tefo LXXI
Stev. 87 a
V Ljubljani, v soboto, 17. aprila I943-XXI
Prezzo • Cena t 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za tnozes*. »tvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, d inozemstvo 65 Lir. Ček. fsč, Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inierat«.
SLOVENEC
Abbonammtt: Mesa
18 Lir«. Estero, meti 31 50 Lire. Edi-lione domenica, an-* no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C C. P.l Lubiana 10.650 per gti abbonameTitl, 10.349 per U in-• erzionL
Podružnic«] Novo mesto.
Filial«! Novo meitog
■ Uredništvo ln apr« vat Kopitarjeva t, Ljubljana. o	..m«.™	„ ,,
Izključna poobla&enE« n Oglalevanje Italijanskega la lujega 5 Redazione, Ammlnistrarlonet Kopitarjeva 6, Lubiana. I Concesrionarl« eseluslra per I« pflbbTIelfi d! prorenienza Italiana Izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.	1	Telefon 4001-4005.	§	ed estera: llnione PnbblieitA Italiana S. A, Milana.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po praznika. Uredništvo In »pravni Kopitarjeva t, Ljubljana.
BoIIettino No 1056
Azioni delle opposte artiglierie ed aspri combattimenti locali in Tunisia
5 veiivoli nemici distrutti
II puartierc Generale delle Forze Armate comunica:
Sul fronte t u n i s i ni o concentramenti di fuoco delle opposte artiglierie ed aspri com-buttimenti di cnrnttere locale.
Susn e'stata sgomberata.
L'aviazione delTasse lin bnttuto colonne di antomezzi e attarrato con bito ni risultnti, nodi stradali e basi portuali del neniico: nel M e d i -t era 11 eo centrale due apparccchi sono stati disstrutti dalin nostrn caccia.
Qundrimotori nmericani lnnciavano nel po-meriggio di ieri bombe e spezzoni nej dirtorni di N a p o 1 i e su P a I e r m o, C n t a n i a, M e.s -sina, Sciacca rausando perdite alle popola-zioni civili: complessivamente 102 morti e 115 leriti.
A Pnlermo due veiivoli erano nbhnftuti dalle artiglierie della difesa ed lino dai nosfri cncciatori. Un altro quadrimotore prerepitnvn nei pressi di C a t n n i a, rolpito dal tiro delle hatterie contraerce.
Vojno poročilo it. 1056
Obojestranski topniški
ogenj in močni krajevni boji v Tunisu
5 sovražnih letal uničenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Na t u n i š k e m bojišču koncentrični ogenj obojestranskega topništva ter močni boji krajevnega značaja.
S u s a je bila izpraznjena.
Osno letalstvo je tolklo kolone sovražnih vozil ter z dobrimi uspehi napadalo cestna križišča ter sovražna pristanišča; v srednjem Sredozemlju so naši lovci uničili dvoje sovražnih letal.
Ameriški šliriniotorniki so včeraj popoldne spuščali razdiralne in zažignlne bombe na okolico Na poli j a ter nn Palermo, Caln-nijo, Mesnino, S c i a c c o iu povzročila izgube med civilnim prebivalstvom; skupno sta bila 102 mrtva in 115 ranjenih.
V P a I e r m u je protiletalsko topništvo sestrelilo dve letali, eno pa naši lovci. Nek drug štirimotornik je strmoglavil na tla pri Cataniji, zadet od protiletalskega topništva.
Sovjeti odbiti ob Kuhanju
Imeli so zelo hude izgube — Nemško letalstvo je uničilo včeraj 60 letal


Hitlerjev glavni stan, 16. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na k u b a n j s k e m mostišču so Sovjeti tudi včeraj brezuspešno nadaljevali svoje napade. Bili so v sodelovanju z letalstvom krvavo zavrnjeni, ali pa razbiti v takojšnjih protinapadih. Sovražnik jc ime! zelo hude izgube.
Na ostalem vzhodnem bojišču je dan potekel mirno. Letalstvo je uničilo včeraj uri samo dveh lastnih izgubah 60 sovjetskih letal.
Pred knvkaško obalo so lahke nemške pomorske oborožene sile potopile sovjetsko obalno ladjo.
S tuniškega bojišča poročajo o živahnem krajevnem bojnem delovnnju. Sovražnikovi napadi nn nekatere višinske postojanke so bili razbiti in pri tem privedeno večje število ujetnikov. Lasten protinapad je dosegel zastavljeni cilj.
Nemška bojna letala so preteklo noč napadla pristanišče v Boni, kjer so poškodovala sovražno bojno ladjo in en tovorni parnik ter dosegla zadetke v polno na pristaniških napravah iu skladiščih.
Nemški hitri čolni so v noči nn 15. april ponovno odpluli proti angleški obali ter potopili v bitki z nadmočniini sovražnimi oboroženimi silami zn obrambo obale močno oboroženo veliko tovorno ladjo. Naši čolni so se vrnili brez poškodb v svoje oporišče.
Berlin, 16. aprila. AS. Izvedele so se naslednje podrobnosti o nemškem letalskem napadu na mesto Chelmsfort, ki leži severno od izliva reke Temze. Malo po polnoči so nemška bojna letala v veliki višini preletela Rokavski zaliv. Sovražno protiletalsko topništvo je začelo takoj delovati, toda ne streljanje, ne zapora balonov in ne nočni
Spremembe v upravni službi
Rim, 16. apr. AS. S kr. odlokom sv bili premeščeni naslednji prefekti:
Dr. Carmine Scnise je nehal biti načelnik policije in je postavljen np razpoloženje. Dr. Ren-zo Chierici je imenovan za načelnika policije.
Dr. Giuseppe Stracca je nehal biti glavni ravnatelj vojne službe in je dan na razpolago pred-sedništvu vlade za posebno nalogo.
Ing. Angelo D'Eufemia, prefekt v Messini, je postavljen na razpoloženje z nalogo, da vodi glavno ravnateljstvo za vojno službo.
Raveni,
Avv. Raffaele Radogna, prefekt v je imenovan za prefekta v Messini.
Dr. Riccardo Ventura, prefekt na razpoloženju, je določen za prefekta v Raveni.
Dr. Salvatore Rosa. je nehal biti podnačelnik policije ter je dan na razpoloženje ministrstvu za nadzorstvene posle.
Dr. Francesco Sete, prefekt v Tarentu, je postavljen na razpoloženje in bo podnačelnik policije.
Dr. Umberto Sciorilli-Borclli je postavljen na razpoloženje in določen za prefekta r Tarentu.
Prisrčno sodelovanje med voditelji osi
Neslane sovražne izmišljotine o namenih Oonitzovega obiska
Milano, 16. aprila. AS. »Corriere della Sera« zavrača po načinu poročil o »nasprotnikovih bedastočah« fantastične trditve angleškega tiska, češ da je novi poveljnik nemške vojne mornarice veliki admiral Diinitz obiskal Italijo v namenu, da bi prevzel tudi poveljstvo nad italijansko mornarico. »Corriere delila Sera« to fantastično novico formalno zanika. Ni ni-kakega dvoma — nadaljuje list — da osne sile tesno sodelujejo na vseh bojiščih, torej tudi na morju. Toda poveljstvo v Sredozemlju ima Italija, saj tudi drugače biti ne more. Sklepi, doseženi med obiskom velikega admirala Donitza v Italiji so zelo daleč od samovoljnih tolmačenj sovražnika. Razmerje med osnimi vojaškimi voditelji je prisrčno ter brez trenj, kakor lahko opažamo v odnošajili i d voditelji tako imenovanih združenih narodov. Poskus spraviti italijansko vojno mornarico pod poveljstvo zavezniškega generala je bil res ttorjen, toda ne sedaj, ampak v vojni 1914-18,
Angleški bombnik padel na švicarska tla
Bern, 16. aprila. AS. Angleško letalo vrste »Wcllington« je včeraj kmalu po polnoči padlo na tla v Švici blizu Bubenn. Posadka petih mož se je rešila s padaldm in je bila ujeta. Gre za angleški bombnik, ki se je udeležil napada na Stuttgart v južni Nemčiji.
lovci niso mogli odgnati nemških letal od njihovega cilja, ki se je ob jasnem luninem svitu videl le iz razdalje 20 km. Letala so hitro spoznala velike industrijske naprave v južnem delu tega mesta. Veliko število bomb je zadelo tovarne in izzvalo takojšnje požare. Med polurnim napadom, izvedenem deloma v nizkih poletih, so bilo v prvi vrsti zadele tovarne za kroglične ležaje pri merilnih napravah v letalih. V teti tovarnah dela na desettisoče delavcev. Večino tovarn so uničili požari.
Sprejemi pri Duceju
Rim, 16. aprila, s. Duce je sprejel ministra Moseonija ter se vneto zanimal za delovanje ustanov, ki jih vodi Mosconi. Duce je poslušni poročilo o srednjem odboru za davke, o državni ustanovi za pomoč pohabljenim in_ umsko zaostalim vojnim sirotam ter o državni banki v Albaniji. Duce je bil prav zadovoljen z delom, ki ga je opravil sen. Mosconi s svojimi sodelavci. od katerih je bil nnv/oč prof. Gambi-no, podpredsednik in upravnik omenjene banke.
Rim, 16. aprila, s. Dure je sprejel generala Ezia Garihaldija, poveljnika skupin gibanja /a Nizzo, ter mu dal navodila za slovesno proslavo »dneva propagande za Nizzo«, ki Iki v sporazumu s fašistično stranko dne 30. aprila kaki.r v preteklih letih.
Proračun ministrstva za ljudsko omiko
2rtve in odlikovanja časnikarjev v sedanji vojni
Rim, 16. aprila. AS. Proračunska komisija za ljudsko omiko, narodno vzgojo in umetnost je pod vodstvom predsednika zbornice pretresala proračun ministrstva za ljudsko kulturo. Navzoči so bili minister za ljudsko kulturo Polverelli, minister za ljudsko vzgojo Biggini in drž. podtajniki. V razpravo so posegali: nar. sv. Bragaglia, ki je obravnaval vprašanje gledališč. Da Roma in Guglielmi. ki sla zahtevala, da se ojači propaganda, Benucci, ki je zahteval ustanovitev novih stalnih orkestrov, Bonelli, ki se je bavil z vprašanji gledališča in kinematografov, Snntamaria, ki se je bavil s službo vojnih dopisnikov in poveličeval njihovo delo vzlic vsein letalskim bombnim napadom.
Minister Polverelli jo najprej na široko razložil kulturno pomoč oboroženim silam in naslovil tovariški pozdrav vojnim dopisnikom, ki dele s četami vse muke in tveganja. Napovedal je poleni za najbližjo bodočnost statut za fašistični tisk, v katerem bodo opredeljene nalogo in odgovornost tiska. Poudaril je tudi pomen delovanja časnikarstva v propagandi med množicami. Italijanski pisatelji žive v fašističnem podnebju in kažejo vso svojo etično in politično odgovornost. Tudi izda-jateljstvo je kos svoji nalogi. Pomembno je delo ministrstva za izboljšanje mladinske književnosti.
Služba za tuji tisk se je razvila in izpopolnilo ter se prilagodila potrebam sedanjega časa. Naša zastopstva v tujini so postala sposobna opravljati učinkovito svoje propagandno in informacijsko delo. V 24 urah se zvrsti raznih radijskih oddaj 7.a celih 31 ur in 54 minut v 31 različnih jezikih. Glavno ravnateljstvo za kulturne zveze skrbi za propagando s publikacijami, slikami, filmom in z udeleževanjem Italije na raznih tujih sejmih.
Glede kinematografije je minister poudaril njen velik propagandni pomen. Zavodu »Luce« je bila zaupano naloga, da za bližajočo se sezono poskrbi za izdelavo večjega Števila daljših filmov, povzetih 17. dogodkov sedanje vojne.
