Leto XLII. ■ Štev. 47 (2124) Četrtek, 6. decembra 1990 Posamezna številka 1000 lir
List Je nastal po združitvi gorišksga tednika »Slovenski Primorec« in trža* škega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949
TAXE PERQUE TASSA RiSCOSSA
GORIZIA
ITALY
SETTIMANALE - REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO ■ REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO M/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Poduredništvo: Vicolo delle Rose,
Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646
Kohlova prodorna zmasa
Do Marije, do Marije meni v prsih srce bije, počastiti jo želim, za Marijo ves gorim.
Vsa si sveta, vsa si sveta, dvanajst zvezd ti venec spleta, vsa si lepa, čista vsa, prosta vsega madeža.
Žalostno delo Slovenceu
Poslednji praznik republike
Pod tem naslovom je koroški mesečnik »Družina in dom« objavil razmišljanje dr. Antona Trstenjaka o spravi med Slovenci. 'Ur. A. Trstenjak je najbolj priznan psiholog med Slovenci, poln človeške in krščanske modrosti. Poznamo ga tudi na Primorskem, ker je že predaval v Kato-liškem domu in v Dragi. Poznan je tudi zaradi številnih knjig s področja psihologije in vzgoje.
Te žalne slovesnosti so imenovali obenem spravo, s katero naj bi se vendarle že enkrat za vselej končala bratomorna državljanska vojna v letih 1941 do 1945. Gotovo so bila ta leta za naš mali slovenski narod najbolj žalostna v vsej zgodovini: Slovenec je moril Slovenca tako neusmiljeno, kakor da se hočejo do konca iztrebiti in izkrvaveti. Na obeh straneh so šli v boj »za sveto stvar«. Komunisti za osvoboditev Slovencev od okupatorja in za svetovno revolucijo, domobranci pa za krščansko vero zoper brezbožni komunizem. Po dokončnem porazu domobrancev so ti veljali do danes za izdajalce naroda, komunisti pa v očeh domobrancev po dokončanem pokolu za zločince.
Tako se je dokončno zapletlo ravno letos ob vseslovenski spravi.
SPRAVA JE BILA SE PREZGODAJ
Prvi sklep: Sprava je bila še prezgodaj. To čudno zveni. In vendar je, žal, to res. Zdaj so še bolj prasnile na dan stare, delno že zamrle zamere, nasprotja in sovraštva. Mnogi od takratnih bojevnikov in njihove žrtve še živijo. Mislimo samo, da so bili takrat stari 20 let, danes jih imajo 65. Ti so na smrt užaljeni, če jim kdo očita, da je bilo njihovo pobijanje 1945 zločin. Koliko žolčnih napadov v časopisih na račun »sprave«, ki seveda vsebuje tudi očitek krivde. Priznavajo pa, da so storili leta 1945 samo »napako«. Doslej si niso nič očitali, drugi pa jim 45 let niso smeli nič očitati. Tako ni čudno, če protestirajo, češ čemu bi s spravo vnovič odpirali stare rane.
Pa tudi pri žrtvah (na obeh straneh) je podobno: čeprav kristjan iz srca odpusti krivice, ki mu jih je nasprotnik prizadel, vendar pozabiti jih ne more. To moramo dobro razumeti: spominsko snov lahko pozabimo (npr. zgodovinske letnice in imena), ne moremo pa pozabiti tega, kar smo sami doživeli, kajti doživetje je del nas samih.
SPRAVA MOŽNA ČEZ STO LET
Zato je sprava možna šele čet sto let, ko ne bo živel več niti noben vnuk, ki Je državljansko vojno doživljal ob svojih dedkih ln babicah. Tako sem dal zapisati za anketo v Borcu. Danes je sprava še prezgodnja, je psihološko neuresničljiva.
SPRAVA ŽE PREPOZNA
In vendar smo prisiljeni še do drugega sklepa: danes je sprava hkrati že prepozna. Stanje 45-letne državljanske vojne za maloštevilni slovenski narod pomeni pravo ljudsko moro. To nas je dobesedno duhovno hromilo, nam jemalo duševne in telesne moči; vseh 45 let smo hirali za to neslogo, sprtostjo in razklanostjo, kakor za nevarno boleznijo. Treba je, da se čimprej pozdravimo in si podamo roko sprave.
Zato imajo prav tisti, ki nas opozarjajo, da ne smemo obračati pogleda v preteklost, temveč v prihodnost, ne na grobove umrlih, ki se ne bodo več vrnili, marveč v življenje in srečo mladih rodov, ki prihajajo za nami. Ne moremo obujati mrtvih, pač pa moramo vzpodbujati žive, da bodo živeli bolj pošteno in srečno življenje, kakor so iga imeli njihovi predniki.
KLJUB VSEMU JE SPRAVA NUJNO POTREBNA
Tako pa pridemo do zanesljivega tretjega sklepa: sprava je nujno potrebna za preživetje malega naroda, kakor smo Slovenci. Tu ne velja nobeno sklicevanje na kakšne »višje« cilje, za katere naj bi se ljudje bojevali.
To velja na levo in desno brez izgovora. Slovenci, žal, prave sloge nikoli nismo prav poznali, vselej se je ena stranka proti drugi povezovala z našimi narodnimi nasprotniki, namesto da bi »se vkup vzeli« in složno enotno nastopali za svoje pravice. Tudi danes je še vedno tako! Najhuje je bilo to med okupacijo v letih 1941 do 1945.
To je res žalostna ugotovitev, ali še res nismo kot narod dovolj zreli? Tu se potolažim z zgledom ob Ircih. Irci sodijo med najstarejše civilizirane evropske narode; saj so že zgodaj svoje misijonarje pošiljali po vsej zahodni Evropi, da so jo pokristjanjevali. In vendar: še danes se med seboj krvavo bojujejo in drug drugega ubijajo; državljanske vojne pri njih noče biti konec. Pa kljub temu ne propadejo.
Torej upajmo, da tudi za nas Slovence sprava še ni prepozna, še manj pa prezgodnja, vsekakor pa je nujno potrebna za preživetje naroda kot celote in za srečo prihodnjih rodov.
Papež bo šel na Madžarsko
To deželo 'bo obiskal priholnje leto in sicer od 16. do 20. avgusta. Obisk bo začel v Esztergonu, sedežu ogrskega pri-masa, s sv. mašo. Nato se bo srečal s predsednikom in vlado, z zastopniki raznih veroizpovedi, z duhovniki in redovniki in sklenil svoj obisk v baziliki v Budimpešti z veličastno procesijo.
'Nedeljske parlamentarne volitve v združeni Nemčiji so bile prve te vrste po več kot petdesetih letih, pravzaprav po letu 1933, ko je Hitler prišel na oblast. Naravno, da je vladalo veliko zanimanje svetovne javnosti za dzide teh skupnih volitev za Bundestag, za novi skupni parlament z nad šest sto poslanci. Že predvidevanja so dala zmago kanclerju Kohlu, ki je bil pravzaprav nekak novi Bismark, saj je v manj kot dobrem letu znal s svojo politiko porušiti še preostale zidove (berlinski so namreč porušili takratni vzhodni Nemci sami). Uspel je pridobiti za svoje načrte ne samo zahodne zaveznike, posebej ZDA, ampak tudi Sovjetsko zvezo. Slednja je celo hočeš nočeš pristala na to, da nekdanja vzhodna Nemčija — sedaj vključena v skupno državo — postane članica NATO. Tako so vse štiri velesile (ZDA, ZSSR, Velika Britanija in Francija) skupno z drugimi državami Evrope (ne nazadnje s Poljsko, M si je zagotovila nedotakljivost svoje meje na Odri-Nisi) prižgale zeleno luč za novo združeno Nemčijo.
Kancler Kohl oz. njegova krščansko demokratska GDU je prejel 43,9% glasov. Opozicijski socialni demokrati SPD so prejeli 33,9 %, liberalna FDP (zunanji minister in podkancler Gensoher) pa 11 %. Zelo so nazadovali zeleni, v Bundestag pa so prišli spet komunisti (to seveda po zaslugi določila, da na ozemlju bivše Vzhodne Nemčije še ne velja pravilo o meji 5% za vstop v parlament). S tem je kancler Helmut Kohl dovolj dobro potrdil svoj politični prestiž in tudi moč. Socialno demokratski voditelj Oskar La-fontaine pa je priznal svoj poraz kljub le manjšemu padcu glasov. Napredovali so tudi liberalci, ki so že dolgo let v koaliciji s CDU.
BUSH PONUDIL ROKO IRAKU
Ameriški predsednik 'George Bush je prejšnje dni s spretno politično potezo ponudil Iraku zadnjo možnost mirne poravnave zalivske krize. Predlagal je, naj bi iraški zunanji minister Aziz prišel .v VVashington, ameriški državni tajnik Baker pa bi šel v Bagdad. To še posebej, ker je skoraj istočasno Varnostni svet OZN izglasoval novo, že enajsto resolucijo, s katero zahteva nujni umik Iraka iz Kuvajta in osvoboditev talcev, in to najkasneje do 15. januarja. Za ta sklep so glasovale skoraj vse države članice, razen Kube in Jemena, ki sta glasovala proti. Kitajska pa se je pri glasovanju vzdržala. Ta resolucija je zelo pomembna, ker v praksi dovoljuje tudi uporabo sile, če do določenega roka Bagdad ne spremeni svoje politike. — Na Bushev predlog je že odgovoril Saddam Hussein in to v bistvu pozitivno, a s pridržkom, da morajo pogovori obsegati tudi palestinsko vprašanje. Na to pa ZDA sploh ne pristanejo. V kratkem se bo videlo, kakšen bo razplet tega vprašanja.
VOJAŠKI UDAR V ARGENTINI ZADUŠEN
Pred par dnevi je prišlo v Buenos Airesu do nenadnega vojaškega udara. Nekaj višjih častnikov je vodilo upor vojske proti vladi predsednika Menena, ki je pred časom prišel na oblast kot predstavnik peronistične stranke. Redna vojska je ta vojaški puč hitro zadušila, predsednik pa je napovedal, da bodo voditelje upora strogo kaznovali. Prav dan kasneje pa je prispel v Buenos Aires na obisk ameriški presednik Bush, da bi utrdil vezi z eno glavnih južnoameriških držav. Proj je bil še na obisku v Braziliji.
