blaga (sliv, pekmeza} v nemških markah, naših dinarjih in čehoslovašklh kronah. Ljubljana. = Jugoslovensko novinarsko društvo ima v soboto pop. ob 3. odbor« vo sejp v prostorih uredništva »Slov. Naroda«, ki se naj je odborniki zanesljivo udeleže. = Mestni vpokojend se obračajo do gospoda župana s prošnjo za obvestilo, kdaj vendar jim že misli nakazati povišane draginjske doklade, ki so jim že tolikrat obljubljene. Princip mestne uprave je bil od nekdaj, da daje svojim uslužbencem iste ugodnosti in pod istimi pogoji, kakor jih dobvajo državni nastav-Ijenci. Državni vpokojenci prejemajo že povišane draginjske doklade iryestni kljub obljubam, danes še biti ne vedo, kdaj jih bodo prejeli. Upad j,o, Ou boo« predložit g. župan zadevo zadnji seji mestnega sveta, čeprav ima pravico Jo rešiti sam. ali na seji se o dokladah nt govorilo. In sedaj se baje namerava odpeljati g. župan za dalj časa na dopust Privoščimo -mu oddih, prosimo pa ga, naj poprej pomisli, kakšen oddih bomo imeli mestni upokojenci v naši bedi, našem stradanju, če se vprašanje doklad ne reši nemudoma. Ako uesto momentano že res «e more nikakor dobiti dovoli sredstev za naše doklade, naj nam pove vsaj rok, kedaj se nam doklade Izplačajo, da dobimo na to zagotovilo vsaj kje kak predujem. = Zglasitev oficirjev: Rezerve pešad. potporučnik Mihajio Zupančič, marveni lekar (živinozdravnik), Jibert (Oilbert) IgnatUevlc Iz Raki-, tovca, rez. peš. poručnik Josip I. Ba-uovic (Banovec). In rez. artileriiskt potporučnik Vladimir F. teliezlner (Železnikar} se poživljajo, da takoj, najkasneje pa do 28. aprila t. 1. naznanijo svoje natančne naslove »Ljubljanski pukovski okružni komandi,« = Pevsko društvo »Slavec«. Redne pevske vaje se vrše odslej vsako sredo ob pol 8. uri za ženski zbor in vsak petek ob 8. uri za mož-ki zbor. One pevke in pevce, ki žele na novo pristopiti v pevski zbor, vabimo, da se zglase tekom prihodnjega tedna ob navedenih dneh in času v društvenih prostorih v »Narodnem domu« (I. nadstr. levo). — Kabaret Laterna. V pondellek dne 26. t. m. se ponovi spored prvega večera. Ker je zanimanje za ta večer ogromno, opozarjamo, da se vsakdo pravočasno preskrbi vstopnico. Predprodaja se vrši odslej v prejšnji Češarkovi trafiki v Šelen-burgovi ulici. K. — Liudski oder v Ljubljani. V nedeljo, dne 25. maja 1912 se uprizori »Otroška tragedija«, najnoveiše delo znamenitega nemškega dramatika Karla Schbnberrja. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki g. Modice ve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove Založbe na Kongresnem trgu. K. = Razglase je trgal. V četrtek Ob 6. zvečer je začel neki mlad delavec trgati razglase pukovske okružne komande na vogalu Bld-weisove in Gosposvetske ceste. Stražnik ga je opazil ter ga hotel prijeti, a mu je pravočasno pobegnil. Stražnik ga je včeraj zjutraj zopet zapazil, prijel in odgnal na policijsko ravnateljstvo, kjer se je legitimiral: Pavel Strekelj, delavec pri Kranjski stavbinski družbi. Aretirani dejanje taji. = »Lep demobilizacijah! plen.« Na notico, ki smo Jo prinesi! v četrtek pod tem naslovom nam pošilja ga. K. .lug naslednje sporočilo: Notica le zelo pretirana. Med predmeti, ki jih je policija kot sumljive zaplenila, je bilo res nekaj eraričnega blaga, ki ie Pa prišlo v moje roke popolnoma na pošten način. Sal so bili moj mož in dva sinova pri vojakih. Nekai malega sem nakupila ob razsulu Avstrije od bežečih vojakov: to pa le delalo na tisoče ljudi, javno, ob belem dnevu, tako da pač nihče ni pomislil, da bi delal kai nepravilnega. Ce bi hoteli vse tiste aretirati. M v vseh zaporih Jugoslavije ne Imeli prostora za nje. Jaz sem vrhu tega begunka, ki ml Je vo’na onhrala vse i Šport in turistika. »Športna zvez a«. Olimpijski