Ob koncu te svoje razlage bi rad izkazal čast uslužbencem ministrstva za ljudsko omiko, in družb, ki jih ministrstvo nadzoruje, ki so dali na oltar domovine svojo kri. Nedavno jc neki tuji list skušal dopovedati, da se Mussolinijcv rod ni izkazali nič drugačnega, kekor so bili Italijani starih časov, ki so bili dobri orglarji in prodajalci kipcev. Toda nova Italijo, posebno pa Mussoli-nijev rod, ima vso pravico, da odločno zuvrnc takšne sodbe. Naš narod je rodil tudi v tej vojni legijo junakov, ki dajejo ltnliii čast in bi bili v čast tudi sleherni drugi sili. Naši generali znajo umirati med bojevniki. Naši polkovniki napadajo na čelu svojih polkov. Naši častniki znaio umirati za strojnicami, ko so strojničorji že padli. Tudi naši pešci se bore kakor levi, kar je morala priznati tudi nasprotnikova propaganda.
Italijanski časnikarji so imeli v tej vojn! 14 padlih, štiri pogrešane, enega odlikovanca z zlato kolajno, štiri odlikovanja s srebrno kolajno, štiri odlikovance z bronasto. 31 z vojnim križcem. Ministrstvo ima enega padlega v boju, štiri ranjene, 13 odlikovanih s srebrno kolajno, štiri z. bronasto, 13 odlikovanih z vojnim križccm z« vojaško hrabrost. Toda moja in vaša misel se vzdiguje tudi k tistim uradnikom in časnikarjem, ki skrbe za poročevalsko službo v bombardiranih mestih in jo nadaljujejo. Ako si je nasprotnik domišljal, da bo lahko znjaličil našo moralo, pa mu vedenje teh Italijanov dokazuje, da je delal napačne račune.
v ■ ■ «
Milijoni rok kujejo v Nemčiji novo orožje
Berlin, 16. aprila. AS. Kakor v zasmrh sovražni propagandi so milijoni rok segli po dolu in izpraznili vrzeli, ki so nastale z vpoklici nadaljnjih stotisočev mož, sposobnih za orožje. Posledice totalne civilne mobilizacije še niso znane in verjetno tudi ne bodo objavljene. Gotovo je le, da je nemško Vojno gospodarstvo na vseli področjih zabeležilo zelo hiter napredek, čemur odgovarja tudi pospešeno pošiljanje novega orožja oboroženim silum na raznih bojiščih.
Ze leta 1939 so nemške žene pridno segale po delu. Po prvi zimski kampanji na -• J -se je zopet na stotisoče žens
vzhodu rok odzvalo
Italiji
ko se je moral takratni poveljnik italijanske mornarice vso vojno boriti ne le proti sovražnikom, marveč proti zahtevam in zahrbtnim spletkam takratnih zaveznikov. List zaključuje: Sovražniku lahko zagotovimo, da so odnošaji med poveljstvi italijanske in nemške mornarice točno določeni po načelu paritete v duhu prisrčnosti in medsebojnega spoštovanja, kakor doslej ni bilo še nikdar v zgodovini koalicijske vojne.
vabilom, nuj prostovoljno pomagajo pri delu v zaledju. Vprašanje je postalo akutno po dogodkih pri Stalingradu. Takrat je padel sklep za splošno mobilizacijo vseli delovnih sil, ne le moških, marveč tudi ženskih.	(
Danes tisoči nemških žena nudijo dragoceno pomoč skoraj na vseh odsekih vojnega gospodarstva. Posledice tega se bodo pokazale, ko bodo Hitlerjeve armade z novim mogočnim orožjem še enkrat začele z zmagovitimi napadi.
V zvezi z delovno silo tujih delavcev, oziroma delavcev iz zasedenih pokrajin, pa na pristojnem viru izjavljajo, da je to vprašanje v splošnem rešeno zelo zadovoljivo in prav tako zadovoljivo pomagajo pri delu vojni ujetniki, celo ruski. Zlasti ruski delavci kažejo ne le dobro voljo, marveč tudi prvovrstno sposobnost, marljivost, natančnost in vztrajnost. Tuji delavci so se naučili spoznavati nemško ljudstvo ter ceniti njegove darove. »Viilkischer Beobachter« piše, da so se tako prepričali o zgrešenosti londonske in moskovske propagande. Mnogi so že spoznali, da so pravi sovražniki proletariata nc nacisti, ampak Angleži, Severno-nmerikanci in boljševiki. To so že razumeli in mnogi kažejo, da v celoti razumejo nu jnost, ki veže v današnjem položaju vsakega Evropca, vrednega tega imena: nujnost totalitarne vojne proti bogataško-boljševiški zvezi. Tako je propaganda očitkov in strupenih podtikanj proti
'\\
Strašen opomin Evropi
Monakovo, 16. aprila. AS. »Miinchener Neuste Nachrichten« ki pišejo o poboju poljskih oficirjev v Katinskem gozdu, poročajo, da gre brez dvoma za najstrahotnejši /.ločin v zgodovini vseli časov. Teh 10.000 hladno pobitih žrtev proti vsem določilom mednarodnega pravu ni le pomembnih zgolj zato. ker množi neskončni seznam žrtev bol jševiškega gorja, marveč obtožuje sistem, ki si lasti pravico vladati v Evrojii in ki je našel v žalostni Cliur-chillovi in Rooseveltovi demokraciji jamstvo za te svoje težnje.
Ko je general Sikorski, predsednik poljske begunske vlade v Londonu, skušal pri svojih novih zaveznikih v Kremlju zvedeti za usodo svojih sonarodnjakov, ki so tajinstveno zginili iz Poljske, je po dolgih mesecih muč-
nega poizvedovan ja ugotovil, da je bilo pobitih skupno 1,800.000 Poljakov, med njimi -UMl.OOO otrok. Danes so Poljaki izvedeli, da je bilo pobitih 10.000 častnikov, to je tretjina Estoncev, Letoncev in Litvnncev, ki jih je boljševizem poklal v času svoje kratke, toda krvave vlade na teli ozemljili.
Vojna jc trda in prinaša neizogibno manjšo cenitev človeškega življenja: toda razdiralni boljševizem, nasilstva GPU in množični po-kolji, zaukazani od rdečih komisarjev, so danes v očeh vseli poštenih ljudi najbolj krvav in najbolj živalski jiokolj v zgodovini. Se več, zaključuje list, grobovi pri Smolensku so simbol in opomin: Takšna krvava usoda bi čakala Evropo in njene narode, če bi boljševizem zmagal nad združenimi evropskimi silami.
francoskim, nizozemskim, norveškim in balkanskim delavcem žalostno propadla. Namesto vojske saboterjev in pete kolone združenih narodov — kakor bi radi videli v Londonu in Moskvi — tvorijo te množice armado delovnih vojakov, ki prostovoljno delajo za evropsko stvar. Njihovo delo je neposredna udeležba pri obrambi evropske celine. Tisoči tehnikov, specializiranih delavcev in kopačev so delali in delajo ob zahodnih in severnih obalah Evrope, kakor tudi na vzhodu in jugovzhodu, kjer so zrasli mogočni obrambni zidovi proti vsem poskusom sovražnega vdora. Na vzhodu še ni v kratkem pričakovati večjih bojev. Zdaj se zbirajo in osredotočil jejo sile, obe strani se mrzlično pripravljata. Nemška javnost zavestno pričakuje bodočih dogodkov. V ostalem pa, je rekel general Dittmnr, ni vedno najmočnejši in najsigurnejši tisti, ki prvi napade.
Četrta obletnica združitve Albanije z Italijo
Tirana, 16. apr. AS. 12. aprila je bila četrta obletnica zgodovinskega dneva, ko je albanski narod slavno Skanderbegovo krono ponudil italijanskemu vladarju ter s tem sklenil svojo usodo neločljivo povezati 7 Italijo. Albanski ministrski predsednik eksc. Malik Bej Bušati je z vsemi člani vlade obiskal kraljevega namestnika generala Parianija ter mu izročil svoje )>ozdravno čestitke za to srečno obletnico. Poleg tega je eksc. Bušati v imenu vlade ter albanskega naroda poslal italijanskemu vladarju vdanostno brzojavko. Ves dan je bila razobešena državna zastava na vseh javnih in zasebnih poslopjih.
Ponesrečen izkrcevalni poskus v Tunisu
Tunis, 16. aprila. AS. Sovražnik je v noči na sredo izvedel brezuspešen izkrcevalni poskus v pokrajini Cap Serrat na severni tuniški obali- Neki angleški oddelek sc je izkrcal iz neke ladje ob boku osnih čet. Ko pa je skupni prodreti skozi žične ovire italijansko-nemške obalne obrambe, so ga italijansko-nemške sile nenadno napadle in ga prisilile k umiku. Angleži so zbežali, ne na bi pobrali svoje mrtve in ranjene tovariše in so izrabili temo ter tako prispeli na svojo ladjo, ki pa jo je tudi zadel ogenj osnih vojakov. Na odseku Medžes el Baba, zahodno od Tunisa so osne sile izvedle moeun napad ter vzpostavile svojo prejšnjo obrambno črto in zadale sovražniku pomembne izgube.
Potres v Turčiji
Ankara, 16. aprila. AS. Potres je prizadel več krajev v Anatoliji, zlasti Bruso in okoliške vasi, kjer je nastala precejšnja škoda. Žrte* ni bilo.
Madrid, 16. aprila. AS. Zelo veliko starost jc dosegla neka spanka v Guadalupe Siera, ki ie i/polnila včeraj pojiolnonia /drava 1+8 let. Ima že 240 sinov, vnukov in pravnukov.
Veseli prizori z nogometne tekme
Takole porofilo o prizorih na nogometni tekmi bi lahko postavili v časopis kateri koli dan po tekmah, saj je prav za prav vedno enako in se stare duhovitosti ponavljajo v novih, deloma popravljenih in izboljšanih izdajah.
Recimo pa, da se je to dogajalo na zadnji tekmi med Ljubljano in Marsom, ko jo bilo toliko ljudi, da so krivci oziroma grešniki ne bodo mogli tako lahko uganiti. Grešnikov je namreč dvoje: tisti, ki igrajo in tisti, ki gledajo. Oboji precej in debelo greše. Morda igralci še več ko gledalci. Za te je namreč mnogo lažje potuhtati kakšno duhovito kakor za prve, kajti njim je dano, da tekmi prisostvujejo kot opazovalci, kot taki pa imajo nezapisano pravico, da tu pa tam kakšno duhovito rečejo.
Najbolj navadni in v stalni modi so stavki, s katerimi pošiljajo gledalci, ki jim sodnikovo piskanje ni po godu, slednjega nekam v deveto deželo, ali bi ga radi na vsak način in za vsako ceno utopili v kaplji špirita, skromnejši pa se zadovolji z opazkami, da bi moral še enkrat delati sodniški izpit. Res je in to priznamo, da smo ljudje zmotljivi, zakaj torej nogometni sodnik ne bi bil. A hkrati pa trdimo, da se je zadržanje sodnikov precej popravilo in da so res sodniki in obenem gospodarji nad zaupanimi jim nogometaši, medtem ko so svojo čase sodili tako, kakor je pač gmotno najmočnejši klub želel. Kar hudo bi bilo, čo bi bili vsi sodniki tako prekleti v resnici, kakor jih obsojajo med tekmo. Brez dvoma ne bi bilo pomoči zanje in šele spo-korjeno življenje gledalcev bi jim morda kaj koristilo. Sicer je pa tudi njim »koža čez in čez podplat postala« in jih take opazke ne spravijo iz tira. Vem, da je marsikdo izmed njih že dejal sam pri sebi in v brk najhujšim zbadljivcem: »Kar ti pojdi enkrat na igrišče pa piskaj tako, kot misliš, da bo prav! Radoveden sem, ali bo en rešilni voz dovolj, če ne bo že ravno treba grobarja!« Seveda bo ta ali oni, ki bo bral te vrstice, menil: »še so taki ljudje na svetu, ki vam zagovarjajo sodnike.« Tem pa povemo, da hočemo podati čisto objektivno podobo dejanskega stanja na igriščih v nedeljo dopoldne ali popoldne.