POLJSKE VOLITVE
V nedeljo, 9. decembra bodo Poljaki spet šli na volišče, da izvolijo novega predsednika republike. Po prvem krogu' volitev sta ostala kandidata Lech VValesa in Stanislav Tyminski (slednji do včeraj neznani poljsko-kanadski bogataš). Poražen pa je bil premier Tadeusz Mazo-wiecki. Sedaj je pa on sam pozval volivce, naj oddajo svoj glas Walesi.
Letošnje praznovanje jugoslovanskega državnega praznika dneva republike 29. novembra (obletnica ustanovitve Jugoslavije v Jajcu) je bilo verjetiio zadnje, ali vsaj predzadnje, če gre zaupati poročilu ameriške agencije CIA, ki meni, da ibo Jugoslavija razpadla v 18 mesecih, grozi pa da ji tudi nevarnost državljanske vojne. V Sloveniji ni bilo nobene uradne proslave, na javnih poslopjih pa so bile razobešene jugoslovanske in slovenske zastave (v prejšnjih letih so visele tudi partijske). Na Hrvaškem so sprva sprejeli odlok, da bosta oba praznična dneva delovna, zaradi reakcije zveznih organov pa so potem to le priporočili. Tako niso delali le v tistih občinah, kjer imajo večino prenovitelji (komunisti). Po ostali Jugoslaviji pa so prazniki minili bolj ali manj tako kot pred leti.
Med prazniki je počival tudi slovenski premier Peterle, in sicer zaradi operacije slepiča. V bolnišnici so ga med drugim obiskali nadškof Šuštar, Kučan in Drnovšek, odpovedati pa so morali obisk slovenske vladne delegacije v Bruslju. Brez premiera je potekal itudi sestanek Hrvaške in Slovenije z Markovičm v Zagrebu. (Poleg gospodarskih tem je pogovor tekel tudi okrog depolitizacije armade. Prav zdaj je pomemben korak naredila tudi Hrvaška, kjer po novem poveljnika teritorialne oobrambe ne bo več imenovalo zvezno, ampak republiško predsedstvo. Hrvaška, ki je sicer Markovičev gospodarski program že močno kršila z velikim dvigom plač, zdaj odkrito zahteva še devalvacijo dinarja. Kot zanimivost naj povemo, da je povprečna jugoslovanska septembrska plača znašala 5049 din.
KAKO S PLEBISCITOM?
Slovenska skupščina naj bi zakon o plebiscitu sprejela 5. decembra. Posebna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki parlamentarnih strank, predsedstva Slovenije in vlade še ni dosegla soglasja glede vseh vprašanj, čeprav so se vse stranke obvezale, da bodo z vsemi močmi prispevale k pozitivnemu rezultatu plebiscita. Na seji vlade prejšnji petek so predstavili gradivo (posredovano bo parlamentu), v katerem so natančno določene podrobnosti glede gospodarskega osamosvajanja Slovenije. Za program po tem gradivu je vlada pripravljena sprejeti tudi konkretno odgovornost. Vlada ocenjuje, da bi se zaradi upada prodaje v jugoslovanske republike slovenska proizvodnja sprva zmanjšala za 19%, glede dol-
(IZJAVA SLOVENSKE KOMISIJE PRAVIČNOST IN MIR)
Glede na to, da je politično vodstvo Republike Slovenije skupaj z vsemi političnimi strankami že sklenilo izvesti med državljani naše republike plebiscit, na katerem naj bi naši državljani izrazili svojo voljo glede samostojnosti naše republike, želi komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci najprej podpreti to zamisel, ker jo ima za povsem skladno z načeli demokracije in moralnim načelom o pravici do samoodločbe narodov.
Pri tem želi komisija poudariti, da gre za eno najpomembnejših in najodločnej-ših dejanj iz zgodovine našega naroda. Malokatero dejanje iz preteklosti se lahko primerja z njimi. Imeli bomo edinstveno priložnost, da vsemu svetu povemo našo zahtevo in našo pravico do samostojnosti. Ko so naši predniki skozi stoletja ohranili naš jezik in kulturo, so nas pripravljali tudi za ta trenutek. Od izida plebiscita bo v veliki meri odvisna vsa naša bližnja, mogoče pa tudi daljna bodočnost.
Dejanje plebiscita zahteva torej skrajno odgovornost. Komisija ne namerava spod bujati nobene neodgovornosti in zaletavosti. Toda prav tako odklanja vsako šlr-
gov pa ugotavlja, da je Slovenija relativno malo zadolžena in da jih je z izvozom sposobna redno odplačevati.
Slovenska kmečka zveza je v razpravi opozorila, da je »neodgovorno pripovedovati ljudem, kako bomo v prihodnosti jedli krompir in travo, saj mora osamosvojitev Slovenije prinesti hitrejše reševanje gospodarskih težav«. Sodelavci iNo-ve revije pa so ustanovili t.i. Odbor 57, ki si bo prizadeval za izvedbo plebiscita, v svoje vrste pa vabi prav vse Slovence. Svoje stališče je prek Komisije za pravičnost in mir, ki jo vodi dr. Anton Stress, izrekla tudi Cerkev. Zanimiv je tudi poziv arhierejskega namestništva Srbske pravoslavne Cerkve za Slovenijo, ki vse, »ki se etnično ali politično čutijo Srbi« v Sloveniji opozarja in od njih zahteva, naij se plebiscita ne udeleže, ker da se morajo Slovenci sami odločiti o svoji usodi.
SLOVENIJA - ITALIJA
Prejšnji teden je minil v živahni diplomatski dejavnosti med Jugoslavijo/Slovenijo in Italijo. Začelo se ije z Lončarjevim obiskom v Rimu, kjer se je nenavadno dolgo zadržal pri papežu — na štiri oči, brez prevajalca. Vendar pa naj bi papež izjavil, da je »ohranitev skupnosti narodov na jugoslovanskem ozemlju najbolj zanesljiva pot v Evropo«. Iz Rima je Lončar spremljal De Miehelisa v Ljubljano, kjer je bila v soboto, 1. decembra slovesnost ob odprtju novega italijanskega generalnega kanzulata. Ob tem De Michelis seveda ni pozabil na frazo, ki je italijanska zunanja politika kar ne neha ponavljati, da namreč Italija in Evropa želita enotno Jugoslavijo. Ni pa bilo pojasnjeno, zakaj je bila v soboto zvečer odpovedana tiskovna konferenca, ki jo bi De Michelis moral imeti po pogovorih s slovenskimi oblastmi.
Na dvodnevnem seminarju »Kam gre Jugoslavija«, ki ga je v Rimu pripravila PSI, je sodeloval član slovenskega predsedstva pesnik Ciril Zlobec. Italijanskim udeležencem, navdahnjenim z »enotno Jugoslavijo« je dejal, da si je tudi italijanski narod izboril pravico odločati o samemu sebi (mislil je na združitev Italije). V Rimu se je mudil tudi slovenski minister za promet Marjan Kranjc. S predstavniki družbe IRI-Italstat se je dogovarjal o ustanovitvi mešane družbe za izgradnjo avtocest od karavanškega predora do Zagreba in od Ljubljane do Sežane.	Leon	Marc
jenje strahu in neodločnosti. Zastraševati so nas že začeli nekateri predstavniki zveznih ustanov, kot sta policija in armada. To ni prvič. Huje je, da se tudi v nekaterih naših sredstvih javnega obveščanja že pojavljajo glasovi, ki sejejo dvom, omahljivost in zagovarjajo pretirano previdnost, ki nima nič skupnega s pravo razsodnostjo in zrelim pogumom, temveč je povezana s preračunljivostjo in dobičkarstvom. To lahko izhaja iz tistega praktičnega materializma, ki se je pripravljen odpovedati osebnemu dostojanstvu in časti za večje gmotno udobje, ki je v tem primeru povrh še zelo negotovo. Tako početje ima komisija za skrajno škodljivo, nemoralno in demoraliza-torsko. Tudi če bi na plebiscitu izglasovana samostojnost za določen čas zah tevala kakšno gmotno žrtev, ne sme biti nobenega dvoma, da moramo pred materialne koristi postaviti življenje v časti in dostojanstvu, žrtve pa moramo prenašati solidarno. Zato se na plebiscitu ne bomo izrekali samo za samostojnost ali proti njej, temveč si bomo s tem dejanjem pisali tudi spričevalo o narodni zavesti in pogumu.
prof. dr. Anton Stres,
predsednik komisije Pravičnost in mir
Plebiscit, spričeualo zrelosti in poguma
Msor. Brumat kot voditelj Marijinih družb
DUHOVNA MISEL ZA 2. ADVENTNO NEDELJO:
»Vsaka dolina naj se dvigne,
vsak hrib in grič naj se pogrezne...« (Iz 40,4)
Težko in naporno je delo, ki nam ga v adventnem času nalaga prerok Izajija: napolniti bi morali doline in poravnati gore. Samo tako bomo pripravili pot Gospodu, da bo s svojo besedo, milostjo in blagoslovom stopil v naše življenje.
Kaj pomeni napolniti doline? Nič drugega kot odpraviti svoje napake in si prizadevati za vse, kar človeka bogati in plemeniti: za več vere, zaupanja, zvestobe, resnosti, molitve, dejavne ljubezni, smisla za sodelovanje, potrpljenja, ponižnosti...
In kaj pomeni poravnati hribe in griče? Iz svojega življenja bi morali odstraniti vse, kar je čez mero; vse, kar nas ovira na poti: preveč televizije, zabave, športa, plehkega branja, komodnosti, razvajenosti, lenobe, hudobije...
Kristjanova pot je hoja za Kristusom. Ta je pogosto daljša zaradi ovinkov, ki jih delamo zaradi svoje brezbrižnosti, površnosti in nedoslednosti:
— pomanjkanje iskrenosti (koliko nepotrebnih besed in laži preden priznamo, da nimamo prav;
— pomanjkanje darežljivosti (koliko praznih izgovorov: takoj pridem, počakaj trenutek, sedaj nimam časa, pridi kasneje, in to samo zaradi tega, da ne bi naredili majhne usluge doma, v šoli, na delu, sosedom, prijateljem);
— odlaganje na jutri tisto, kar bi morali narediti takoj (danes se mi ne ljubi, drugič bom opravil spoved, to nedeljo ne bom šel k maši, morda drugo)...
• Gospod, zopet nas adventni čas drami iz zaspanosti. Nauči nas zdrave presoje in daj, da bi si pridobili čut za pravo mero.