pododbor« in Nogometna pod-zveza-Ljubljana« se ustanovijo v soboto, dne 24. in v nedeljo, dne 25. t. m. Delegati ljubljanskih športnih klubov so sklenili sledeči spored: V soboto, 24. t m. ob 20. uri v verandi hotela »Union«: Končna redakcija in sklepanje o spreminjeval-nih predlogov pravil, posvetovanje in sklepanje o športnih nalogah prvega poslovnega leta, predvsem o lastnem športnem glasilu, o skupnih klubovih lokalih, o splošnih tekmah, o gradbi stadijona itd. V nedeljo 25. t. m. se vršijo ob 10. url v posvetovalnici ljubljanskega magistrata ustanovni občni zbori zgorajnih Športnih organizacij ter podajjo pri tej priliki gg. Dr. Demšar in ravnatelj Jug referate o vplivu športa na zdravje In o pomenu športa v obče. Vsled važnosti vabimo vse športne interesirane kroge k obilni udeležbi in pričakujemo od članov športnih klubov kooperativne udeležbe. Ako se vzpostavi železniški promet, bo tudi udeležba iz športno važnejših krajev Slovenije precejšnja. Opozarjamo, pa, da imao pravico glasovanja le delegati pravilno Izstavljena pooblastila seboj. Sicer pa Je udeležba neumejena In so posvetovanja Javna. Prip. odbori. —K. Na Koroško! Slovensko in Jugoslovansko občinstvo, ki sl želi letos prijetnih letovišč, opozarja Jugoslovanski generalni komisarijat za tujski promet na naša koroška jezera: Vrbsko, Baško in Klopinjsko jezero. Krasota teh jezer bo gotovo privabila mnogo gostov v te divne slovenske kraje. Ne glede na dejstvo, da se bodo letos, kot v prvem letu oživljenega tujskega prometa, potrudili gostilničarji In hotelirji, v vsakem oziru ustreči našim gostom, nas veže tudi kot Jugoslovane narodna dolžnost, da podkrepimo s svojim po setom narodno misel v teh dosedai samo od Nemcev posečanih krajih. Kakor se čuje, so prehranjevalne In življenske prilike precej ugodne in tudi cene ne preveč pretirane. Železniška zveza iz Ljubljane ie iako ugodna. Za Vrbsko Jezero se peljemo do Svetne vari. kjer prestopimo na vlak. ki pelje do Ve-trinfa: odtod bodo ob vlakih vedno voTine prittke na Vrbsko Jezero na razpolago. Glede vrbskega Jezera opozarjamo na letovišče in kopališče Majernik, na Sekiro. Ribnico, Marilo na Otoku fn Logovas. Za Baško jezero prestopimo v i-odrož-d, od koder nas popelje vlak v dobri pol uri na ta biser naših malih jezer. K Klopinjskemu jezeru se peljemo, ako se bo oživotvorila avtomobilska zveza Kranj—Jezersko— Velikovec, z avtomobilom do Dobr-levasi, od koder je samo pol ure hoda do jezera, ali pa preko Maribora in Dravograda do železniške postaj© Sinča vas, od koder je približno ravno tako daleč. Koroška jezera priporočamo posebno onim jugoslovanskim letoviščarjem, ki bi ne našli morda več prostora na Blejskem ali Bohinjskem jezeru in bi vendarle hoteli vživati prijetnosti jezerskih letovišč.____________ Drobiž. 0 Ljubezen na Grenlandiji. Švedski pisatelj Elgstrbm, . ki je živel dalje časa na Grenlandiji, je sedal obelodanil popis o ženitovanjskih običajih na tem otoku. Mladi Eskimi se ženijo dokaj preprosto: mož gre v kočo, kjer prebiva njegova izvoljenka, prime Jo za lase in jo odpelje. Nevesta nato kriči, da izvedo ljudje, kako dragoceno bitje odhaja iz hiše. Pc poroki velja za lepo in odlično, če žena možu večkrat uide. Ko se mož uhajanja naveliča, napravi ženi z nožem par krvnih prask na podplatih. Stališče žene na Grenlandiji je različno. Je lahko lastnina moža. lahko pa jo tudi posoja svojim prijateljem. Večkrat se zgodi, da izmenjujeta dobra prijatelja svoje žene do pozne starosti. • Zenska v narodnih pregovorih. Švicarji pravijo: Kdor ima ženo. ima breme. Nemci: Poslušaj mnenie svoje žene In nikoli drugega. Francozi: Tudi možki Iz slame ie več vreden nego žene v zlatu. Španci: Čuvaj se hudobne žene. pa tudi dobri nikdar ne