Poleg sodnika leti največ dobrih nasvetov in misli na posamezne igralce; stari, a že upokojeni igralci, novi naraščaj, navdušeni pristaši in prijateljice igralcev — vsakdo pove svoje misli, ki naj bi jo nesrečna žrtev morala izvršiti v korist
Zdravnik razstavlja slike
Številnim pacientom, ki prihajajo v zobo-/dravniško ordinacijo dr. Hlavatyja je znano, da nimajo pred seboj samo doktorja medicine, temveč tudi človeka, ki posveča svoje misli in svoj prosti čas zelo nežnemu umetniškemu udejstvovanju — akvarelu. Četudi ne bi govoril s svojimi obiskovalci o umetnosti, zadostujejo številne slike na stenah njegove ordinacije, da sc prepričaš, da gre pri njem še za drug svet. Tako dolgo so ga prigovarjali prijatelji, naj pokaže svoje slike javnosti, in ko so se tem pridružili tudi poklicni umetniki, se je vdal: včeraj je otvoril svojo prvo razstavo.
Nenavadno je, da bi zdravnik prirejal umetnostno razstavo; zaradi tega sein potrkal na niejova vrata in se mu predstavil kot časnikar. Medtem ko sem si ogledoval desetero slik na stenah — lastne akvarele in stvaritve drugih umetnikov — sem ga vprašal po nagibu, ki mu je vsilil čopič v roke.
>Ne vprašajte, zakaj, na to vam ne bi mogel odgovoriti. Že dolga leta slikam. Tele podobe so otroci, ki so se porodili iz veselja, ali če hočete, iz ljubezni do slikanja.«
Potem mi je povedal, da vidi zdravnik veliko gorja, veliko trpljenja. Tolažbe išče v pomoči ljudem, pa tudi v lepoti, v svetu umetnosti. Skupaj sva motrila nekaj podob; skoraj same planinske in morske motive. »Akvarel je nežna stvar,« je govoril. In ravno v zajetju mehkih razpoloženj na Savi, v Bohinju ali ob morju je dr. Hlavaty velik mojster barve in kompozicije.
Deial je. da se mu zdi najlepša slika, ki zapusti gledalca v razgibani negotovosti, da vzva-lovi domišljija. V tem približno je izpovedano načelo njegovega ustvarjanja. Gledaš njegovo podobo in čim dalje jo gledaš, tem bolj čutiš barve, vonjave in tiho šepetanje narave.
Njegova razstava ne bo velika. Iz množice svojih del je izbral 11 novejših akvarelov, ki jih je razstavil v kavarni Slon. Skromno je pripomnil, da bi rad doprinesel malenkost k dobremu okusu. Dr. Illavatyjeva dela, ona, ki jih je izbral za razstavo, in ona, ki jih za zdaj še ni izročil sodbi javne kritike, so me prepričala, da gre za veliko več kot za »skromen« doprinos k dobremu okusu.
Prijatelji čiste umetnosti se bodo lahko prepričali, da imamo v dr. Hlavatvju slikarja, ki hodi čisto svoja pota in ki je spregovorit javnosti šele zdaj, ko lahko nudi dozorele sadove. Kakor rečeno, samo 11 akvarelov razstavlja naš zdravnik-nmetnik, so pa izbrani s strogega kriterija kvalitete. Razstavo, ki je vzbudila splošno zanimanje, je otvoril dr. lllavaty včeraj in bo odprta 14 dnL
in lepši napredek kluba, h kateremu po svoji miselnosti pripada. Najbolj navdušeni kar ob strani igrišča pritegujejo, merijo korake odnosno skoke, driblajo in pošiljajo bombe na gol. »A včasih, ko smo mi igrali, je vse tako šlo noter, danes pa ne znajo več,« pravi eden. Drugi bolj korenito popravi: »Veš kaj, cepec, tole žogo bi pa že lahko malo lepše podal! Ali smo te morda tako učili? — No, zdaj pokaži, kaj znaš!« Ko ga pa igralec polomi, sledi brž: »Pa sem rekel načelniku, naj ga nikar ne dajo v postavi, ker ni v formi — a vse zastonj! Ko je pa cela vrsta drugih, ki so bolj sposobni!« Kdor |e že bil kdaj na kaki tekmi, bo vedel, da so take in podobne besede primerno zabeljone. A na to nobeden ne pomisli — nasprotno, še dobro se mu zdi, da se kake krepke znebi. To vse bolj zaleže in zanese več ognja v igro.
Najbolj delikatno je govoriti o igralcih: ti so namreč zelo razburjeni in morajo pazili na sleherni udarec, (torje če ga polomijo! Prihodnjo
spet bi preteklo nekaj vode pod ljubljanskimi mostovi, preden se bo ponovno pojavil v vrstah prvorazrednega moštva. Tudi ustreči ne morejo željam vseh svetovalcev, čeprav bi najbrž radi; po tekmi bodo morda v ožji družbi celo priznali, da bi ta ali oni nasvet res lahko realizirali, a da žoga pač ne čaka, nasprotnik pa šo manj. Zato jim je prav I žal, da so vas razočarali, bodo pa drugič posku- | sili vse, da se poboljšajo.
1
DALE CARNEG1E
34
Kako si pridobiš prijateljev
Sokrat jo naredil to, kar je le malo ljudi 1 naredilo v zgodovini. Spremenil je razvoj člove-
nedeljo jih bodo nadomestili z bolj vrednimi in • dobrega.
t- „ . . „ . .	„„ „„„, „„x;„ .j a škega mišljenja. Danes, tri in dvajset stoletij po
Eno pa je, kar b, morah na vsak način od- „ | ' .■' { ^ k	najmodrejših
praviti z nogometnih igrišč in sicer prepogosto alf ' . 'Pričevalcev	b '
preklinjanje in pridušanje ter ostalo. Tega bi se g	in prepnčevalcev.
igralci že lahko odvadili, sodnikova dolžnost pa g .1« kakšna je bila njegova metoda? Je n orda bi bila, da take strogo kaznuje. Tudi prepiranje g grajal svoje nasprotnike, čes da nimajo prav? Ne. s sodnikom ni nič kaj lepo in tudi brez njega bi ■ Preveč J" b'' prebrisan, da bi zagrešil to napako, tekma mirno potekala. Ce že gledalci, ki jih no- 9 <ak<> imenovana Sokratova metoda je v tem, da ta beden ne more krotiti, kolnejo, naj že bo - a S skuša v?dn0 lz.vab,.U Prltrd'le>? odgovor. Stavljal je tudi ti bi nehali, če bi uvedli denarne kazni - ■ vprašanja, ki jim je moral njegov sobesednik ne-igralcem pa res nič kaj ne pristoja.	g hote pritrditi. Šel je polagoma tako daleč da je
Kljub vsemu temu' pa ml je nekdo v nede-S nasprotnik nevede pritrdil končnemu zaključku, ki Ijo dejal, da s6 žq zlepa ni toliko nasmejal kakor ■ Sa ie nial° Prtil še tako zatrdno odklanjal, ravno na nogometni tekmi. Vidimo torej, da no- g Kadar nas torej razvnema strast po kritiki, se gomet, čeprav ga večina ne more — baje zaradi ■ spomnimo mirnega in bosega Sokrata, surovosti — vendar celo za zdravje prinaša nekaj j Kitajci imajo pregovor, v katerem se zrcali
Gospodarstvo
Nezgodno zavarovanje v Italiji
Iz poslovnega poročila Nacionalnega faši-stičnegu zavoda za nezgodno zavarovanje za lansko leto je posneti po listih, da so matematične rezervo zuvoda dosegle že nad 3 milijarde lir, dočim so pred 5 leti znašale samo 243 milij. lir. I^etnc dajatve delodajalcev znašajo 900 milij. lir, dočim so leta 1937 znašale 411 milij. lir. Nezgod je bilo lani 603.000, dočim jih je bilo leta 1037 416.000. Letne rente so znašale lani 146 milij. lir. Skupno je zavod lani dal rodbinam ponesrečencev 321.25 milij. dočim je bilo v zdravstvene svrlie izdanih 77.64 milij. lir.
Prodaja piva v starih pokrajinah
Rimski uradni list objavlja ministrski dekret, po katerem je v starih pokrajinah Kraljevine ustavljena prodaja piva prebivalstvu, pa naj gre za domačo proizvodnjo ali uvoženo pivo. Proizvajalne in uvozne tvrdke morajo svoj proizvod odstopiti izključno vojaški upravi in vojaškim točilnicam za potrebe Oboroženih sil. Izven veljave so vse pogodbe o dobavi piva, v kolikor se že dobava ni izvršila razen če gre za dobave vojaškim oblnstvom ali točilnicam. Prodaja piva potrošnikom je do-
voljena grosistom in detajlistom iz zalog, ki jih B imajo samo do 30. aprila 1943. Prekrški se B kaznujejo jio zakonu z dne 8. juliju 1941. |j
g vsa tisočletna modrost daljnega Vzhoda: »Kdor gre
B počasi, gre prav in pride daleč.« _ ln Kitajci so pet tisoč let proučevali človeško g naravo!
S Peto pravilo, kako si pridobiš bližnjega za svoje • mnenje, je torej tole: Delaj tako, da ti bo tvoj na-*jj sprotnik pritrdil že od začetna.
Kako se izognete zameram. ^ Kadar hočemo pridobiti koga za svoje mišlje-tf nje, delamo to napako, da govorimo preveč. Veliko Iz mednarodnih statističnih podatkov je raz- gi boljo bi pa bilo, če bi pustili druge, da se spro-
Mednarodno gibanje cen
vidno, da so svetovne cene v letih 1020 do 1933 * g(0 jn
nam razlože svoje mišljenje.
Spori
jaz udeleževal s prikimavanjem ali z nasmihanjein. § Izid tega je bil, da sein dobil celotno naročilo.
Atletski in nogometni spored na stadionu v šiški
Dopoldne ob 11 pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn, popoldne nogometni tekmi I. in II. razreda.
Jutri bodo prišli tudi ljubljanski lahkoatleti na svoj račun. Letošnjo sezono, za katero je predviden obilen spored, bodo otvorili s tekom čez drn in strn v okvirju igrišča SK Hermesa. Tekmovali bodo na približno 3.500 m dolgi progi in po tej tekmi bomo že dobili približno sliko o letošnji sposobnosti tekačev na dolge proge.
Ob 14 popoldne bodo začeli na istem igrišču z drugim kolom domačega nogometnega prvenstva. Najprej bosta igrala Mladika in Žabjak, — Mladika, ki ji ni bilo dano, da bi so kvalificirala za prvi razred, si bo skušala v borbi z Zabjekom priboriti prvih točk, ki ji bodo potrebne, da se ji bo izpolnila želja za kvalifikacijo v boljšo družbo po končanem prvenstvu. Glavna tekma bo ob
Dva nova vlaka po Dolenjski
Začenši s poticdeljkom, dne 19. aprila bo postavljen v promet na progi Ljubljana — Metlika potniški vlak št. 9.217, ki odpelje iz Ljubljane ob 12.53, pride v Novo mesto ob 15.12, odide iz Novega mesta ob 15.25 in pride v Metliko ob 16.47. Začenši s torkom, 20. aprila bo stavljen v promet tudi vlak št. 9.218, ki odhaja iz Metlike ob 12.44, pride v Novo mesto ob 14.03, odhaja iz Novega mesta ob 14.13 in pride v Ljubljano ob 16.38.