MILAN NEMAC
Poletni pevski rečaji ZCPZ
Mlajši rodovi poznajo danes Marijine družbe bolj iz pripovedovanja kot iz lastne izkušnje, saj jih v Sloveniji skoro ni več, tu v Italiji pa so menda le še tri v Trstu in ena sama v Gorici, toda vse brez mlajšega naraščaja. V dobi med prvo in drugo svetovno vojno pa je bdlo drugače, posebno na Primorskem. Pok. dr. Rudi Klinec piše: »Marijine kongregacije se niso zapirale zgolj v Marijino češčenje, pač pa so bile na široko odprte raznim razsežnostim: apostolatu, mladinski vzgoji, prosvetni dejavnosti. ... Družbene dvorane so postale tudi sedeži vzgojnega in prosvetnega dela... Tako so Marijine družbe vršile tudi prvovrstno narodno delo z gojitvijo slovenskega jezika in z utrjevanjem narodne zavesti. (Primorska duhovščina str. 83). V goriški 'škofiji je ob začetku zadnje vojne delovalo 77 Marijinih družb za dekleta, 31 za žene, 10 za fante, torej skupno 118 s preko 10.000 člani.
V	to dejavnost se ije z vsem ognjem vključil tudi dr.- M. Brumat. Najprej zato, ker je v prvi vrsti bil duhovnik. Vse ostalo zanimanje je bilo zanj drugovrstnega pomena. Kot duhovnik in dober govornik je bil gost tudi po številnih župnijah v celi goriški nadškofiji. Vabili so ga za tridnevnice, duhovne obnove, ljudske misijone, tudi zato, ker ni bilo več slovenskih redovnikov. Posebno pa se je posvetil zaprtim duhovnim vajam za Marijine družbe. Ob njegovi smrti je neka družbenica zapisala: »Leta 1927 berem v Goriški straži (tedanjem- tedniku v Gorici), da se bodo vršile v Gorici pri uršu-linkah zaprte duhovne vaje. Takoj sem se prijavila. Pred pričetkom se pojavi tudi voditelj, ki je bil takrat komaj tridesetleten gospod dr. Brumat. Udeleženk nas ije bilo komaj nad 30...«
Število udeleženk se je večalo iz leta v leto in dr. Brumat je iskal prostora zdaj pri uršulinkah, zdaj v zavodu Notre Dame. Toda fašistični pritisk je rastel, tako da si vodstvo obeh zavodov ni več upalo dati prostora za slovenske duhovne vaje v svojih zavodih. Msgr. Brumat pa se ni
dal ugnati, iskal je drugih prostorov za duhovne vaje: našel jih je na Marijinih božjih poteh. Tako je leta 1931 imel duhovne vaje na Vitovljah; udeležba je bila velika tako, da je nastal problem glede prenočišča. Zaradi tega se je naslednja leta preselil na Sv. goro in tam imel vsako leto duhovne vaje za družbenice, za fante in tudi za može. Prišlo jih je tudi do sto. Tako do začetka druge svetovne vojne. Ko tedaj ni bilo več mogoče imeti duhovnih vaj, se ije zadovoljil z enodnevnimi duhovnimi obnovami in pa z »vzornim tednom«, ko ije za goriške družbenice imel cel teden zjutraj ob 6. uri sv. mašo s premišljevanjem. Po končani vojni je zaprte duhovne vaje obnovil ter imel zadnje poleti '1950 malo pred smrtjo, ko je bil že hudo bolan. Sam ije priznal, da je imel okrog 120 duhovnih vaj.
K temu delu ga je gnalo dvoje: skrb za družbenice in ljubezen do Matere božje. To dvoje ga je odlikovalo pred vsemi drugimi duhovniki v škofiji. Nadškof Fr. B. Sedej ga je imenoval za škofijskega voditela Marijinih družb, leta 1934 pa je postal še voditelj goriške Marijine družbe, ko je ta ostala brez voditelja zaradi smrti msgr. Leopolda Cigoja. Ta družba mu je posebej prirasla k srcu in se ji ije ves posvetil. Ta družba je bila tudi med najbolj številnimi v škofiji in je štela do dve sto članic. Vodil jo je modro in pogumno tudi ves čas druge svetovne vojne, tako da je brez vidne krize prebrodila čase druge svetovne vojne in revolucije ter je po končani vojni bila edina slovenska organizirana sila v Gorici. Kot taka, smo videli, je oskrbela prvo prosvetno dvorano; podprla je tudi vse prve pobude demokratičnih Slovencev v mestu. Tako npr. so bile družbenice tiste, ki so masovno šle podpisat volilno listo Slovenske demokratske zveze na prvih demokratičnih volitvah v Gorici 1948, ko sc se mnogi rojaki bali podpisati. Tudi akcijo za Katoliški dom so družbenice velikodušno podprle dn to ustanovo še vedno najbolj podpirajo. K. Humar
Odbor Zveze cerkvenih pevskih zborov je Sklenil, da kot pripravo na letošnjo jubilejno 25. obletnico jesenske zborovske revije, ki bo prihodnjega 16. decembra, prikaže glavne pobude, ki jih uresničuje od ustanovitve 1963. leta. Večje pobude Zveze so štiri: zborovska revija, božični koncert, mladinski pevski festival Pesem mladih in poletni seminar za dirigente in pevce.
PEVSKI SEMINARIJI
Danes bom spregovoril o pevskih seminarjih, ki so bili zamišljeni kot učni tečaji za zborovodje, a smo jih pozneje razširili tudi na pevce. iNa njih naj bi obravnavali snov, ki je pevovodji na običajnih vaijah ne obdelajo ali malokdaj in malokateri; a je potrebna, da ni zborovsko petje kakršnokoli, temveč dobro in lepo, ker samo tako petje doseže svoj umetniški in vzgojni namen. Da bi bilo učenje čim popolnejše, smo ga razdelili na teoretski in praktični del. V teoretskem predavatelji seznanjajo seminariste s pravilnim pevskim dihanjem, frazira-njem, nastavkom glasu, uporabljanjem resonančnih prostorov v organizmu, pravilno držo telesa med petjem in izgovarjavo zlogov, besed in stavkov. Drugi del učenja je namenjen interpretaciji in izvajanju težjih in tudi lažjih skladb, a interpretacijsko zanimivih. Predavatelji so pokazali, kako ije treba členiti skladbo, kako izvajati posamezne dele in celoto; kakšna naj bo tehnično čim boljša izvedba in kakšna naj bosta miselni in čustveni pristop. Tako smo izvajali Gallusovo De S. Trinitate, Kogojevo Večerni zvon, Kimovčevo Večerni zvon, Ciganovo Zdaj je pomlad, Lajovčevo Pomladni spev, a tudi Dechermajerjevo Ave, zvonček, Ferjančičevo Tone sonce, Mavovo O kam, Gospod, posrečeno Vrabčevo obdelavo
ljudske Protuletje in številne druge.
PRILOŽNOST ZA SPOZNAVANJE KRAJEV
Učenju v jutranjih urah smo včasih dodali kako popoldansko vajo, ko je bila potreba za nastop v cerkvi ali v dvorani, ker je Zveza na vsakem seminarju organizira vsaj en nastop tečajnikov. Ker tečaj traja en teden, sledi, da so tečajniki lahko obogatili svoje glasbeno znanje in so bolj pripravljeni na svoje delikatno poslanstvo. Kdor je zamudil z vseh vidikov ugodno priložnost, je veliko zamudil, tudi iz drugega razloga. Popoldneve smo namreč namenili ogledu krajevnih zanimivosti in spoznavanju tamkajšnjih prebivalcev. Če upoštevamo, da smo imeli tečaje od 1970 vsako leto, razen dveh, pomeni, da je bilo 19 poletnih pevskih tečakev. Od teh so bili trije v Avstriji in dva v Italiji, vsi ostali v Sloveniji, od prvega na Pohorju do zadnjega, letošnjega na Brdu pri Kranju. Tako je obiskovalec pevskih tečajev ZGPZ videl dobršen del Slovenije in to dovolj temeljito, ker so bili obiski večidel vodeni. Poleg glavnega tečaja sredi avgusta je Zveza prirejala manjše tečaje, že v letu ustanovitve. (Nekaj let so bili tudi tečaji, namenjeni dirigentom mladinskih zborov, oktobra, novembra in decembra, običajno dvakrat tedensko. Na tečajih so predavali in vodili vaje poleg domačih glasbenikov Vrabca, Mamola, Bana, Hareja, Mihelič iz avstrijske Koroške ter Trošt, Faganel, Cuderman, Fiirst, Močnik, Jocif in Bole iz Slovenije. Tržaška pevska zveza si ije vedno prizadevala, da bi zbori na Tržaškem gojili lepo petje. Eno od sredstev, ki ga je uporabljala v ta namen, so prav pevski tečaji. Dejansko se vpliv pevskih tečajev opazno pozna pri ljudeh, ki so se jih udeleževali.	Z
M v skrbi za mladi pevski nanj
Zveza cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ) iz Trsta slavi letos 25. revijo zborov, kamor štejemo nastope mešanih, moških, ženskih in dekliških pevskih ansamblov. Ob tem lepem jubileju se more Zveza s ponosom ozreti nazaj tudi za opravljeno delo v okviru otroških in mladinskih skupin. Intenzivno je bilo to izvedeno v zadnjih dveh desetletjih zlasti v okviru priljubljene revije »Pesem mladih«.