zaupaj. Portugalci: če je nimaš lo pogrešaš. Agleži: ženski Jezik le meč, ki nikoli ne zariavi, Škoti: Stori po volil svoje žene. sicer poči. Amerfkanec: Kdor izgub! ženo in petdolarski bankovec, je Izgubil le ret dolarjev. Slovenec pa pravi: Baba Je hudič. Izdajatelj in odg. urednik A. Tisk »Učit. tiskarne« v T !uhPn”: Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v llubltan;. Mariiin tr; št 8 Hranilne vloge se obreslulcv po 4 odstotke. Jugoslovanski kreditni zavod uživa splošno zaupanje ter se lepo razvila. Proda se: Proda ae lep nagrobni spomenik. — Naslov v npravntžtvu „Jugoslavije*. 573 Proda se dvonadstropna hlA». Pojasnila daje pisarna dr. Novaka, dr. Kobala v Ljubljani, Dalmatinova ul. štev. 8. 568 Prodani moško kolo, žensko kolo akoro novo, nov ročni štirikolesni voziček. krasen tintnik, vrtno orodje ln steklenice. Naslov v upravi. 578 Kupi se; Zanesljivi, Izkušeni, zelo energični | dve strežnic! se išSeta proti takojšnjemu sprejemu za bolnišnico bratovske sklndnice v Trbovljah. Prošnje je naslavljati na bratovsko skladnico v Trbovljah. 570 Kupim 1 ali 2 preprogi za plastno. Ponudbe na upravnlštvo .Jugoslavije" pod „Prej»rog»“. 437 Službe: Kontorlstinja vešča slovenskega in nemškega jezika, nekoliko tudi laškega, dobra Izurjena moč te sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hlšL Ponudbe s prepisi izpričeval na naslov: JUREJ STERK, Vinica, Belakrajina. Iščem St offljarja z družinam! za trajno delo proU dobremu plačilu X. Kotar, I.lUJa. 552 Iššemo izreibnne pisarnl- iko meč vajeno vseh pisarniških poslov ter strojepisja, ki jo sprejmemo ta-ko|. Le pismene ponudbo prosimo pod šifro „lssvežlbana“ na npravništvo »Jugoslavije*. Razno: Mesečno sobo išče mlad uradnik za takoj ali za i.maj. Cenjene ponudbe na upravo »Jugoslavije* -pod »SOBA*. Kupujem in prodajam vse vrste starine (anUkvitete) kakor: narodne noše, umetnine, preproge, starinske stekla in porcelan itd, kakor tudi umetno, nerabno zobovje. Konee- ■ sijooiran posredovalec pri prodaji in nakupu poseetev in nepremičnin. Albert Derganc, brivec in starinar, LJubljuna, Frančiškanska ul. 10. 86 Franjo Paar, Varaždin, Brzojav Paar Varaždin Ustanovljeno god. ISIS Prva hrvatska trgovina panjev in čebelarskih izdelkov. Lastni izdelki umetnega satja. Išče se izurjena Mesečna plača 600 — K. De-i lavni čas 6—7 ur na dan Ponudbe na »Generalni komisarijat za tujski promet ▼ Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18. O glasi v „JugosIaviji“ imajo najboljši uspeh, ker je zelo razširjena in jo vsakdo rad čita » Eau de Cologne 250 de la Maison DRIAY-Pariš Vent en gros. — Parfumerle des Fieurs de France. Kolinska voda 250 : Tvrdke : DRIAY-Paris Spretnega, izvežbanega nabiralca oglaso , Mariin tu It. i iMptiKproilP.lloliiinlio! A. ČERNE *= GRAVEUR = ' 557 LJUBLJANA DVORNI trg 1. Brarn 5£Vtft Ljuaijntin-K.ot.txtJ i i Prvovrstna 1 £ i plašče in cevi Ljubljana Nepogrešljivo za dame. Po otvoritvi železniškega prometa bo dospela partija eektričnth ogreval _____________________ xa lasne škarje ln novovrstnili kuhalnik plošč različnih T)rD/I 04 i volta*. Garantirano zanesljivi prima proizvodi. V »porabi zelo čisti ln štedljlvi Jrl Ltl OKU1IJU £|JL» in 80 hitro razgreti. K« Je število kosov te poBljatve zelo omejeno, prevzema Prodaja na debelo. Parfumerija cvetja Francije. naročila tvrdka vrtnar Šimenc Ivan ..SVETi»“, Ljubljana, Heatnl trajt. 11II!Ul Qradišče 12 ali Simon Gre- —......n................. 1 ........ gorčičeva ulica 8. Priporoča raznovrstne palme in vrtnice, različne naj finejše sobne cvetlice v loncih; dalje največjo izbiro zelenjadnih sadik in vrtnih cvetlic. Izdeluje po naročilu vsakovrstne šopke in vence. Sprejema tudi privatne vrtove v iMBjplocZonosnejSe sojenje.