Obrok kruha za mladino in delavce
Prehranjevalni zavod Visokega komisariala za ljubljansko jDCkrajino sporoča:
»Počenši s 1. majem t. 1. bo vzpostavljen za mladino od 9—18 let ter za delavce dnevni obrok kruha kot je bil v veljavi do 15. novembra 1942.«
Prodaja mesa na odrezek »E«
Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bo 17. t. m. civilno prebivalstvo dobilo po 100 g mesa na osebo proti odvzemu odrezka »E«.
skoraj povsod znatno padle. V številnih deželah a Skakati v besedo ni nikoli do"bro, tudi če nismo pa se je že leta 1934 začel dvig cen, odkar pa se a istega mnenja. Če ima naš nasprotnik še mnogo je začela vojna, so cene narasle v šo večji meri. g stvari na jeziku, 6e za naše besede ne bo zmenil. Sicer je stopnja poviškov različna, vendar se na n Mnogo bolje je. če pazljivo poslušamo in ga celo splošno lahko ugotovi, da so od začetka vojne pa g vzpodbujamo, da nam pove vse, kar ima na srcu. do sedaj cene zelo narasle. Še bolj pa bi cene na- * precj nekaj leti je neka velika avtomobilska rasle če jih ne bi posamezne države z najrazlič- B tovarna dobila ponudbo od treh različnih industrij-nejšimi ukrepi ovirale.	g cev. Šlo je za zelo važno dobavo avtomobilske ob-
Tudi življenjski stroški so večinoma narasli, g i0ge. Določenega dne pride zastopnik enega teh vendar ne v toliki meri kot cene, ker je glavna g industrijcev na sejo upravnega sveta. Imel pa je sestavina življenjskih stroškov, t. j. najemnine, H hudo vnetje v grlu, tako da je izgubil ves glas. ostala skora] vsepovsod noizpremenjena. Od prve-g Takole pripoveduje: »Prišel sem v dvorano ter se ga četrtletja 1939 do konca leta 1942 so življenjski q znašel sredi inženirjev, ravnatelja in predsednika stroški narasli v Nemčiji za 8%, nadalje v Argen- g družbe. Skušal sem govoriti, toda brez uspeha. Zato tlni za 13, večje je povišanje v Zedinjenih drža- g sem napisal na listič papirja naslednje besede: vah, na Japonskem in v Veliki Britaniji, kjer so ■ »Gospodje, izgubil sem glas, ne morem govoriti.« narasli za 22, 27 in 29%. Tem slede tri nevtralne g Tedaj reče predsednik: »Bom jaz govoril za vas.« države: Portugalska, Švica in Švedska, kjer znaša g ZaCel je govoriti o mojih vzorcih in hvalil njihovo zvišanje 45, 46 in 49%. Na Madžarskem so se 5 kakovost. Sledila je živahna debata, ki 6em se je življenjski stroški zvišali za 52, v Španiji za 57 ■ in na Finskem za 81%.	_
__ vredno silne vsote denarja.
5 Ce ne bi bil brez glasu, bi golovo propadel H s svojim predlogom, kajti moje izhodišče je bilo
■	napačno. Tako sem se pa slučajno prepričal, kako 16 med Ilermesom in Dopolavorom t. t. Igralci g I'rav jc, če pustimo besedo drugim.«
tobačne tovarne, ki so morali prestati dve pre- g Jožef Webb od filadelfijske električne družbe izkušnji z Mladiko, preden so jih sprejeli v prvi g je imel nadzorstveno potovanje med imovitiini pen-razred, bodo gotovo napeli vse sile, da bi opra- n silvanskimi poljedelci.
vičili svoj sloves v tovarišiji najboljših. Njihova g »A zakaj to ljudstvo ne uporablja elektrike?« prodornost, ki se jo uveljavila posebno pri Mla- g vpraša okrožnega zastopnika, ko 6ta šla mimo neke diki, bo gotovo tudi tokrat odločilnega pomena a kmetije.
in bo delala hude preglavice hermežanski obrani- ■ »Trmo- ' vi so kakor mule in ničesar jim ne bi. Tudi o Hermežanih vemo, da so se dobro pri- g moremo du,-uvedati. Poskušal sem že, a uspel ni-pravili. Preizkušnje pred prvenstvom so prestali h sein!« zabavlja zastopnik.
na prijateljskih tekmah z Marsom in z Ljubljano, g Zdaj hoče \Veb žo sam poskusiti ter potrka svoje moštvo pa so okrepili z novimi močmi. Oba g na hišna vrata.
nasprotnika imata svoj slog igre in je pričako- g) »Prikazala so je neka starka,« pripoveduje vati, da bo nudila tudi ta tekma dober šport, g \Vebb, »ki je, brž ko je videla mojega spremlje-prepleten z napetimi prizori.	g valca, hotela vrata zapreti. Znova sem potrkal:
■	vrata so se odprla in starka je zbesnela nad menoj
Beograjsko prvenstvo	■ in našo družbo«
Za naslov srbskega gmotnega prvaka se , 6em ^^ jadil.^ktHk™ S ffffltf potegujeta stara nvala BSK in SK 1913 biysa g P	vrata že odprla. »Zelo sem
srsss srs
SK 1913 z 21. Dobro se drži tud Obilič z 19 toč- n • -	^meti tcmnej3a jajca za kullinj0.
kami medtem ko jih imata čukaričkl n Vitez ■ J	I	temne ša a ca mnogo bolj
samo 14 odnosno 13 0 igri pretek e nedelje por^ | P t	bcla.< Medtem sem opazil poleg
čajo, da je zapustil B^v najboljši vtis. SK 1913 S kmetije lepo mlekarno. »Stavim, gospa « sen. na-mu je nudil le šibek odpor	§ daljeval, »da zaslužite vi s svojimi kokošmi več
se bo moral za drugo mesto resno boriti z Obi-g J ^ Jt . kravamj!< Kako vesela je bila hčera, ki zaostaja samo še za dve točki.	a dobra ženska teJh be6ed, ?eljala naju je poJgIedat
» • •	a svoj kurnik. Jaz sem se kar sprostil v poklonili
Hermcs — lahkoatletski odsek. Atleti, ki so g in čestitkah. Prosil sem jo tudi za nasvet glede prejeli izkaznice, naj jih vrnejo v nedeljo ob 10, a reje kokoši, končno pa nn je sama povedala, da ostali pa se naj zgiasijo v društveni pisarni na g so njeni sosedje namestili elektriko v svojih kur-igrišču zaradi prijave; v nedeljo bo tudi razgovor g nikih in dosegli najboljše uspehe; hotela je zve-glede urnika za treninge.	B deti od meno. če se res splača namestiti elektriko.
V Ljubljani bodo priredili tekom julija na- g Dva tedna pozneje so njene kokoši veselo br-slednje lahkoatletske prireditve: 4. julija tekmo-g skale ob svitu električnih žarnic m vsi smo bili vanje moških v petoboju in tekmovanje juniorjev ki zadovoljni — jaz zaradi uspelega naročila, ona pa ter žensk v troboju; 18. julija klubsko prven- g zaradi porasta jajc. In tu je morala zgodbe: nikdar stveno tekmovanje (prva preizkušnja); 25. julija g ne bi uspel z naročilom pri tej dobri kmetici, če žensko prvenstvo v prireditvi Planine, Hermesa H ji ne bi pustil, da bi se prej sama svobodno raz-in Dopolavora t. t.	S govorila.«. .....
Hrvatska državna reprezentanca je končala g Bogat kapitalist je v znanem časopisu razpisal mednarodno tekmo s Slovaki s tesno zmago 1:0 M neko mesto v svojem podjetju. Karel Cubelhs se To pa se je zgodilo zaradi tega, ker je bilo hrvat- g je potegoval za to mesto ter se šel predstavit bo-sko moštvo še zelo utrujeno; dan pred tekmo je g gatemu industrijcu. Še prej pa se je natančno po-namreč šele pripotovalo iz Švice.	8 u«l o njegovi preteklosti.
Kot odkrit in odločen pristaš od Boga dane vladarske oblasti, je bil Pobedonoscev iste ideje vcepil Aleksandru III. in idaj je poslednji-krat skušal po istem mišljenju izoblikovati bodočega vladarja Rusije. In zares mu je uspelo, da je svojega učenca prožel z duhom absolutnega vladarja in mu kot najvišjo lastnost vcepil v dušo predvsem tiste lastnosti, ki naj po njih postane vladar zares nedotakljiva, posvečena osebnost, kar je bilo v njegovih očeh edino poroštvo za veličino Rusije. To pa je bil povod za žalostno nesporazumevanje v duši Nikolaja II., ki mu je bilo vse življenje v napotje in mu je porajalo bridkosti, saj se stari, okosteneli nazori niso ujemali z novim življenjem. Kakor carjevičeva prva vzgoja ni znala izpodbijati njegove plahosti in jo združiti z odločnostjo in širokogiudnostjo spričo potreb pri vladanju vsemogočnega carja, lako so bili zmotni in neumestni vzvišeni nauki Pobedonosceva, ki so prikazovali carjeviču ruskega vladarja kot očeta ljudstva. Tako je bil carjevič prešinjen s tem idealom, ne da bi vseboval sredstva, da bi se bil mogel prilagoditi novim zahtevam povsem spremenjene Rusije.
Treba je povedati, da bi mu bil la vzvišeni nauk, ki je odpiral očem mladega velikega vojvode pola v svet, ki mu je bil teda. neznan, lahko jako koristen, če bi ne hodil v navzkriž z vojaško potjo, ki ga je zavajala v drugo smer. Pri navadnem dijaku je novo zanimanje, ki se polasli njegovega mladega duha, kakor ogenj, ki ga vname za nova pota. A čeprav ni vnet za svoj Študij, pa je
vendarle dijak, torej član družba, ki ima za nalogo delo izobraženca. Toda pri carjeviču niso bili višji nauki nič drugega ko le privesek in dodatek vojaškega življenja in vojaških dolžnosti, ki so izoblikovale temelj njegovega novega življenja. Medtem ko ga je vezal pouk profesorjev na njegovo študijsko sobo v hiši staršev, pa so bile njegove vojaške ure za tisti prvi čas preveč svobodne. Odgovornost kakega podporočnika ni tako velika, da bi ga s svojo težo dušila in omejevala; po drugi strani pa so zmeraj prilike za veseljačenje z mladimi tovariši-častniki. Vendar carjevič ni bil nagnjen k nikakim nezmernostim ali razuzdanostim. Njegov značaj se ni ujemal s takšnimi zabavami. Jako pa je cenil tovarištvo z mladimi častniki njegovih let in pri častniški menzi ni bilo nobenih dvorskih etiket. Ozračje take družabnosti mu je bilo priljubljeno vse življenje. Tudi še mnogo kasneje in prav do konca svojega vladanja, je imel navado, da se je po kakem napornem vladnem poslu ali če ga je že dušilo ozračje v vladni palači, zatekel kak večer h gardnemu polku in se raztresel med svojimi živahnimi častniki. Vendar se ni nikdar udeleževal kakih razvratnih razuzdanosti. Car Nikolaj II. je v družbi svojih častnikov vedno vzbujal spoštovanje, dasi je bil tovariški z njimi in je le zmerno užival opojne pijače v nasprotju z drugimi velikimi knezi Rusije. To svojo zmernost je podedoval po svojem očetu in v tem se je razlikoval od drugih članov carske rodbine.
A zdaj se moramo vrniti v leto 1884, ki pomeni konec carje-vičeve mladoletnosti. To leto je zaznamenovano tudi z idiličnim dogodkom, ki je bil odločilnega pomena za bodoče vladarjevo življenje.
Na ruskem carskem dvoru so obhajali poroko mlajšega brata Aleksandra III., velikega vojvode Sergija, s princeso Elizabeto-Iies-sen-Darmstadtsko, in s starši, ki so spremljali mlado očarljivo nevesto, da bi prisostvovali njeni svatbi, je bilo tudi nežno dekletce dvanajstih let. To je bila mlajša nevestina sestra, ki ji je bila jako podobna: mala princesa Alice Hessenska, ki ji je bilo usojeno, da postane čez deset let kasneje carica, vladarica Aleksandra Fjodo-rovna.
1 Med to očarljivo mladenko in njenim šestnajstletnim bratrancem
Nikolajem se je porodila nežna otroška idila. Drug do drugega sta čutila privlačnost. Njune igre so vsebovale pritajene smehljaje in skrivnostne obljube za bodočnost. Na nekem oknu palače so bile videti začetnice njunih imen, zarezane v steklo z njunimi otroškimi rokami. In mnogo let kasneje, med prvo svetovno vojno, sredi najhujših nevarnih bremen, je carica Aleksandra, pišoč svojemu možu ob obletnici njune poroke, prisrčno ponovila: »0, da, ljubim te, ti moj oboževani, že 31 let te ljubim, dasi ti pripadam le 22 let...« (v pismu z dne 8. aprila 1916).