NEKAJ PRETEKLOSTI
Revija »Pesem mladih« se je vršila prvič 7. marca 1970. Tedaj je nastopilo preko petsto otrok pevcev, a tudi skupina plesalcev in harmonikašev pod vodstvom glasbene pedagoginje Zajčeve. Že naslednje leto se je revija organizirala s poudarkom na otroško zborovsko petje. V celem prvem desetletju so nastopali na reviji predvsem šolski pevski zbori. Prišle so v tistih letib na vrsto vse naše srednje šole od Doline do Nabrežine. Šele v osemdesetih letih se je začela ta praksa izgubljati in je sčasoma povsem zamrla. Tudi zborčki iz raznih osnovnih šol so prihajali radi nastopat v Kulturni dom. Z veseljem smo gledali razposajene malčke, ki so ijih mame in učiteljice potrpežljivo krotile v zakulisju, preden so stopili na oder, da so v veliko veselje vseh poslušalcev izvedli svoj program. Osnovne šole, ki so uspešno pripravile svoje učence za pevske nastope na revijah »Pesem mladih«, so bile mestne i(Barkovlje, Rojan, ul. Donadoni...), a tudi okoliške in podeželske (Katinara, Domjo, Ricmanje, Boršt, Opčine, Repentabor, Zgonik...). Le malo je bilo prvotno izvenšolskih zborčkov. Dva izmed teh (»Slomšek« iz Bazovice in »Slo-
venski šopek« iz Mačkolj) sta bila ob dvajseti reviji i(marca 1990) nagrajena za vztrajnost v vsakoletnem nastopanju. Drugi izvenšolski otroški oziroma mladinski zbori so bili iz Sv. Križa, iz Skednja, od Sv. Jakoba, iz Ricmanj, iz Boršta, iz Boljunca; nastopajo pa še skupine Vesela pomlad z Opčin, Zvonček z Repentabra, Kresnice od Sv. Ivana, Ladijca iz Devina, Fr. Venturini od Domja, V. Vodnik iz Doline in Vigred iz Šempolaja. Tudi Glasbena Matica je bila večkrat prisotna s svojimi zborčki.
Vse nastopajoče pevske skupine so bile prva leta kar številne, saj so štele vsaka po trideset, štirideset, petdeset pevcev, nekatere šolske tudi veliko več. Pozneje so se ta števila vidno manjšala. Nekatere skupine so odpadle tudi vsled malodušja zborovodij ob skromnih uspehih zaradi maloštevilnih pevcev. Ob teh ugotovitvah gre posebna hvala zborčkom in njihovim vodjem, ki vztrajajo kljub številnim sodobnim težavam naše etnične skupnosti.
BOŽIČNI KONCERTI
Zveza pa je v obdobju zadnjih dveh desetletij vključevala otroške in mladinske zbore tudi v priljubljene božične koncerte najprej pri Novem sv. Antonu, potem pa pri Sv. Justu. To se je zgodilo le občasno z ozirim na zbrani program, vedno pa z določenim uspehom in v prijetno doživetje poslušalcev. Sodelovale so
tako pri božičnih koncertih sledeče skupine: osnovnošolski zborček iz Boljunca, Slomšek iz Bazovice, OPZ iz S. Križa, Vesela pomlad z Opčin in ‘Kresnice od Sv. Ivana.
Ob pogledu na opravljeno delo na mladinskem pevskem področju Zveza z zadovoljstvom ugotavlja, da so prav nastopi na revijah -»Pesem mladih« in na božičnih koncertih spodbujali številne pevske skupine k intenzivnejšemu delovanju, se pravi k urejenemu in organiziranemu zbiranju mladih k pevskim vajam, k vadbi vedno novih pesmi, k ohranjanju ljudskih pesmi za otroke in mladino. Marsikatera že pozabljena narodna melodija je ob tem ponovno zaživela. Nastale so tudi nove, številne dn lepe. Kdo ni še slišal pesmi Veseli ringaraja ali Mojo srčno kri škropite? To sta le dve izmed mnogih, ki so jih otroci v množičnem združenem zboru zapeli ob koncu vsake revije »Pesem mladih«.
Končno je uspeh vsakoletne revije mladinskih in otroških zborov v organizaciji ZCPZ tudi v tem, da je Zveza ob animaciji mladih pevskih skupin pomagala vzgajati nove pevske moči za že obstoječe cerkvene in druge pevske zbore. iPrav zaradi prizadevanja Zveze za življenje in rast mladinskega petja so se nekateri mešani zbori na Tržaškem pomladili, dobili so mlade pevske elemente, ki so zrasli v bolj ali manj uspešnih pa tudi
skromnih otroških ansamblih. Zaživeli so tudi novi dekliški zbori.
V	skrbi za ohranjanje zborovskega petja med našo mladino je Zveza nekajkrat organizirala tudi tečaj za zborovodje otroških in mladinskih zborov. Udeležile so se takih tečajev zlasti osnovnošolske učiteljice. Vodili pa so tečaje priznani glasbeni pedagogi, nekateri domači, drugi iz matične domovine.
L.P.
V posvečeno zemljo...
Dne 3. februarja 1944 sta bila v Cerknem umorjena kot izdajalca mlada duhovnika Lado Piščanc in Ludvik Sluga skupno s 13 Cerkljanl. Dolžili so jih, da so Nemcem izdali partizane, kar pa se je izkazalo pozneje kot gola laž In krivica. Po ustrelitvi so bili vrženi v neko jamo sredi gozda nad Cerknim. Ker se zdaj prenašajo zemeljski ostanki pobitih v vojni in po njej v blagoslovljeno zemljo ali pa se skupne grobove, kot v Rogu in Teharjih, blagoslavlja, so tudi na Cerkljanskem sklenili, da ostanke teh dveh duhovnikov in ostalih, ki z njima počivajo v omenjeni jami, prenesejo na cerkljansko pokopališče ob cerkvi sv. Jerneja. Dobili so že vsa dovoljenja civilnih oblasti in določili, da bo to pogrebno slavje na tem pokopališču na prihodnjo binkoštno nedeljo, 19. maja popldne. Toliko v obvestilo Goričanom, saj je bil g. Lado Piščanc Goričan. Njegova družina je bivala v Gorici in on sam bil nekaj časa tudi kaplan pri Sv. Ignaciju na Travniku.
Udeleženke duhovnih vaj na Sv. gori leta 1936. V sredi od leve: p. Viljem Endrizzi, gvardian, Ivan Reščič, dr. Brumat, voditelj duhovnih vaj
Bralci pišejo
Pojasnilo k opombi uredništva
Prošnja za objavo.
Spoštovano uredništvo Katoliškega glasa! Po vaši opombi v 46. številki z dne 29. novembra letos, glede poročila o občnem zboru sekcije SSk za Števerjan, se čutim dolžnega, da vam pojasnim sledeče:
1. fNiihče od vašega uredništva ni bil prisoten na našem občnem zboru, zato bi si ne smeli privoščiti take opombe, sdcer bi na njem izvedeli, da je bil iznesen tudi prdblem »tistih«, ki so ostali na pozicijah iz leta 1985. Tajnik sekcije D. -Humar je jasno povedal, da je imel stike tudi s »tistimi«. Povedal je tudi, kako so mu hinavsko zaupali, da SSk ne bo imela težav za ponovno pridobitev občinske uprave. Obenem je povedal, da ko je sekcija sklicala sestanke po zaselkih in druge /širše sestanke, je vabila poslala tudi »tistim«. Torej vašo opombo smatram za neumestno in nesprejemljivo!
2. Po politični aferi iz deta 1983 je vaš list zavzel svojevrstno stališče, ki je imelo svoje posledice tudi v deželnem merilu SSk. Vaš list je podprl tisto stran, ki je sama propadla in ji je danes ostalo le nekaj Strupa,za škodovanje vsemu, kar se dogaja okoli SSk v išiteverjanu. Vaš list je podprl 'tiste ljudi, ki jih ne dobimo več na nobeni prireditvi, ki jo organizira bodisi SSk, bodisi društvo »F.B. Sedej«, bodisi števerjansko farno občestvo. Dobimo pa jih na predstavah, ki jih organizirajo števerjanski social-komunisti in tu kar v prvi vrsti!
Upam torej, da boste vaša stališča spremenili!	Ivan	Vogrič
Opomba ured.: V dopisu, ki smo ga prejeli iz Šiteverjana, ni bilo razvidno kakšno stališče je zavzela do »tistih«. Kolikor poznamo števerjanske zadeve, smo še vedno mnenja, da tam manjka pravi dialog.
Advent je tu
Smo že v prvem tednu adventa. Kako hitro je spet prišel! Sploh še nismo nanj pripravljeni, čeprav pomeni advent čakanje, pripravljenost. Še tri nedelje časa imamo sicer, vendar se ne zanašajmo na misel, da je to veliko in da se še ne mudi s pripravo.
Ne vem, ne razumem, ni mi jasno, zakaj si za vse in za vsako stvar znamo vzeti toliko dragocenega časa, le za pripravo na ta res veliki dogodek čakamo do zadnjega dne. Včasih celo do samega Svetega večera.
Kaj je dandanes z nami? Kdo nam še lahko pomaga in nas prebudi iz sanj, ki nikamor ne peljejo?
Po svetu se dogajajo nesreče, ljudem primanjkuje hrane, nekateri niti strehe nad glavo nimajo. Mi pa ravno v tem času spreobrnitve mislimo samo na udobnosti in dobiček.
V	zapadnem svetu so še bolj kot štiri adventne nedelje znane štiri adventne — nakupovalne — sobote. Ljudje dobijo plačo in razne dodatke in mislijo, da morajo vse takoj zapraviti. Gneča po trgovinah je takšna kot bi se bližal konec sveta ali bi bila napovedana velika kriza. Razumljivo (pa tudi ne, saj včasih tega nismo poznali, pa je bilo vseeno lepo in dobro), da vsak hoče obdarovati svoje drage. Nerazumljivo pa, da kupujemo stvari, ki sploh niso potrebne. Samo da je. Medtem ko nekateri ne vedo, kako bi plačali stanarino ali elektriko, kje bi vzeli denar za nakup goriva.
Ne bi namesto nepotrebne »šare«, ki bo morda ležala nekje na dnu omare, pomagali komu, ki je v stiski in ne ve, kako bi naprej?
Mi čakamo sicer na Njegov prihod, mnogi pa čakajo na našega že zelo dolgo. Naj bo zato advent zanje konec čakanja na našo pomoč, za nas pa začetek izpolnjevanja zapovedi: »Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe«. Potem bo sveti večer prinesel pravo luč v našo zatemnjeno notranjost in se bomo upravičeno veselili rojstva Odrešenika Jezusa Kristusa.	R.B.
Žalostna desetletnica
Vesoljni svet se je spomnil žalostne desetletnice, ko sta dva ameriika zdravnika odkrila moderno bolezen AIDS. Gre za kužno bolezen, ki se prenaša s krvjo, s spolnim občevanjem z obolelo osebo in z okuženimi siringami. Od prvih petih okužencev je danes število naraslo na desettisoče. Samo v Italiji je takih nesrečnežev že nad sedem tisoč. Za zdaj je bolezen neozdravljiva. V resnici gre za moderno kugo.