Ena in trideset let kasneje, torej leta 1884, niso osebe, ki so bile krog teh dveh otrok, razdirale njunega prijateljstva. Ta reč se jim je zdela zabavna in iz mladega carjeviča so se radi norčevali zaradi te njegove prve ljubezni, ki je ni nihče resno jemal. Razen najožjega kroga carske družine, ni nihče posvečal pozornosti mali princesi sredi velikih ceremonij o priliki svatbe njene starejše sestre. Rekli smo že, da ni bila princesa Alice nič drugega ko dekletce dvanajstih let, a onih šestnajst let carjeviča je imelo pomen samo za javnost po zakonu, a v očeh njegove družine prav nič. Tej otroški idili nI nihče pripisoval resnosti.
Preteklo je pet let, ko sta ta dva bodoča zakonca spet videla drug drugega, Carjevič je bil že v letih svojih študij in jc bil pri vojaštvu, kot smo že zgoraj omenili. Značilno za življenje mladega velikega vojvode je bilo to, da je bilo njegovo in življenje njegovih svojcev zneraj ogroženo in jim je vedno kaka nesreča visela nad glavo. Dne 17. oktobra 1888 je huda železniška nesreča skoraj vzela' življenje Aleksandru III. in članom njegove družine. Tisti vagon, kjer so imeli jedilnico, je bil raztreščen. Člane vladarske rodbine so brez hujših ran izvlekli izpod ruševin, a iz njihove okolice je bilo mnogo mrtvih in ranjenih... In vsi so bili prepričani, da se je carska rodbina le po čudežu rešila in poslej so se s posebno obletnico spominjali te čudežne rešitve. Verski občutki, ki so bili v mladem carjeviču globoko ukoreninjen, so se tako spojili z nekim fatalizmom, ki je bilo močnejše, kot je to pomen zgolj krščanske vdanosti v božjo voljo.
Šef partizanske obveščevalne službe - ubit
Pri Semiču je padel Zarjan Jože Prijatelj, šef partizanske obveščevalne službe za Dolenjsko, ujet je bil pa »bihaški kurir« viški gostilničar Stare
Semič, v aprilu.
Običajno patruljiranje semiške vaške straže je 4. t. m. privedlo do lepega uspeha. Pri svojem obhodu so fantje opazili v Srednji vasi skupino partizanov; izvršili so obkolitev in zajeli tri partizane. Od teh je eden skušal pobegniti, zato so fantje streljali in partizan je padel. Kmalu so ugotovili, da padli ni bil nihče drug kakor partizan Svobodan, s pravim imenom Prijatelj Jože, roj. 18. avg. 1918 v Dolnji Nemški vasi, občina Trebnje, akademik, član bivše Zarje. Slovensko ljudstvo ga dobro pozna zaradi njegovih grozodejstev, ki jih je počenjal kot komandant; pozneje so mu poverili nalogo propagandista. To nalogo pa je moral kmalu opustiti zaradi jecljajočega govorjenja, ki je pri poslušalcih vzbujalo samo smeh. Zato so mu dali novo mesto in sicer šefa Obveščevalne službe »Center« za ve6 Dolenjski odred. Da je to službo vršil z vso marljivostjo, priča ogromen material, ki so ga pri njem dobili. ^Obstajal Je v skicah in načrtih kakih 00 italijanskih in le-gionarskih postojank s podatki o njihovi vojaški moči in oborožitvi.
»Morala ljudstva je proti nam .. .«
Iz poročila, ki ga je poslal glavnemu štabu partizanske vojske 13. marca 1943., povzemamo naslednje vrstice: »Teritorij med Višnjo goro, Trebnjami, Mirno pečjo na eni strani ter žužem-berško dolino na drugi do Straže je za nas zelo slab. Tu niso organizirani ne vaški zaščitniki, ne obveščevalna služba. Morala ljudstva je odločno proti nam, kar je uspeh močne belogardistične trdnjave v Selih pri Žužemberku ...«
»Zmaga, ki je od nikoder ni!«
Dne 4. decembra lani se je »tovariš Svobodan« poročil na Trebelnem s partizansko Emilijo Geršak, roj. v Gorjanah pri Podsredi 11. februarja 1922. V zakonski pogodbi piše, da sta se poročila brez cerkvenih slovesnosti. Komanda je dovolila le nekaj medenih dni, nakar sta se morala ločiti in iti vsak po svojih poslih. Iz te dobe datira pismo, ki mu ga je poslala »Miška«: »Moj dragi Brčekl Nikakor se ne morem uživet brez Tebe. Krut je naš sistem, ki Te je ločil od mene, Tvoje ženke. Sedim ob ognju in mislim nate. Stanujem v neki zidanici skupaj s tovarišico, ki je tudi v pričakovanju. Sem brez vsega. Rabim toplo obleko. Tu je mraz, megla, sneg. Še svoje toaletne torbice nimam več, zgubila sem jo v borbi na Štrekljevcu pri Semiču. Kaj delam? Imam dežurno službo: sicer perem, kuham, futram »terensko lačno svojat«, ki mi da veliko opravka. Pazi se, moj Brkec, da te uške ne pojejo, kaj bo imela tvoja Miška od Tebe! — Tu visimo na ra-dio-poročilih in gojimo vabljive upe na zmago, ki je od nikoder ni! — Slišim, da gremo zopet nazaj na Gorjance, ta grdi, strmi teren, oj, da bi ga nikdar ne bilo...« Iz odgovora pa spoznamo mnenje šefa obveščevalne službe Center, kaj on misli: »Miška, molči! Pride čas, ko bomo skupaj. Kdaj pride in kakšen bo, ne ve nihče. Res da imamo tudi uspehe, a nasprotnik raste in dvigajo se nove in nove njihove postojanke, ki nas postavljajo pred nove naloge!...«
Pripominjamo še, da je bil akademik Prijatelj eden vodilnih Zarjanov, ki je kot Zarjan bil
že v Ljubljani zelo delaven in odločilen propa-gandist Osvobodilno fronte. Pred kratkim smo slišali namreč pritožbo, češ da delamo bivšim Zar-janom krivico. Toda dejstva so dejstva, in če jim ne pogledamo pogumno v oči, se varamo. Društvo Zarja je bilo le komunistična podružnica in pri-prega. Najboljši dokaz temu so številni funkcionarji partizanov — člani bivšo Zarje.
Smrekar Ludvik — Kardeljev zaupnik
Eden ujetih partizanov je bivši letalski narednik Smrekar Ludvik, doma iz Podlipoglava pri Dobrunjah. Avgusta meseca 1942 je organiziral terensko partizansko četo na Pugledu, odkoder je ropal po bližnji okolici, po Škocijanu in po Št. Juriju. Postal je sčasom komandant III. bataljona 3. Zapadnega odreda. Pozneje pa je postal organizator informacijske službe in prideljen Prijatelju v pomoč. V tej funkciji so ga ujeli legionarji, prav ko je šel v neko hišo naročat kosilo, ki ga pa ni pričakal. Domačini okrog Crmošnjic so tega partizana »Ludvika« prav dobro poznali. Bil je zelo znan po tem, da je strahoval ljudi. Od otrok je zahteval, da so morali kleče poslušati partizanski nauk. Da je bil eden prvih razbojnikov, priča njegova korespondenca s tajnikom komunistične stranke Edom Kardeljem, s katerim je imel opravka že v prvih mesecih partizanstva. V pismu iz 22. nov. 1942 mu Kardelj naroča: »Akcije vodite odločno naprej. Položaj je ugoden... Bijte belo gardo! širite teritorij in ga napravite popolnoma svobodnega. Od terenskega delavca je prišla pritožba, da se povsod najprej dobro oblečejo in v škornje obujejo komandanti in politkomisarji, partizani so pa bosi.« Res, pristna komunistična enakost! Pismo tajnika komunistične
Viški gostilničar Stare
stranke Kardelja, ki zelo osvetljuje obupne partizanske razmere, bomo še objavili.
— »bihaški kurir«
Ujet je bil tudi partizanski kurir za Hrvatsko, Stare Avgust, s partizanskim imenom Tomo, gostilničar »Pri opekarni« na Viču. Nosil je po-verilna pisma za Bi-hač in odgovore do-našal glavnemu poveljstvu slovenskih partizanov.
0. marca so napadle semiške edinice I. bataljon tako imenovane Guhčevo brigade, ki je šla proti Gorjancem. Po ostri bitki so partizani morali zbežati. Na bojišču pa so pustili komandirja 1. čete »Miha«, ki se s pravim imenom imenuje Dimec Milan, študent. Pri sebi je imel natančen opis oborožitve svojih podrejenih ter osebno ko-
Gostilničar Stare, »bihaški kurir«.
Načela v dejanju
Včasih smo se morali boriti za to, da smo uveljavljali pomen načel v življenju. Aleš Ušeuič-nik jo celo izdal nekaj knjig, ki je v njih tako kot zna pač samo on opisal vaiuost načel, ki morajo pametnega človeka voditi v življenju, kajli človek brez načel ti i človek. Takrat jc bilo treba poudarjali načelnost zalo, ker no jo nekateri napadali iu jo smešili. Človek, lako so rekli, ki so ravna po nekih načelih, je nekaj manj vrednega, zaprt v omejen krog naiadujaštva, ali kakor se je Kocbek rad izražal, jc statičen, dočim je človek, ki ho jc rešil tesnih spon načelnosti, dinamičen. Načela so zalo statična, nazor, ki to načelnost pobija, pa jo dinamičen. Načela so neiivljenj-ska, razumarska, doživetje pa je življenjsko in občestveno. Zalo je treba rajši poudarjati no načelno krščanstvo, temveč ljubezensko, itd. itd. Spo-niiujamo se, da je Kocbek pisal o lem javno pismo z naslovom »Enemu izmed ozkih«. Pod pridevnikom »ozek« je mislil lanta, ki se zvesto drži svojih katoliških načel.
Toda to borbo so slovenski katoličani, čeprav z grenkimi izkušnjami, preboleli iu danes je pač vsakemu jasno, kakšno vlogo igrajo načela v katoliškem življenju, zlasti če primarno pravilnost
respondenco, kjer ga oče bodri, naj ostane hraber j ,, '„„„, m„dt>rno 'eksperimentalno psihologije, ki
partizan. Res vzoren oče, ki sina spodbuja k zlo- m , ,	- .:	----1—........„1,1
činstvu! Na bojišču sta oslala tudi še dva druga
partizana, ki sta imela noge zavite v vreče, ker je med partizani silno pomanjkanje čevljev.
Tako bedno ginejo nesrečni ljudje, ki jih je strast zapeljala v lastno pogubo in v pogubo toliko nedolžnih ljudi. Toda zločinski voditelji komunizma se
jim mar, da zaradi njih pogi zapeljancev, kaj še, ko zaradi njihove borbe ljudje strašno trpe na premoženju, ki jim ga partizani ropajo in uničujejo. Toda kakor polagoma izginjajo njihovi ožji sodelavci, tako bodo prej ali slej bedno končali tudi oni sami z nečloveškim Kardeljem na čelu.
»Pastor Angelicus« - fim iz življenja Pija XII.
V soboto zvečer ga začne predvajati kino »Sloga«
V soboto začne predvajati kino Sloga film iz življenja sedanjega papeža Pija XII. Ker predstavlja ta film vsekakor veliko redkost in tudi novost v svetovni filmski proizvodnji sploh, bo njegov ogled vsakomur nudil številne lepote in krasote, ki jih obsega ne samo zunanje okolje papeške državice, pač pa še bolj življenje papeža 6amega, njegovih najbližjih sodelavcev in ostalih — od vernikov pa do vladarjev, ki prihajajo poklanjat se papežu.
Od uvodnih posnetkov — smrt Pija XI., volitev in do kronanja novega papeža, kar bo marsikomu šele v pravi luči pokazalo veliko resnost in slovesnost. s katero se ti obredi vrše, preide filmsko dogajanje na posamezne dogodke iz življenja mladega Evgena Pacellija; od njegovih prvih let dalje do vstopa v šolo, nato v semenišče, do posvetitve za duhovnika in do nastopa njegove prve službe v vatikanski knjižnici; tukaj je videti, kako se mladi Pacelli usposablja za diplomatskega zastopnika Svete stolice; res ga kmalu nato vidimo kot papeškega nuncija na Bavarskem, sledi njegovo imenovanje za nuncija v Reich, v čigar prestolnico se lela 1925. preseli. Videti tudi pogajanje za 6klenilev konkordata med Italijo in Sveto stolico,
pravi, da so za voljo odločilni predvsem umski nagibi in ne navajanje. In kaj drugega so načela, kakor umski nagibi, ki človeku določajo smernico in ga vzpodbujajo k dejanju! In lako načela le niso zgolj suhe razumske norme, ki vise nekjo v zraku, temveč so že tudi isločusno močni na-, .- ,	..	. , , » gibi za voljo, cilji, ki se oh njih vnema človekova
kaj malo zmenijo za vso to bedo Ni f llcjavnos, in us(varja velik« dela. zaradi njih pogine toliko in toliko t Daneg |((rpj n| ypf godobno UTe)javijau p„.
men načel, ker njihovo važnost priznava pač vsakdo. Je pa neka druga nevarnost, ki spremlja udejstvovnnje katoličanov žo od prvih začetkov iu je tolikokrat kriva, da se mnogo idealno za-f mišljenih načrtov ne izpolni, da najlepša dejanja t krščanskega udejstvovanja ostanejo na pol poti / ali jia zaidejo v okoliščino, ki delajo krščanskemu i imenu sramoto. To je praklični relativizem, ki z f ustmi priznava načela, v dejanju pa greši proti i njim in dela nasprotno. Kocbek je včasih širil v i v svojih spisih nekak znanstveni relativizem kato-* tiskih načel. Poudarjal je, da jo prav za prav f krščansko le Io, kar more bili doživeto. Praktični 1 relativizem pa jo drugačen. Vsa načela prizna, v dejanju pa ravna čisto drugače, kakor da teh
prizadevanju mesto, do-suovne-
prizadnvanju iu vidi v njih lo sredstvo poleg
nos Airesa do Lourdcsa, Lisieuxa in do Budim- ' "eustev. Dokler to sredstvo koristi njegovim ei-Dej,	t Ijem, mu jo sveto in nedotakljivo. Kakor hitro
5 Ko pa kardinal Pacelli postane papež, ga vi- i P". P™1® v °F«k? 1 njegovimi koristmi, ga od-dimo pri njegovem delu. Od zore do mraka ga < vrio k,» n«r?bnV *»*tarclo. Seveda lega javno
spremljamo, od avdienc vernikov do sprejemov i ne	,l,'jansUn f",	lj,"lj0
- -	-	_ f pač taki, da moramo načelnost človeka
obisk Vladarja v Vatikanu in papežev na Kviri-nalu. Ob tej priliki nam film razkaže tudi papeške vrtove in grad Castel papežev. Kardinala
nika sv. očeta na različnih potova 11J 11( rti c» iiui i* i * , • stičnih kongresih: od Združenih držav preko Bue- \ mu prizii
lini- ? sredstev.
am film razkaže tudi papeške	' aeJ»"lu P« r»>"» " drugače, kakor d 1 Gandolfo, poletno rezidenco ' nl,fo.l .8Pluh, 1,0 bi	,v ST0Jcm prizacl
acellija pa vidimo kot zastop-	f ?<»v' formalno načela vedno na prvo mesl
izličnih potovanjih in evhari-	< J»nsko pa jih podredi svetnemu ali ho je s:
Prizor iz Gregorinove drame »V času obiskanja«, ki je te dni na odru ljubljanske Drame
vladarjev in diplomat, zastojmikov, vidimo ga, kako govori vernikom, okrog njega zbranim, vidimo pa tudi, kako preko svoje radijske postaje govori vsem ljudem na svetu, ki so dobre volje.
Preko slovesnih maš v cerkvi sv. Petra, ki jih spremlja čudovito petje in glasba, do velikih umetnin, podob, kipov in fresk, za katere papež tako skrbi, da bi se ohranile poznim rodovom, do delovanja papeškega urada za vojne ujetnike, pogrešane in mrtve, iz vsega tega odseva veliko poslanstvo Kristusovega namestnika na zemlji.
Ogled tega filma, ki ga je izdelala družba Cines pod vodstvom Katoliškega filmskega vodstva (CCC), vsem prav toplo priporočamo. Za občinstvo so predstave ob običajnih popoldanskih urah, za šole in ostale 6kupin6ke oglede pa bodo določeni dnevi in ure.
Drobne gospodarske
Slovaško-italijnnska trgovina. V lanskem letu je znašal slovaški izvoz v Italijo 437 milij. kron, dočim je znašal uvoz iz Italije 417 milij. kron in je lako znašal skupni promet 854 milij. kron, dočim je leta 1941 znašal samo 510 milij. kron. Novi sjiorazum je lanske kontigente nekoliko zmanjšal.
Nove bolgarske organizacije. Nedavno je Sobranje odobrilo zakonski načrt za ureditev gospodarskih organizacij v Bolgariji. Vsi državljani morajo biti člani ene izmed 6 velikih organizacij: zveza kmetovalcev, industrijcev, trgovcev, obrtnikov dclavcev in kreditnih zavodov. Poleg tega bodo prosti poklici združeni v posebni kulturni zbornici. Namesto dosedanjih zlx>rnic stopijo nove gospodarske zbornice, ka-terij je 5: v Sofiji, Varni, Plovdivu, Ruščuku in Burgasu. Za vse te gospodar, zbornice obstoja osrednja gosjiodarska zbornica v Sofiji. Kontrolo nad zbornicami izvršuje ministrski predsednik ali od njega pooblaščeni minister.
Zavarovalnica Sava v Zagrebu izkazuje za lansko leto povečanje dobička napram letu 1941 od 0.76 na 1.25 milij. kun in bo za lansko leto izplačevala 7% dividendo.
Zagrebška tvornica bombaža izkazuje zn lansko leto pri glavnici 5 milij. kun bilančno vsoto s 148.45 milij., rezerve znašajo obenem z
presojali
no po besedah, temveč po dejanjih.
Vzrok tega praktičnega relativizma, ki je žal pogost pojav med katoličani, je treba iskali v materialistični miselnosti naše dobe. Pohlep po dobičku iu pu materialnih ugodnostih bodisi posameznika, bodisi skupin jemlje tolikokrat razsodnost iu žrtvuje idejo in načela kapitalu. Upravičeno trdijo mnogi, da je prva naloga velike obnove po evangeljskih načelih, kakor jo je zarisal Pij XI. v svoji socialni okrožnici »((uadragesimo anno«, ozdravili ljudi od materialistične miselnosti, ki kakor kuga razsaja tudi med kristjani. Saj Iu ne gre samo za spreobrnitev tega ali onega, temveč za socialno potezo, ki ho imela globok odjek v socialnem sožitju družbe. Naj gre za to ali ono stvar, vedno je resnično, da so načela prva in da je treba vedno žrtvovati vse, kar jo z načeli v opreki, nikoli pa žrtvovati nnčela, če so v opreki s snovjo, bodisi da se ta snov imenuje denar, bodisi kaka druga dobrina ali pa podobna ugodnost tega ali onega.
obnovitvenim skladom nad 105 milij. kun. Čisti dobiček znaša 11.78 milij. kun.
Podržavljen je Gosjiodarskc banke v Zagrebu. Nekdanja srbska gospodarska banka, ki
jc izpremenila naziv v Cos|K>darska banka, v
Zagrebu je z vsem svojim premoženjem prešla
v last hrvatske države. Poslovodstvo je bilo dano zadrugi Hrvatski Radiša.
Carine v srhskn-ncmškem prometu. Srbski ministrski svet je izdal naredbo, po kateri se ukinjajo izvozno carine in postranske dajatve za izvoz blaga iz Srbije v Nemčijo in v proleklorat.
Švicarsko - hrvatska trgovinska pogodba. Nedavno je bila zaključena med Hrvatsko in Švico nova trgovinska pogodba, ki je stopila v veljavo z dnem 1. aprila za eno leto nazaj. Sporazum ureja blagovni in plačilni promet. Švica bo Hrvatski dobavljala zdravilne in farmacevtične specia-litete, električne stroje in traktorje; dočim bo Hrvatska izvažala v Švico les in lc6ne proizvode.
Nemška kmetijska razstava v Varaždinu. Velika župa Zagorje priredi od 28. marca do 4. apr, v Varaždinu veliko hrvatsko - nemško kmetijsko razstavo,
KULTURNI OBZORNIK
Razstava Riharda Debenjaka
Po skoraj dveletnem premolku se je zopet oglasil v naši umetniški sredini slikar Rihard Debenjak. Za seboj ima torej dve leti trdega, požrtvovalnega dela, zdvajanj, poguma, vere v bodočnost, skratka vse tiste mejnike in postaje človeškega življenja, ki so usojene, da jih prehodi človek, ki je resnično predan svo-
iemu poklicu. Nemogoče je torej, da bi bil ončni rezultat, ki se v umetnosti izoblikuje v kvaliteto, slab. Če vzamemo samo delo, nepretrgano slikarsko delo, se moramo zavedati, koliko kapitala je položenega vanj. Bili so časi, ko je vladala genialnost. Ko so se liki izoblikovali prav za prav le iz kavarniškega vzdušja, cigaretnega dima in temu podobnega astral-nega gradiva. Umetniku je bilo potrebno doma napraviti le bežno skico, da se je astralno telo vtelesilo v, postavim, »Deklico v predmestju«. Tako je bila rojena umetnina. Kdo bi posedal ob slikarskem stojalu in si s težavo in krvavimi kapljami oblikoval svoj slikarski r o k o-p is, kakor to stvar imenuje R. Debenjak. Vse to je bilo odveč, kajti glavno pri umetnosti je vendarle ideja. Toda prastara je resnica, da mladi ne spoštujejo stare v taki meri, kakor se onim zdi, da to zaslužijo. In tako se je mladi rod iznova vsedel za slikarsko stojalo in pričel, lahko bi rekli, »od začetka«. V slogovnem smislu bi se temu reklo, da so mladi pričeli gledati na svet v realističnem smislu. Kaj je realizem? Izidor Cankar ga je postavil med ekstrema: idealizma in naturalizma^ Torej je pojem in resnica, široka in neskončna, kakor je morje. Jasno je, da ima po vsem tem realizem neskončno obrazov. Vendar bi se usodil pokazati na enega izmed mnojjih. Pustimo likovno obliko in prenesimo realistično gledanje
na slikarsko delo samo. Tu se mi zdi, so velike, zdrave korenike realističnega pojmovanja: graditi umetnino z odprtimi očmi, z neskončnim potrpljenjem, boriti se s slikarsko veščino, graditi svet z barvo ali katerim koli umetnostnim elementom, to so po mojem najbolj dragocene jiridobitve novega realizma. Vse drugo je kaj imaginarno, geniji so v sto letih redki, dober slikar pa more vzrasti edino na tak način. Paganini je nekoč dejal, da bi mu bilo treba le tri dni opustiti igranje na violini, pa bi za vedno izgubil zvezo med seboj in demonom-genijem. Toda Paganini je bil genialen goslač!