Z GORIŠKEGA
Praznik zborouskega petja
Na letošnji Cecilijanki je Koroško zastopal mešani zbor iz Sel, ki ga vodi Pavel Olip
32. CECILIJ ANKA V GORICI
iPozna jesen je navadno čas pomembnih kulturnih prireditev v našem primorskem zamejstvu. Za Goriško 'še posebej velja to za tradicionalno revijo pevskih zborov — Cecilij anko, ki letos beleži že dvaintrideseto izdajo. Prav zato sodi med naj starejše tovrstne manifestacije na Goriškem, ko se je od prvotne oblike tekmovanja spremenila nekaj let kasneje v revijo zborov. In taka je ostala do danes. Res je pa, da je v tem času močno razširila svoj obseg, saj na nji danes nastopajo zbori iz naše dežele, Koroške dn Slove nije. Zadnja leta nastopa kot gost tudi kak zbor večinskega naroda. Revijo že od vsega začetka prireja Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici.
Tudi letošnja Ceeilijanka je potekala v dveh dneh, in sicer v soboto 24. in nedeljo 25. novembra. Letos je bila ponovno v sedaj obnovljeni dvorani Katoliškega doma, medtem ko je bila prejšnji dve leti v Avditoriju. Prav je, da je Katoliški dom spet sedež naših glavnih prireditev, saj je bil za to tudi zgrajen. Oba dneva (posebej še v nedeljo) je bila dvorana res polna poslušalcev, ljubiteljev naše pesmi in naših zborov. V soboto zvečer je nastopilo devet zborov, prav tako tudi v nedeljo popoldne. Oba koncerta je v imenu ZSKP pozdravila podpredsednica prof. Franka Žgavec, ki je poudarila pomen in vlogo goriške pevske revije. Cecilijanke se je udeležilo več predstavnikov oblasti in osrednjih organizacij, tako jugoslovanski generalni konzul v Trstu Jože šušmelj, pokrajinski odbornik Mirko Špacapan, občinski odbornik Marjan Breščak, predsednik SSO Marija Ferletič in drugi. Napovedovala sta Kristina Marušič in Damjan Hlede {prii vsem tem bi pa želeli več jezikovne pozornosti).
V soboto so nastopili naslednji zbori: mešani zbor Podgora (dir. M. Špacapan), moški zbor Skala-Gabrje (R. Konjedic), mešani zbor Štandrež (V. Pavio), Fantje izpod Grmade (I. Kralj), mešani zbor Jože Srebrndč-Deskle (A. Jakončič), moški zbor Mirko Filej (Z. Klanjšček), mešani zbor iz Sel na Koroškem (P. Olip), dekliški zbor Devin '(H. Antonič) 'in mešani zbor (Lojze Bratuž - Gorica (S. Jericijo). V nedeljo pa so bili na vrsti mešani zbor Rupa-Peč (Z. Klanjšček), Pevska skupina Števerjan T. Tozon), moški zbor Štmaver (G. (Devetak), dekliški zbor Alenka iz Šte-verjana (A. (Černič), Coral de Lucinis iz Ločnika :(C. Zanelli), moški zbor Lijak iz Vogrskega (M. Pavlica), mešani zbor F. B. Sedej iz Števerjana (T. Tozon), Višarski kvintet iz Kanalske doline (A. Missoni), moški zbor Novi sv. Anton iz Trsta (E. Race) in mešani zbor Hrast iz Doberdoba (H. Lavrenčič).
Ni lahko v par vrsticah zaobjeti vsebinske in umetniške plati goriške zborovske revije. Sploh pa nd mogoče analizirati posameznih nastopajočih zborov in njih programske izbire. Vseeno pa moramo le zabeležiti nekaj vsaj splošnih opomb. Nastopajoči zbori so seveda predstavljali razvejano paleto v svojih pevskih dosežkih. Gotovo je — in to se opaža na vsaki pevski reviji, ne samo na Cecilijanki — da lahko naštejemo par res dobro pripravljenih skupin, pa spet več srednje oz. povprečno označenih zborov. Gre itak za amatersko pevsko zborovsko delovanje, vendar pa se vseeno lahko marsikje opaža vešča dirigentova roka. Istotako tudi manj uspešno pevovodsko delo in s tem seveda manj uspešen nastop določenega ansambla. Vsekakor pa je bil celoten dvodnevni prerez Cecilijanke pozitiven in je pokazal na določeno napredovanje, na zavzetost pevcev in zborovodij, čeprav to ne more vodno dn povsod izstopati. To velja še posebej za zbore z mlajšim glasovnim materialom, ki zmore oib dognani in kompetentni dirigentovi vlogi doseči res dobre uspehe.
Še beseda o splošni repertoarni politiki. iNa sporedu smo lahko našli zelo pestro izbiro avtorjev, od polifonske glasbe (Gallus, Lassus, Arcadelt) mimo klasike in romantike (Mozart, Brahms, Bruckner) do sodobnih glasbenikov (Bernstein, Swerts). Da ne omenjamo posebej itak že uveljavljenih programov s slovenskimi skladatelji vseh dob, od čitalniške do sodobnosti. Hvalevredno je posegati po širši. svetovni zborovski literaturi, čeprav je včasih umetniško vprašljiva izbira avtorjev svetovne lahke glasbe — tudi če je le-ta izvedena v dovršeni muzikalni interpretaciji dn scenski zamisli.
Naše pevske revije navadno tudi prinašajo dela goriških skladateljev. Letos je to (razen kake izjeme) prišlo manj do izraza. Morda bi kazalo, da bi zamejski pevski zbori posvetili temu več pozornosti, saj so prav oni glasniki našega ustvarjalnega in poustvarjalnega glasbenega delovanja.
Vsekakor pa je Ceeilijanka 1990 potrdila dostojno zborovsko in kulturno raven našega petja. Da bi to še naprej ostalo glasnik primorskega slovenskega človeka — to je naša želja in naše voščilo!
a.b.
PASTIRČEK
Izšel je Pastirček za mesec december
Njegova bogata vsebina je posvečena predvsem prihodnjim božičnim praznikom. Ima lep božični prizor, ki so ga sestavili učenci SŠ Srečko Kosovel. Prinaša tudi veliko pisemc svojih mladih bralcev in prijateljev.
Gradnja skavtskega sedeža
Na dvorišču Katoliškega doma se nadaljujejo dela za dograditev novega skavtskega sedeža. V zadnjih tednih smo se skavtije intenzivno zavzeli za to, da bi čimprej končali z deli. Glavno je že storjeno; Skoda bi bilo na dolgo zavlačevati prav zdaj, ko pa je treba prostore le še opremiti s ploščicami, ogrevalno napravo in nekaj malenkostmi. Zato zopet pozivamo vse starše in prijatelje skavtov, naj pristopijo, da s sikupnimi močmi čimprej omogočimo skavtom delovanje v primernih prostorih. Kdor hoče prispevati in podpreti naše delo, naj to stori ali s praktično pomočjo ali z denarnimi darovi ali posojili.
(informacije: Danijel Devetak, tel. 532092)
Večer kulturnih ustvarjalcev
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 10. decembra večer posvečen trem uglednim ustvarjalcem na Tržaškem in Goriškem Lojzki Bratuževi, Milku Bambiču in Ubaldu Vrabcu. S svojo besedo jih bodo počastili Marija če-ščut, Marko Vuk in Boris Pahor. V kratkem (kulturnem programu bo pevski zbor od Sv. Antona (Novega interpretiral nekaj Vrabcev ih pesmi. Ob isti priložnosti bo tudi otvoritev prodajne razstave najno-vejiših risb Milka Bambiča, ki jih je mojster poklonil žrtvam poplav v Sloveniji. Začetek ob 20.30.
Večer prireja SSO ob sodelovanju Društva slovenskih izobražencev.
Romarska svetišča v Italiji
V Italiji je nad 1500 svetišč z več kot 20 milijoni romarjev na leto. Upravniki teh svetišč so se letos zbrali v Assiziju, kjer so razpravljali o duhovnih poklicih, ki imajo večkrat svoj začetek prav na božjih poteh. Tako je n. pr. francoski pisatelj Charle Pegus začel svojo pot k Bogu. Naj bi tudi naše slovenske božje poti bile vir klicev k Bogu in službi v duhovništvu in redovništvu.
Tržaška verska skupnost pripravlja pastoralno zborovanje
Kako bo čez leta s slovensko versko skupnostjo na Tržaškem? Ali bo imela potrebnih duhovnikov? Ali imamo poseben pastoralni načrt?
Lahko bi nadaljevali z vprašanji, ki bi se kar vrstila, toliko jih je, in že danes zahtevajo vsaj delni odgovor. Če pa nimamo Se jasnih odgovorov, se moramo o tem resno dn temeljito pogovoriti na način, kakor še nismo storili do sedaj.
Lahko bi kdo odgovoril, da je to problem krajevnega škofa, ki prvi nosi odgovornost. Seveda. Škof pa ne more biti sam oz. ga ne smemo pustiti samega. NjegoVi ožjd sodelavci so duhovniki, a tudi verniki, ki nosijo v sebi zavest Cerkve.
Tako pridemo do jedra problema. Vsa Cerkev mora skrbeti za svojo sedanjost in za svojo bodočnost.
To pa želimo storiti s posebnim zborovanjem, za katerega se je škof zavzel, oddbril, imenoval poseben pripravljalni odbor ki je že na delu.
iV nedeljo, 9. decembra bodo vsi slovenski duhovniki govorili o tem pri mašah. Verniki bodo dobili v roke posebno tiskovino z razilago poteka tega izrednega verskega dogodka.
Zborovanje je po svoji zamisli tako važno, da lahko postane mejnik v našem verskem življenju. To pa zavisi od sedanjih slovenskih duhovnikov in vernikov, koliko se bodo za vso stvar zavzeli.
Škof nam je dal v roke veliko odgovornost, kliče k sodelovanju vse tržaške Slovence brez izjeme, verne in neverne; da, tudi vse tiste, ki jim je mar duhovni in človečanski napredek našega človeka. Naj le politiki in gospodarstveniki govorijo o Evropi kot veletrgovini, verni človek ne sprejema samo takega napredka. Prej moramo stopiti v notranjost človeka, oplemenititi njegovo srce, voljo, ideal — skratka vero z zvestobo do Boga. Na teh temeljih sloni naša kultura, po tej poti želimo danes nadaljevati.