Vse te misli so se mi vrtile v duhu, ko sem si ogledoval Debenjakovo razstavo. Ob njegovem delu sem namreč našel oporo za taka razmišljanja. Ze s prvo razstavo je slikar pokazal, kako resno pojmuje svoj poklic in kako dosledno hoče vztrajati na zgradbi solidne podlage za umetnostno bodočnost. Naslednje razstave, najbolj pa pričujoča, so njegovo namero povsem potrdile. Velika podoba znane Madone je bila nekaka sinteza spomina na klasike in nekak introitus v ba jni svet samostojnega umetnostnega ustvarjanja. Krajinski pejsaži, por-tretne podobe kasnejše razstave so pokazale nove koloristične probleme in pa nekak »obračun« z romantiko. Pričujoča dela pomenijo razvojno napredek. Slikar je občutil nekako pomanjkanje lastnega izraznega sredstva, po De-benjaku samem bi rekli, rokopisa«. Slovo od romantike, sanjarstva, ki je morda osnovna nota slikarjeve osebnosti, a je bila zatemnjena, zastrta po slabi fizični kondiciji, je nujno postavila umetnika pred neko praznoto, ali bolje — pred nov, sončen svet, ki ga je bilo treba na novo, ali pa šele prvič osvojiti za predelavo v estetske vrednote. Primer je podoben izpre-gledanju slepeča človeka. Tu je stari svet, ki ga jc poznal le s tipom, sedaj sc mu odstre v luči in barvi. Nujno je torej, da je Debenjak
to novo, svetlo, sončno zeml jo najprej preiskal s sistematično natančnostjo. Sleherna podoba na njegovi razstavi, sleherna poteza čopiča, vsako nalaganje barve govorijo o tem. Ze snov sama je zgovoren dokaz, zbiratel j-teljske strasti aktivnega človeka, ki si hoče priti na jasno z novimi (oz. novo gledanimi) predmeti svoje okolice. Tu je drobnu vejica krizanteme, tam brutalna ploskev razkosane tune, tu hrast v jeseni, tam dragocena vaza ali portret, sočivje. Oblikovno jc slikar ves ta svet opisal, kakor bi opisal naravoslovec rastlino. Slikar je ostal pri deskripciji in, kar je zanimivo, v pastoznem, suhem načinu, poteze čopiča niso zgolj nanašanje b a r v e, marveč so tudi telotvorne. Logično je, da se na tej poti sreča z vsemi tistimi umetniki, ki so hodili po isti poti in so gledali okolico na isti način. Zlohotno se omenja Veselovo ime! Toda kako jc logično, da sta se srečala mladi človek, ki so se mu na novo odjirlc oči, in pa stari mojster, ki so se mu oči žc izostrile v desetletnem boju za dognanjem zadnje oblikovne skrivnosti! Zlohotneži niti ne vedo, kakšno spri£pvalo dajejo mlademu slikarju, ki je na začetku svoje poti tako resno načel podobne barve in oblikovne probleme! Sicer pa je svet Debenjakove umetnosti po svojem instinktu, po svoji individualni barvi silno različen od umetnosti impresionizma.
Vkljub ostremu zanimanju za oblikovna in barvna vprašanja (ali prav zaradi tega), je slikar položil v svoja platna mnogo svoje osebne note, barve. Za vsemi temi rožami, vazami, krajinami se skriva čustvena, melodična fantazija. Ko nalaga slikar barvne tone, jih pač oblikuje v določene like, vendar je barva za-dobila neko intenzivno lucidnost. Barvni toni živijo, se svetlikajo kakor opal, srednjeveški bolus proseva barvno skorjo s svojimi toplimi toni. Pa tudi predmeti sami, najsi so skromna tihožitja ali akt v ateljeju, živijo svoje skriv-
nostno življenje. Je to nekaka »saera conver-satione« med dragocenimi vazami in ogledalom ter nabreklimi gubami brnkatnega zagri-njala. Motno proseva tekočina skozi steklenico, srebrno se lesketa trebuh ribe, vse to pa zbuja v miljeju pozabljenega zatišja občutek neko zadržane romantike. Vso čustveno razgibanost pokaže slikar v svoji grafiki. Njegova »Procesija« jc strnjena v en sam dramatičen motiv človeškega hrepenenja in dela, narava in ljudje so se zlili v eno samo podobo dramatičnega razpoloženja. Visoko risarsko kulturo kažejo tudi risbe, od teh posebno nekatere študije in akti.
Kam bo v bodoče krenila Debenjakova umetnost, kako se bo nadalje razvijala, nc kaže prerokovati. Gotovo jc, da sc bo po tem intermezzu oblikovanja posameznih predmetov sprostila in sicer najbrž v sintezo. Seveda bo borba za obliko in barvo še vedno ostala najbolj važna. Saj to jc resničnega, neteoretičnega slikarstva alfa in ornega.	Dr. S. M.
Dve novi skladbi za kitaro
V samozaložbi sta izšli Prekov kitarski *Noc-lurno* in pesem na besedilo K. Molrta »K kristalni faši roie so umrle* za 6rednji glas in kitaro ali klavir.
rNoctumo« je prva tovrstna slovenska koncertna skladba in je že pred leti ob svojem krstnem izvajanju doma žela priznanje občinstva in kritike. Visoka priznanja pa je dosegla tudi v tujini, zlasti s strani rektorja in profesorjev monakovske glasbene akademije. Slavni kitarski komorni virtuoz in skladatelj Heinrich Albert se je izrazil o kompoziciji takole: »Pravijo, da sem varčen s priznanji, toda Ia skladba ima resnično vrednost.«
Pesem »V kristalni fa&i roie so umrlec je tudi že poznana našemu občinstvu, zlasti iz radijskih oddaj, ter si bodo Interesenti njo in »Nocturno« lahko nabavili v knjigarni Glasbene Malice.
3Ao£m& novice
Koledar	|
Sobota, 17. malega travna: Štefan, opat in ustanovitelj reda; Anicet, papež in mučenec; Rudolf, mučenec; Robert, opat.
Nedelja, 18. malega travna: cvetna nedelja; Apolonij, mučenec; Jakob Oldo, opat.
Zgodovinski paberki
17. mali traven.
1790. leta jo umrl Benjamin Franklin, ameriški pisatelj in državnik. Od delavca v milarni in nato tiskarskega vajenca se je povzpel do pomembnega kulturnega delavca in postal oče ameriškega časnikarstva. Kot prirodoslovec je znan po iznajdbi strelovoda in po njem imenovane Franklinove ploščo, neke vrste električnega kondenzatorja. Kot državnik je zastopal v letih 1757 do 1762 (sedemletna vojna!) in 1766 do 1775 interese svoje domovine v Londonu. Ko so se severnoameriške kolonije samozavestne zaradi doseženih uspehov v borbi s Francozi za časa sedemletne vojne uprle angleškemu izkoriščanju, se je borcem za svobodo, ki jih je vodil nesebični Jurij \Vashington, priključil tudi B. Franklin. Odšel je l;ot poslanik upornih kolonij v Pariz in dosegel, da je Francija priznala neodvisnost Združenih držav (1778) in sklenila z njimi politično in vojaške zvezo. Tej protiangleški zvezi sta se priključiti tudi Španija in Nizozemska, vse tri države so upale, da bodo omajale angleško pomorsko in kolonialno premoč. Po petletni vojni so nasprotniki sklenili mir v Parizu, dočim so Angleži že leto dni prej priznali neodvisnost Združenih držav, za kar ima Franklin vsekakor precejšnje zasluge.
L. 1926. je umrl v Novem mestu glasbenik Anten Foerster, rojen 20. decembra 1837. lela v Osenicah na Češkem. Glasbe se je učil najprej pri svojem očetu. Po maturi se je vpisal na pravno fakulteto ter dovršil leta 1863. pravni študij v Pragi. Tam se je seznanil s skladateljem Bendlom, Prochaszko in Smetano, na čigar zavodu je poučeval klavir. Nato se je posvetil samo glasbi in prevzel leta 1865. mesto stolnega organista in pe-vovodje v Senju na Hrvaškem, leta 1867. je prišel v Ljubljano, kjer je deloval najprej kot kapelnik Dramatičnega društva in kot pevovodja Čitalnice, od leta 1868. dalje pa 41 let kot vodja glasbe v stolnici. Tu se je začelo njegovo važno in vele-zaslužno reformatično delo na polju cerkvene glasbe na Slovenskem. V stolnici je uvedel pravo li-turgično petje in ga dvignil na znamenito višino ter kljub nasprotovanju vplival na prireditev cerkvene glasbe tudi po drugih cerkvah v mestu in na deželi (cecilijansko gibanje). K preureditvi naše cerkvene glasbe je pripomogel zlasti z ustanovitvijo orglarske šole, ki jo je vodil od leta 1877. do 1008. in vzgojil v njej nad 150 organistov; prav tako z ustanovitvijo Cerkvenega glasbenika, kateremu je bil 31 let urednik glasbenih prilog in izdajanjem resnih cerkvenoglasbenih zbirk. V Ljubljani je poučeval glasbo razen v orglarski šoli, tudi v bogoslovnem semenišču, na obeh takratnih gimnazijah in na realki. Foerster je pomemben tudi kot skladatelj bodisi cerkvenih ali posvetnih skladb. Slovensko glasbo, ob njegovem prihodu v Ljubljano še precej revno in diletant-sko, je polagoma dvignil na visoko umetniško stopnjo.
Novi grobovi
■f V Ljnbljani je mirno v Gospodu zaspal 'g. Franc Gašparič, sprevodnik drž. železnice v pokoju. Pogreb bo v soboto, 17. aprila ob 4 pop. iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu.
-J- V Ljubljani je dne 15. aprila po dolgi bolezni umrl g. Julij Čehovin, upokojenec drž. železnice. Pogreb bo v soboto, 17. aprila ob pol petih popoldne iz kapelice sv. Andreja na Žalah.
-J- V Ljubljani je v starosti 75 let za vedno zatisnil svoje oči g. Ivan Šcmrl, bivši šolski upravitelj v Lescah. Pokopali ga bodo v nedeljo iz kapelice sv. Jožefa na Žalah.
■f Ivana Muhif. Umrla je v Vnanjih goricah pri Brezovici ga. Ivana Muhič. Pogreb je bil dne 12. t. m.
Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njim?, naše iskreno sožalje!
Cerkveni vestnik
— Duhovne vaje za akademičarke bodo v Domu duhovnih vaj v Lichtenthurnovem zavodu v dneh od 17. do 21. aprila. Začetek v soboto, dne 17. t. m., ob 5 popoldne, sklep pa v sredo, 21. t. m., zjutraj. Vse gospodične akdemičarke prav vljudno vabljene!
— Posvetitev obrtnikov in trgovcev brezmadež nemu Srcu Marijinemu. Obrtniki in trgovci, pomočniki in sotrudniki, vsi. ki delate v raznih gospodarskih podjetjih, za Vas vse bo duhovna obnova in priprava za posvetitev brezmadežnemu srcu Marijinemu z govori za moške, ki bodo v cerkvi Jezusovega Srca na trgu Tabor; v soboto 17. aprila, v nedeljo. 18. aprila, v ponedeljek, 19. aprila in v torek 20. aprila. Pričetek govora bo vsak dan točno ob pol osmih zvečer. Glede časa
in načina posvetitve bodo dobili udeleženci natančna pojasnila v govorih.
DUHOVNE OBNOVE
—	Za poročeno gospodo s dovršeno akademsko izobrazbo se bo pričela duhovna obnova v solioto, 17. t. m. s sporedom kakor je pisan v
vabilih.
—	Duhovna obnova za neporočene gospode,
ki bo v Slomškovem zavodu. Poljanska 6 (tik Alojzijevišča). Pričetek 17. aprila ob %1 zvečer. V nedeljo ob 'A7 zvečer govor. V ponedeljek in torek govori ob "Al zjutraj in 'Al zvečer. Sklep veliko sredo, 21. aprila, ob 'Al zjutraj. Pridite, da se pripravimo na posvečenje v čast brezmadežnemu Marijinemu Srcul
—	Duhovna obnova za poročeno gospode, ki bo od 17. do 21. aprila v uršulinski cerkvi. Začetek 17. aprila ob Vil zv. V nedeljo. 18. aprila, govor ob 'Al zvečer. V ponedeljek. 15. aprila, ob 6 zjulraj in ob 'Al zvečer in v torek, 21. aprila, ob 6 zjutraj in ob %1 zvečer. Sklep v 6redo ob 'Al zjutraj. — Vljudno vabljeni, da se pripravimo za posvečenje v čast brezmadežnemu Martinemu Srcu.