V prihodnjih mesecih bomo imeli priložnost govoriti o tem problemu, o zborovanju namreč, ga globlje osvetliti, prikazati cilj in pot.
Za sedaj samo nakažemo dn napovemo dogodek. Je pa tako velik in pomemben, da zasluži ponovne razprave.
Uvod v zborovanje bo predavanje dr. Jožka Pirca, profesorja na Urbaniani v Rimu. Govoril bo v nedeljo, 9. decembra ob ,16. uri v ulici Donizetti 3, na temo:
V občestvo združeni — za človeka. Vabljeni so vsi duhovniki, redovnice,
člani župnijskih svetov, predstavniki župnij in vsi, komur je mar naša verska bodočnost.
Dušan Jakomin
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE David Pownall
MOJSTRSKA LEKCIJA
Režija Mario Uršič
V soboto, 8. dec., ob 20.30 abonma red F v nedeljo, 9. dec., ob 16.00 abonma red G
Množična manifestacija kmetov v Trstu
Pod geslom »Brez kmetijstva ni prihodnosti!« je bila v Trstu, v petek 30. novembra, množična protestna manifestaci ja kmetov iz vse dežele Furlanije-Julijske krajine. Vse tri stanovske organizacije, ki delujejo v deželnem prostoru, to so Zveza neposrednih obdelovalcev, Zveza veleposestnikov in Združenje Confcoltivato-rd, v okviru katere deluje Kmečka zveza, so soglasno organizirale protestno manifestacijo, ki je zbrala po tržaških ulicah kakih sedem tisoč ljudi. Traktorji in drugi kmetijski stroji, celo dve kravi dn množica ljudi je v veličastnem sprevodu šla od železniške postaje do Trga Unitk, kjer so prisotne pozdravili tržaški župan in Alojz Debeliš, ki je prisotne nagovoril v imenu Kmečke zveze, ter Dario Zidarič, predsednik Združenja rejcev, ki je prisotne demonstrante pozdravil v imenu
tržaških kmetovalcev bodisi v italijanščini kot v slovenščini.
Številni plakati in napisi so mimoidoče opozarjali na težave, ki jih doživlja kmetijski sektor na deželni, a tudi na vsedržavni ravni.
Kmetje so v sprevodu nato šli do Ober-danovega trga, medtem pa je posebna delegacija obiskala tržaškega prefekta in predstavnike deželne vlade. Vse je sezna nila s težavami in o potrebnih posegih za napredek (deželnega kmetijstva.
Zakon o obmejnih področjih in zadeva »Gladio«
Odobritev zakona o obmejnih področjih v senatni proračunski komisiji je izrednega pomena zaradi sodobnega pristopa, ki želi krepiti gospodarstvo in mednarodno sodelovanje v času zgodovinskih sprememb v srednji in vzhodni Evropi. Manjšine se pri tem obravnavajo kot bistveni dejavnik življenja ob meji.
Za Slovence v Italiji je 'še posebej pomemben sedanjji člen il4, ki za triletje 1991-,93 določa po 8 milijard lir letnega državnega prispevka deželni upravi Furlanije-Julijske krajine za kulturne in umetniške potrebe slovenske manjšine, poleg tega določa 4 milijarde lir letnega prispevka za italijansko manjšino v Jugoslaviji in viša prispevke za slovenski dnevni tisk v Italiji.
Ob sami finančni podpori, ki naj končno updšteva potrebe in pomen slovenskih ustanov in organizacij, je člen pomemben tudi zato, ker izrecno potrjuje nujnost organskega zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Denarna pomoč začasno rešuje namreč le nekatera vprašanja, bistvenega pomena pa so določila o jezikovnih, kulturnih, prostorskih, gospodarskih, šolskih in ostalih problemih naše skupnosti. Nadalje je pomembno določilo, da se mora dežela posvetovati z ustanovami in organizacijami slovenske manjšine glede uporabe omenjenih sredstev. Po eni strani bodo torej potrebna jasna in prozorna pravila o uporabi sklada, po drugi pa dialog in pluralistični pristop znotraj manjšine.
Kar pa zadeva italijansko podporo italijanski manjšini v Jugoslaviji, bi bil koristen bilateralni dogovor, ki naj uredi davčne in druge vidike take oblike pomoči, ki je seveda upravičena in potrebna.
SSk pričakuje, da bo zdaj poslanska zbornica hitro in brez sprememb dokončno potrdila zakon o obmejnih področjih. Priznanje zaslužijo tako sile deželne koalicije, ki so omogočile izglasovanje zakona, kot tudi komunistična opozicija, ki si je dolgo prizadevala zanj, slovenski komunistični senator Spetič, valdostanski senator Dujany, ki je posegel na prošnjo SSk, in drugi, ki so se zavzeli za to, da bi bil v besedilu tudi člen o manjšinah. Med temi so bili tudi predstavniki matične domovine.
Zadnja razkritja o »aferi Gladio« naravnost kličejo po razčiščenju vrste vprašanj iz naše polpretekle zgodovine. Ne gre le za razčiščenje domnevnih mračnih povezav med to skupino in tragičnimi dogodki v Petovljah, 'Nabrežini in Gordci. Nekateri članki v beneških listih Dom in Novi Matajur so pogumno opozorili na vlogo trikoloristov, organizacije »O« in — očitno — »Gladia« pri ustrahovanju Beneških Slovencev. Verodostojna je trditev, da so deta po vojni huje zarezala v zavest in podzavest naših ljudi kot vse dogajanje pod kraljevino Italijo.
Pojav oboroženih nasilnežev, groženj, nato pa zasledovanja, šikaniranja, zapostavljanja je bil prisoten v prvem povojnem času tudi na Goriškem, po letu 1954 pa na Tržaškem, pa naj je to počenjal »Gladio« ali kaka sorodna organizacija.
Srečanje istrskih županov v Trstu
Na povabilo tržaškega župana Richet-tija so se v soboto, 24. novembra srečali na tržašlkem županstvu župani glavnih občin v Istri (Koper, Pula, Reka, Buje, Izola). Obravnavali so nekatere splošne probleme: cestne povezave, turizem, okolje. Bilo je prvič, da je do takega srečanja prišlo.
Publikacija o Štandrežu
Med pobudami, ki jih je prejšnji mesec izvedlo prosvetno društvo »Štandrež« ob 25-letnici delovanja in o katerih smo že poročali v našem časopisu, zasluži posebno omembo izdaja publikacije o Štandrežu.
Gre za zajetno knjigo na dvesto straneh večjega formata, ki vsebuje izredno bogato slikovno dokumentacijo o Štandrežu in podatke, ki segajo v sam nastanek in razvoj štandreške skupnosti.
Zbrano gradivo, kot je tudi zapisano v uvodu, priča o bogati kulturni, šolski verski, gospodarski, športni, mladinski in družbeno politični tradiciji in o velikem prizadevanju organizacij in posameznikov, da bi ohranili štandrežu podobo slovenskega kraja, ki je žal podvržen vsemogočim pritiskom.
(Prve strani govorijo o nastanku Štan-dreža, o prvi in drugi svetovni vojni, o samostojni občini in o priključitvi štan-dreža goriški občini. Poglavje zase je namenjeno štandreški rajonski konzulti, to-ponomastiki, urbanističnim posegom in prebivalstvu.
Prikazane so tudi razne faze štandreške cerkve, ki je iz začetne skromne cerkvice zrastla v sedanjo mogočno in lepo urejeno. Omenjena je tudi paščavniška naselbina Jeremitišče, kužni lazaret na Roj-cah in domače pokopališče. Poleg cerkve je opisana tudi zgodovina župnijske skupnosti. Šolskemu področju je odmerjeno precej prostora in je prikazan nastanek in razvoj vrtca in osnovne šole ter obrtne šole, ki je nekaj let delovala v Štandrežu, in glasbene šole, ki deluje od leta 1973.
Celovito sta obravnavani tudi kulturno in športno področje, ki sta zelo pomembni za štandreško skupnost. Poleg kulturnih in športnih društev so prikazane tudi druge organizacije, od kmečkega društva do skavtov.
Gospodarstvo, predvsem kmetijstvo, ima v publikaciji vidno mesto, saj sta nastanek in razvoj Štandreža tesno povezana z zemljo in kmetijstvom. Tudi vsakdanje življenje, običaji in navade so važne za vsako skupnost in so zato našle prostor v knjigi.
Publikacijo je uredil Damjan Paulin in je na razpolago pri odbornikih prosvetnega društva »štandrež«.
Koncert na čast sv. Cecilije
V petek zvečer, 30. t. m. se je vršil v cerkvi sv. Ignacija zanimiv koncert goriških pevskih zborov. Kot se dogaja v mnogih evropskih mestih, ob prazniku sv. Cecilije so se tudi v Gorici slovenski in italijanski zbori poklonili zavetnici cerkvene glasbe sv. Ceciliji. Značilnost te pevske revije je, da pri njej sodelujejo le zbori, ki delujejo v Gorici in goriških predmestjih.
Letos se je priglasilo šest pevskih zborov: L. Bratuž«, »I madrigalisti di Gori-zia«, »štandrež«, »Coral di Lucinis«, »Podgora«, *S, Ignazio«.
Splošen vtis letošnjega nastopa je, da so se zbori predstavili dovolj skrbno pripravljeni. Na sporedu so bile izključno nabožne skladbe in to se je menda prvič zgodilo na tej reviji. Tudi slovenski zbori so se lopo predstavili. Zdi se, da se je v vseh treh zborih le vključilo lepo število mladih. Različne so ibile pesmi, ki so jih naši zbori zapeli.
Po dolgih letih smo prvič spet zaslišali Vodopivčevo »Vihar divja«, ki jo je zapel zbor »Štandrež«. Manj posrečena pa je bila njihova izvedba Gallusovega moteta v slovenskem prevodu. Lepše bi bilo, če bi skladbo zapeli v originalu; kot so to storili pevci iz Podgore in zbor »L. Bratuž«, ki je učinkovito zapel čudoviti Gal-lussov motet »In nomine Jesu«. Isti zbor je tudi prvič izvajal skladbi U. Vrabca in J. Trošta. Prav bi bilo programe za tovrstne nastope »a cappella« nekoliko posodobiti.
Sicer pa je zakladnica cerkvene glasbe neizčrpna. Slišali smo nekaj prav lepih skladb iz preteklosti kot: »Sicut cervus desiderat« (P.L. Palestrina), »Laudate Do-minum« (W.A. Mozart), »Ave Maris Stella« (E. Grieg).
Knjige Mohorjeve družbe 1991
V prodaji so knjige Mohorjeve družbe, Celje, 1991. Obsegajo Koledar, Berta Golob »Kako visoko je nebo«, Janez Gradišnik »Mehiški orel«, Lojze Kozar »Neuničljivo upanje«, povest, dr. Jože Ramovš, Sto domačih zdravil za dušo in telo, dr. Vaško Simoniti, »Turki so v deželi že«.
Cena kompletne zbirke v Sloveniji 380 din ali okrog 35.000 lir.
Bi rad nastopal pred mikrofonom, na odru ali se sploh javno udejstvoval? RADIJSKI ODER te vabi na TEČAJ LEPE GOVORICE. Pridobil si boš teoretične osnove dihanja, dikcije in smiselnega branja, obenem pa boš to znanje uporabil pri oblikovanju umetniških besedil. Če te tečaj zanima, pridi v sredo, 12. decembra 1990 ob 18. uri na informativni sestanek, ki bo v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3. Pričakujemo te!
Nova slovenska galerija v Gorici
iNa začetku letošnjega leta je podjetje SLOVTMBEX prevzelo vodstvo Katoliške knjigarne v Gorici. Že takrat je sklenilo, da bo poprestrilo ponudbo knjigarne, ne samo s knjižnega in pisarniškega vidika, ampak tudi s kulturnega. V okviru te kulturne prenove je podjetje uredilo gornje prostore knjigarne in oblikovalo okusno umetniško galerijo. Preprosti, vendar lepi prostori so postali privlačni za likovne umetnike in vse, ki jim ugaja tovrstna umetnost.
V	soboto, 24. novembra, tik pred Ce-cilijanko, je Katoliška knjigarna odprla svoja vrata trem umetnikom, ki živijo in delujejo na Primorskem. Zvest Apolo-nio, Fulvio Monai in Edi Žerjal so namreč razobesili del svojih umetniških slik in jih ponudili na ogled, pa tudi nakupu, vsem, ki so si ogledali' njihove izdelke ali bodo to še storili.
Ob otvoritvi galerije in razstave je predsednik podjetja Igor Černič pozdravil goste in med drugim dejal tudi tole: »Kot pove samo ime, je podjetje nastalo z namenom, da bi se ukvarjalo z zunanjo trgovino, kasneje pa se je pokazala potreba, da se statut spremeni. Tako danes podjetje med drugim upravlja tudi objekte za malo trgovino in družbene objekte z raznoliko namembnostjo. Tako smo prišli do današnje otvoritve likovne galerije, ki bo delovala v prostorih knjigarne (...) V tej galeriji bomo skušali prirejati redne mesečne likovne razstave. Galerija bo na voljo domačim in tujim umetnikom, ki bodo želeli razstavljati pri nas. (...) Svoje delo bomo nadaljevali po začrtani poti, ostajamo pa odprti za vsako novo idejo, dobronamerno kritiko ali nasvet.«
S svojo prisotnostjo so počastili gostitelje mestni župan Scarano, ki je galerijo
tudi otvoril, pokrajinski predsednik Cri-sci, pokrajinska odbornika Špacapan in Panzera ter drugi ugledni gostje. Župan Scarano je v svojem pozdravnem govoru podčrtal pomen naše slovenske ustanove in izrazil željo, da bi tudi Katoliška knjigarna ostala stičišče vseh primorskih prebivalcev, z obeh strani državne meje.
Ob pesmi novogoriških pevcev je profesorica Nives Marvin predstavila umetniško pot in delo treh prisotnih avtorjev in občinstvu široko in bogato razkrila pomen razstavljenih umetnin.
Katoliški knjigarni in njenim upravi- • tel jem želimo, da bi s svojim delom na gospodarskem in kulturnem področju vedno bolj potrjevali prisotnost slovenskega življa na Goriškem, odkrivali vsem našo bogato kulturno delo in delili mir z vsemi ljudmi dobre volje.
Negodovanje slovenske komisije KPI
Slovenska komisija pri KPI, Gorica, je izdala tiskovno poročilo, iv katerem kritizira SSk zaradi volitev v rajonskem svetu Svetogorske četrti. Te volitve so bile 20. novembra. Šlo je za volitev predsednika. Nastopili sta dve listi, ena KD in misovcev, druga KPI in levičarjev. Pri volitvah sta obe listi prejeli enako število iglasov, sedem in sedem. Izvoljen je bil demokristjan, ker je bil starejši; tako namreč predvideva zakon, če gre za enako število glasov. Pri volitvah je bil odsoten delegat SSk, ki bi bil jeziček na tehtnici.
Slovenska komisija pri KPI se sedaj huduje, zakaj je bil odsoten, češ da je s tem omogočil zmago KD in misevcev.
CMC Gorica vabi k maši za edinost v ponedeljek, 10. t. m. ob 16. uri v Zavodu sv. Družine.
Štandrež
Pokopali smo najstarejšega vaščana. V
nedeljo, 25. novembra je umrl naš naj-slarejši in priljubljeni vaščan Andrej Paulin: rodil se je namreč 9. novembra 1894 ter dočakal šestindevetdeseto leto. Vsi smo pričakovali, da bo čez par let obhajal z nami svojo stoletnico, a se nam to ni izpolnilo. V torek zjutraj smo ga pokopali ob obilni udeležbi prijateljev in znancev pokojnega in naši pevci so mu hvaležno pela pri pogrebni maši: saj sta njegov sin in vnuk naša dobra pevca,, kakor je bil tudi on sam dolgo vrsto let. Vsem nam je težko po njem, ker je bil zares značilna in vplivna osebnost.
Pokojni je bil predvsem dober družinski oče in obenem prijazen do vseh bližnjih, katerim je v potrebi rad pomagal. Bil je tudi neutruden kmetovalec in vsa leta iz dneva v dan z ljubeznijo obdeloval svojo zemljo. Zraven tega je bil še vnet prosvetni delavec: kot zvesti cerkveni in narodni pevec ter priznani odrski igralec, ki je rad in pogosto nastopal na vaškem odru.
A zraven vsega je bil zlasti veren kristjan, zvest svojemu 'krščanskemu poklicu v zasebnem in javnem življenju. Vedno smo pa videli, kako se je stalno udeleževal vsega verskega življenja, vsako nedeljo prisoten pri bogoslužju tako zjutraj kot popoldne. Lahko rečemo, da je bil vsem v dober zgled aktivnega krščanstva in da je vreden vse naše časti in hvaležnosti. Gotovo si je pa zaslužil tudi božjo pohvalo in bogato nagrado, saj je njegova življenjska knjiga vsa popisana z dobrimi deli. Ostal nam bo vedno v najboljšem spominu.
Predstavitev občinstvu Š.Z. Soča
V petek, 23. novembra se je v prostorih sovodenjske telovadnice odvijala predstavitev Š.Z. Soča. Društvo že vrsto let deluje na mladinskem področju in zbira kar 60 aktivnih članov.
V uvodnem govoru je predsednik Edi Pellegrin poudaril vzgojno nalogo, ki jo ima društvo, in nato nakazal letošnji nastop v pokrajinskem in deželnem merilu. Š.Z. ‘Soča bo letos nastopalo v sledečih prvenstvih: minivolley (deklice in dečki), superminivolley (deklice in dečki), under 14 (Soča-Scame - deklice in Soča-Sobema - dečki), under 16 (Soča-čer-im-pex - deklice in Soča-Sobema - dečki), under 18 (Soča-Gostilna Deveta - dekleta),
I.	divizija ženske (Soča-Cassa di Rispar-mio di Gorizia), D liga-moški (Soča-Sobema) nato je predsednik Edi Pellegrin predstavil tudi trenerje, ki so Dušan Carli, Boris Jelavič in Štefan Cotič. Predstavitev se je odvijala ob prisotnosti staršev, prijateljev, sponsorjev, predstavnikov FI-PAV in članice VISP-a Lamberti, ki je podelila društvu priznanje za uspešno delovanje.
Po zaključni besedi so bili vsi vabljeni na družabnost v gostilni pri Mirotu. E.Č.
MLADINSKA SEKCIJA SSk in SSk SEKCIJA SOVODNJE OB SOČI
vabita
v ponedeljek, 10. decembra ob 20.30
v gostilni »Pri Lovcu«, Vrh sv. Mihaela na razpravo:
ZAŠČITA KRASA IN DOMAČE PREBIVALSTVO
Strankini predstavniki in izvedenci bodo obrazložili zakon o parkih in razvoju Krasa, ki ga pripravlja deželni odbor
OBUESTILA
Zimska pravljica je naslov knjigi Mjute Povasnice, ki jo bodo predstavili na županstvu v Špetru Slovenov v petek, 7. decembra ob 17. uri. Pravljice so prevedene v štiri jezike: italijanščino, slovenščino, v ladinski in sardinski jeziik. Knjiga je bogato ilustrirana.
Simpozij o cesarju Jožefu II. bo v Gorici v petek, 14. in soboto 15. decembra, v petek v Attemsovi palači, v soboto pa v goriški občinski dvorani. O Jožefu II. bodo razpravljali številni profesorji z italijanskih univerz, med njimi ni nobenega Slovenca. Reforme Jožefa II. so pomenljive tudi za slovensko preteklost. Začetek predavanj bo v petek ob 9.30.
Slovenska Vincencijeva konferenca in Klub prijateljstva vabita na pripravo na Božič s sv. mašo in družabnim srečanjem, ki bo v četrtek, 13. decembra ob 16.30 pri Šolskih sestrah, ul. delle Doocie, 34 pri Sv. Ivanu v Trstu.
Na upravi Katoliškega glasa smo do preteklega tedna nabrali za poplavljence
19.569.000	lir, ki smo jih že izročili slovenski KARITAS.
DAROVI
Za Katol. glas: I.S. 50.000; druž. Schart v spomin pok. Zorke Skomina Florjančič 20.000; N. N. 30.000 lir.
Za obnovo cerkve v Sovodnjah: T. Z. 50.000; namesto cvetja na grob Pavle Tomšič sestra Katarina 100.000; Marija Pelicon 20.000 lir.
Za Sv. goro: Sabina Godina 100.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Mario Salerno z bratom v spomin na mamo Danico 200.000; Onelia Purič 30.000; Marija Milič-Škerlavaj v spomin na moža Ivana 20.000; Marija Škerlavaj 10.000; D.V.T. 60.000; Marija Coccoli 10.000; Nives Sossi 20.000; Pavla NovakMilič 50.000; Lidija Kapun 50.0000; iLeonilda Callegari v spomin na moža odnosno očeta Luigija
100.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugih: Marija in Ada Markon v spomin na drago svakinjo in teto Regino 100.000; Lucia To-nelli 10.000; Karmela Ferluga v spomin na Mirkota Ferluga 20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Marija in Ada Markon v spomin na drago svakinjo in teto Regino 50.000 lir.
Marija Gabrovšček: ob 2. obletnici smrti moža Štefana Marušiča: za krvodajalce v Gabrjah 100.000; za cerkev v Sovodnjah 50.000; za cerkev v Gabrjah 50.000; za poplavljence 50.000; za Katol. dom 50.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda: N. N. 100.000 lir.
Za m. Terezijo: 'N. N. 500.000 lir.
Za lačne otroke: N. N. 25.000 lir.
Za poplavljence v Sloveniji: Brecelj, Devin v spomin na pok. Zorko Skomina-Florjančič 50.000; Aurora Radovič, Nabrežina 50.000; Irena Kralj-Metlikovec, Slivno 500.000; V. in I.Č. 100.000; druž. Schart 200.000; V.G. 100.000; F .P. 100.000; Marijine sestre čudodelne svetinje 2.000.000; dekliški zbor-Devin 315.000; Lojze Debeliš 20.000 lir.
Za cerkev v Socerbu: Tržaški breg 50.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ricmanjih: Milka Petaros-Veljak, Trst-Ricmanje 100.000; starši in botri ob krstu malega Martina Petaros, Ricmanje 100.000; starši in botri ob krstu .male Kristine Lombardo, Log 100.000; Marčela Vatovec, Ricmanje 50.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda Mandiča pri Domju: Meri Tul, Krmenka 50.000; Marija Jakomin, Krmenka 30.000; Lidija Fakin, Domjo 50.000; druž. Prašelj, Domjo 50.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N. 100.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Uča in Aleksander ob prvi obletnici smrti dragega Erminija 200.000; Vertovec 50.000 lir.
Za barvna okna v bazovski cerkvi: Lalj-kovi 50.000; iLanzi iz Padrič 10.000; druž. Saba 40.000; Županovi v spomin mame Mile 100.000; Sergij v spomin mame Rozine 80.000; Marija Froncova ob 20-letnici smrti očeta 50.000; Dora Kalc 10.000; Francka Gospodova v spomin moža Karla 50.000; Stana Mioneva 10.000; N. N. 50.000; Kristina Kalc v spomin Karla in Davida 20.000; N. N. Sonja Lebanova v spomin mame Marije 50.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Karla Sosič 60.000 lir.
Za slov. misijonarje: otroci iz otroškega vrtca v Borštu 10.000; N. N. 500.000 lir.
Za lačne v misijonih: Berta Jagodnik
50.000 lir.
Za misijone: S. S. 100.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
DAROVI ZA POPLAVLJENCE
NABIRKA SLOVENSKIH ŽUPNIJ
Župnija Gabrje:
Gabrje	164.000
Vrh sv. Mihaela	324.250
Župnija sv. Ivana,	Gorica:
Stolnica	:1.073.000
Marijine sestre	3.000.000
Šolske sestre	2.126.000
Travnik	1.064.000
Placuta	1.352.000
Kapucini	570.450
Sv. Ivan	1.803.000
Župnija Mavhinje:	700.000
Župnija Pevma-Štmaver: 1.165.000	
Slovenski verniki -	Plešivo: 497.050
Župnija Rupa-Peč:	verniki 1.020.000
	pevski zbor 500.000
Župnija Štcverjan:	3.200.000
Župnija Sovodnje:	1.411.500
★
Za pomoč poplavljencem v Sloveniji so
na tekoči račun Slovenske skupnosti prispevali: Milena Andree .150.000; Neda lin Martin Jevnikar 100.000; Nadja in Ivo Jevnikar 100.000; Olga Valetič 25.000; Sergij Mahnič 50.000; druž. Brecelj 200.000; Dario Tul 50.000; druž. Zlobec 200.000; Albert Vodopivec 50.000; Danilo Zahar 60.000; Ana Štefančič 100.000 lir.
Spored od 9. do 15. decembra 1990 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.00 Mladinski oder: »Kozorog«. 11.45 Vera in naš čas. .12.00 Narodnostni trenutek Slovencev. 14d0 Variete: Ulica Castaldi. 15.30 Šport in glasba.
17.00 V studiu z vami: Sergej Verč. Ponedeljek: 8.10 Vozlišča. Pripravlja Jelka Cvelbar. 9.00 Valčki in polke. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja.
11.30 Slovenska lahka glasba. 12.40 Cecilijanka 1990. 14.10 Otroški kotiček: »Tako ali drugače?« 15.30 Južnoameriška folklora. 16.00 Mi in glasba. Ubald Vrabec: Tolminski puntarji, prvo dejanje. 17.40 Mladi val (Kinotto).
Torek: 9.30 Žalostne zgodbe o veselih Kraševcih. 9.50 Orkestralna glasba. 10.10 S koncentenga in opernega repertoarja.
12.00 Vsak je svoje starosti kovač. 12.40 Cecilijanka 1990. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Mi in glasba. Ubald Vrabec: Tolminski puntarji. Drugo dejanje. 17.10 Goriške gostilne.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (ponovitev). 9.15 Variete: Ulica Castaldi (ponovitev). 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.30 Veliki .uspehi Beatlesov. 12.40 Ceciliijanka 1990. 13.30 Na goriškem valu. 14.10 Na goriškem valu.
16.00 Mi in glasba. Ubald Vrabec: Tolminski puntarji. Tretje dejanje. 17.10 Literarne podobe.
Četrtek: 8.10 Spomini Henrika Tume.
9.30 'Čas trobentic in čas kostanja. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja.
11.30 Lahka glasba raznih narodov. 12.40 Cecilijanka 1990. 14j10 Dvignjena zavesa.
16.00 Mi in glasba. Zbor Ateneu iz Bacaua v Romuniji. 1740 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1941-1945. 17.40 Mladi val.
Petek: 8.10 Aladinova svetilka ((ponovitev). 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 12.40 Cecilijanka 1990. 14.10 Otroški kotiček: »To pa si velja zapomniti!« 14.30 Od Milj do Devina. 15.00 Francoski šansoni. 16.00 Mi in glasba. Antologija slovenske violinske glasbe.
Sobota: 9.30 Vraže in čarovnije pri nas.
10.10 Koncert v repentabrski cerkvi. Vokalno instrumentalna skupina Ars nova iz Varšave. 12.00 Rezija in Kanalska dolina. 12.40 Cecilijanka 1990. 14.10 Nediški zvon. 14.50 Glasbeni sprehodi v preteklost.
16.10 Mi in glasba. Letošnje mednarodno violinsko tekmovanje Rodolfo Lipizer.
17.10 Odprito prostor: Spreminjanje etnične strukture v Jugoslaviji. 18.00 Feri Lainšček: »Vrata«.
LISTNICA UPRAVE
Cenjene brake prosimo, naj na poštni tekoči rračun Katoliškega 'glasa ne pošiljajo darov in niti ne denarja za Goriško Mohorjevo družbo, ki ima svoj poštni tekoči račun. To prosimo zaradi težav pri knjigovodstvu. Poslužujte se rajši poštne nakaznice (vaglia postale) ali krožnega bančnega čeka.
■
PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE
Katoliška knjigarna v Gorici, Travnik 25, in Založništvo tržaškega tiska iz Trsta vas vabita v petek, 7. decembra 1990 ob 18. uri v prostore knjigarne na predstavitev knjige Rafka Dolharja Na naši koži. O knjigi bosta spregovorila dr. Mirko Špacapan in urednik založbe Marko Kravos.
■
Balantič v Sloveniji
Leta 1966 so že natisnjeno zbirko Balantičevih pesmi, ki je izšla pri Državni založbi, v celoti uničili. Pred par leti pa je prvič p.o vojni ugledala luč zbirka pod naslovom »Muževna steblika«. L.M.
KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societk Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta	95.000
Oglasi: za	vsak	mm višine v širini	enega
stolpca:	trgovski	oglasi in osmrtnice 500
lir, k temu dodati 19% IVA
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
vabi na
MALO CECILIJ AN KO
V KATOLIŠKEM DOMU v soboto, 8. decembra ob 16. uri
Nastopili bodo otroški in mladinski zbori iz Štandreža, Števerjana, Rupe-Peči, Plešivega, Gorice, Doberdoba, Podgore, Trsta, Štmavra, Devina in zbora Srednje šole I. Trinko iz Gorice in Doberdoba
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA Ob stoletnici rojstva Franceta Bevka
»ALI TI JE HUDO, BRAT?«
(Bevk, Legende)
Gorica - Katoliški dom, četrtek, 13. decembra ob 20.30
SILVESTROVANJE
Razmišljaš, kje preživeti Silvestrov večer? Ne veš, kje naj se zberejo tvoji otroci in mladina? Za vse vas bo poskrbel
ODBOR GORIŠKIH STARŠEV v različnih prostorih priročnega Katoliškega doma: telovadnica, mala dvorana, atrij. Kmalu bodo na razpolago osebna vabila. Večer bomo preživeli med znanci in prijatelji, prostora bo dovolj za vse, cena nadvse konkurenčna, srečolov... Računamo na tvojo prisotnost. Obvesti še prijatelje in znance. Tvoje zaupanje bo nagrajeno tudi z dobro postrežbo in zagotovljeno zabavo.
Informacije in vabila v Katoliški knjigarni.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
vam nudi knjižno zbirko za leto 1991:
1. KOLEDAR 1991
Zbornik o življenju in delu v slovenskem zamejstvu
2. »IN GNOJILI BOSTE NEMŠKO ZEMLJO« - Dorica Makuc Pričevanja msgr. V. Kosa in drugih primorskih pregnancev v nacistični Rajh
3. LEGENDE - France Bevk (1890-1970)
Ob stoletnici pisateljevega rojstva
4. PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON
4. knjiga - 1. snopič
5. Prva izredna knjiga iz zbirke »Naše korenine«:
SVETA GORA 1539-1989
(Gradivo s strokovnega srečanja 27. oktobra 1989)