•
—	Nakaznice za dolenjski semenski krompir. Mestni gospodarski urad vabi vse one, ki so naročili dolenjski semenski krompir 17., 18. in 20. marca, naj pridejo po nakaznice v Beethovnovo ulico št. 7, II. nadstr., soba št, 35, po naslednjem razporedu. Naročniki z začetniki črkami A, K, M in 7. naj pridejo v ponedeljek 19. t. m. dopoldne od 9—12; stranke z začetnicami B, J, O in Z v ponedeljek popoldne od 15.30 do 18; naročniki z začetnicami C, I, S, V in U v torek dopoldne od 9—12: z začetnicami Č, G, N in T v torek pop. od 15.30 do 18; z začetnicami D, E, K, L in s v sredo dop. od 9—12; z začetnicami F, R in P v sredo popoldne od 15.30 do 18. Stranke naj se vsekakor ravnajo po tetn redu, saj pozneje nikdo ne bo dobil nakaznice, ker bo urad računal, da stranka ne
reflektira na naročeni krompir če o pravem času ne pride po nakaznico. Vsakdo naj prinese
s seboj posestni list ali najemno pogodbo ter legitimacijo. Brez teh dokazil nikdo ne bo mogel dobiti nakaznice. Zaradi hitrejšega poslovanja se morajo stranke same tudi v poslopju ravnati po teiii razporedu. Kdor je dobil nakaznico, lahko takoj dobi nakazano množino krompirja pri eni izmed sledečih tvrdk: Kmetijska družba na Novem trgu št. 3, A. Šarabon na Zaloški ccsti I, Gregorc 1. na Bleiweisovi cesti 15, Jelačin I. na Aškerčevi cesti 6 in Nikelsbacher v Pražakovi ulici 4.
—	Letošnji najtoplejši pomladanski dan. V četrtek, 15. t. m. je bil lelos doslej najtoplejši pomladanski dan. Sonce je pošteno pripekalo. Ob Ljubljanici na Špici so se greli zgodnji kopalci, po številu še prav redki. Izredno sončno vreme zelo mnogo prispeva k brstenju in cvetenju raznega drevja in posebno mnogih sadnih dreves. Meteorološki zapiski so zaznamovali, da je bila v četrtek dosežena najvišja dnevna temperatura 22.2 stopinji C, višina, ki je letos še nismo zaznamovali. V petek zjutraj je po barjanski ravnini valovila nizka, prav pri tleh ležeča tenka megla, znak, da bo lepo vreme trajalo še nekaj dni. Tu in tam je bila lahna slana. V mestu je bil zaznamovan jutranji temperaturni minimum 3.2 stop. C. Temperatura se dviga, na drugi strani pa barometer počasi pada, kar napoveduje, da bo v bližnjih dneh nastopila sprememba vremena, ko nastopi v torek, 20. t. m. hkratu tudi polna luna. Harometer je v četrtek zjutraj dosegel 771.8 mm, ko je bilo prejšnji dan nekoliko višje stanje.
—	Slomškova družba vabi vse svoje člane in članice k posvetitvi Marijinemu Srcu. Posvetitev bo dne 27. aprila 1943 (v torek po veliki noči) v kapeli Marijanišča. Spored: ob 9 sv. maša z ljudskim peljem, po sv. maši govor, po govoru posvetitev in po možnosti kratko strokovno predavanje. — Odbor.
—	Velikonočni pozdravi vojnih ujetnikov. — Vsem domačim, bratom, sestram, znancem in prijateljem želimo srečne in vesele velikonočne praznike, fantje iz tujine: Sitnonič Jože, Drašiči 16, Kuzmijak Franc, Radovica, Sitnonič Jože, Drašiči 10, Kočevar Anton, Dol. Lokvica 3, Režek Marko, Stari trg ob Kolpi. Hudorovac Rudolf, Dragovanja vas, Jakša Jože, Zajčji vrh pri Črnomlju, Novak Franc, Dol. Paka. Vrščaj Janez, Otovec pri Črnomlju.
Iz dela in življenja - ©d iu in lam
Z Gorenjskega
Gaulciter dr. Rainer je govoril Korošcem ln Gorenjcem. Na proslavi druge obletnice osvoboditve Mežiške doline in priključitve Gorenjske v nemško državo, je 14. aprila govoril koroški gau-leiter dr. Rainer v Guštanju prebivalstvu vse Mežiške doline. Gauleiter je v svojem govoru orisal veliki zgodovinski dogodek ter se je v Hitlerjevem imenu zahvalil vsem tistim, ki so pripomogli do tega, ter vsemu prebivalstvu Mežiške doline in Gorenjske, ki je sodelovalo pri obnovi.
Kmečko zborovanje v Mengšu. Pred nedavnim je bilo v Mengšu zborovanje kmetov. Razpravljali so o pridelovalni bitki. Inž. Liebscher je govoril o nalogah kmeta v tej bitki, okrožni kmet-ski vodja Vintler pa je govoril tudi o pomoči sosedov med seboj ob setvi in o nujnosti, da se poveča pridelek mlečnih izdelkov. Mengeški župan Hetl« je sporočil, da je občina kupila traktor, ki ga sedaj kmetje lahko uporabljajo pri obdelovanju polja.
Na smrt obsojen tat. Pred posebnim sodiščem v Celovcu se je moral zagovarjati 30 letni Ernest Grah zaradi tatvin, potepuštva in delomrinoeti. Od julija lani do oktobra, ko je bil aretiran, se je v železničarski uniformi večkrat pritihotapil na kolodvor in iz vagonov izmikal kovčege. Vsebino je potem prodal. Ker je obtoženec nepoboljšljiv, ga je sodišče obsodilo na smrt.
Konj ga je poteptal. Nenaviatlna nesreča se je primerila 29 letnemu posestniku Ivanu Prasniku iz Bistrice pri Pliberku. Med brana-njem ga je konj nenadno podrl na tla. Ugriznit ga je v roko, z nogo pa mu je zlomil piščal. Hudo ranjenega posestnika so morali prepeljati v bolnišnico.
S spodnjega Štajerskega
Darilo vojne mornarice spodnještajerskim knjižnicam. Vrhovno poveljstvo vojne mornarice je državnemu uradu za knjižnice na Štajerskem podarilo 300 mladinskih mornariških knjig. 200 od teh je bilo razdeljenih med knjižnice na Sp. Štajerskem.
Prometne nesreče. V Mariboru je preteklo sredo na Koroški cesti podrl osebni avtomobil osemletnega Borisa Mauserja. Avto je vozil precej naglo, fantek pa se je zaletel čez ccsto, ne da bi opazil prihajajoči avto. Voznik je sicer skušal preprečiti nesrečo, toda avtomobila ni mogel več ustaviti. Fantek ima zlomljeni obe nogi, hudo rano na glavi in še precej odrtin. Pripeljali so ga v bolnišnico. — Na drž. cesti med Zg- in Sp. Hočami je podrl tovorni avto 16 letno viničarjevo hčerko Albino Bračič iz Zg. lloč. Dekle je dobilo odrtine na roki in
Prvi zbornik
knjlževne-kulturne in umetniške revij«
izide v kratkem
Obsega 160 strani
Umetniške priloge
Oba zbornika (drugi izide v leseni) staneta za naročnike BOL V prodaji bosta mnogo dražja
Naročnike »prejemajo:
V	Ljubltani: Ljudska knjigarna,
in njena podružnica, Miklošičeva št. B
V	Novem mestu: Podružnica Liudzke
knjigarne. Dolenjska cesta
V	Kočevju in Ribnici: podružnici .Slovenca
Pohitite z naroči lomi
Upratfa DOMA IN SVETA. Ljubljana
Ljudska knjigarna — Pred školijo 5
rami in globoko rano na levem kolenu. Brezobzirni nvtomobilist je peljal dalje, ne da bi se zmenil zanjo.
Redka obratna smrtna nesreča. V torek
zvečer se je v fužini v Zg. Polskavi zgodila redka nesreča, ki je zahtevala življenje 32 letnega kovača Jožefa Karlateca iz Ogljenjšaka. Kovač je šel iz svoje delavnice v drug oddelek iskat orodje. Na cesti je šel mimo velikega brusilnega kamna, na katerem brusijo veliko tovarniško orodje kakor nože, kline, sekire itd., ki jih tovarna izdelpje. Prav v trenutku, ko je šel kovač mimo brusa, ki se je vrtil, se je ta razletel. Dva velika drobca brusnega kamna sta zadela kovača v obraz in prsni koš. Ves krvav se je mož na mestu zgrudil mrtev.
Prepoved izdelovanja novih oblek. Tudi na Sp. Štajerskem bo od 15. marca do 15. maja prepovedano izdelovati nove obleke. Prepoved pa ne velja za obrti, ki nimajo glavnih izložb in ki so izdelale lani nad 90% nenaročenih oblek.
Za vzgojo mladine. Na gradu Freudenau v Apaški kotlini se je Šolalo 27 mladinskih vzgojiteljic iz brežiškega okraja, ki bodo prevzele vodstvo deklic letnika 1933. Za zaključek tridnevnega tečaja so priredile vesel večer. — V Ljutomeru pa so se desetletniki na posebni prireditvi poslovili od nežne mladosti ter bodo v kratkem sprejeti v organizacijo nemške mladine. Pozdravila jih je ga. Herma Bouvierjeva. Otroška skupina je zapela nekaj pesmi, nato pa so razprodali otroške izdelke in izkupili 113 mark za zimsko pomoč.
Naloge socialnega skrbstva. V soboto in nedeljo je bil v Mariboru delovni razgovor, ki ga je priredil socialni utad za obe mariborski okrožji. Udeležilo se ga je 169 sodelavcev. Govoril je zvezni uradni vodja Gillmmg o političnih nalogah socialnega urada štajerskega Heimatbunda. Sledila sta referata o družinski in mladinski pomoči. Tovariš Kaltenecker je podal pregled finančne uprave socialnega skrbstva in zimske pomoči, potem pa 6ta govorila še višji zdravstveni svetnik dr. TolLich in Sebastian Weiss.
Poroke. V Ptuju so se poročili: Ivan Petrovič in Rozina Rojs, Kari Pogačnik in Antonija Kelc, vsi iz Ptuja; v St. Juriju ob južni žel. so se poročili; Jožef Grom iz Brezij in Kristina Senegatschnik iz Dunaja, Jožef Fcndre in Ana Grom, oba iz Brezij.
Smrtna kosa. V Vidmu pri Krškem je umrla Marija Nostis, tašča kočevskega zdravnika dr. Georga Riithela. V Ptuju in okolici so umrli: Jožef Topolovec iz ptujske okolice, Štefan Grab-rovec iz Sp. Brežic, Alojzij Samuda iz Ptuja, Jožef Lorenčič iz ptujske okolice, Hiltrude Wolf iz Zavrča in Franc Arnuš iz Radomirja pri Ljutomeru.
Iz Hrvaške
Ranjenci gostje pri Pogiavniku NDH. Ob
drugi obletnici obstoja NDH, ki so jo tako v Zagrebu kakor tudi v vseh ostalih hrvatskih mestih in krajih ter v podeželju nad vse slovesno praznovali, je Poglavnik NDH P.ovabl1 v svoj dvorec dvajset ranjenih hrvatskih domobrancev, ki so prebili kot Poglavnikovi gostje ves dan v njegovem domu. Popoldne je med nje prišel z vsemi člani svoje družine tudi sam Poglavnik ter se je z njimi dalj časa pogovarjal. Vsi ostali ranjeni vojaki v zagrebških bolnišnicah so pa tegu dne dobili od 1 o-glavnika razna darila in nagrade.
Ostri ukrepi proti pijančevanju v Travniku. Zupska policijska oblast v Travniku ie izdala naredbo. s katero najstrožje prepoveduje prekomerno uživanje in točenje alkoholnih pijnc. Policijska oblast je opozorila vse gostilničarje, da že pijanim osebam brez ozira na družabni položaj ne smejo prodajati nobene količine alkoholnih pijač. Osebe v pijanem stanju sploh ne smejo prihajati na ulico. Oblust je nadalje prepovedala vsem maloletnikom do 15 let vstop v prostore, v katerih se točijo in prodajajo alkoholne pijače, razen v spremstvu staršev in njihovih varuhov. Ob semanjih dneh jc točenje žganja sploh prepovedano, prodaja ostalih alkoholnih pijač pa omejeno. Prodaja žganja je prepovedana tudi v vseh delavskih naseljih, ob plačilnih dnevih. Prodaja alkoholnih pijač v večjih količinah je prepovedana tudi za privatne domove. Policijska oblast je prepovedala tudi posedanje po gostilnah ob delavnikih dopoldne. Prav tako ie prepovedano kvartopir-stvo po javnih lokalih ter kvantanje. Za prekrške so določene stroge kazni. Gostilničar lahko v težjih primerih izgubi tudi dovoljenje za izvrševanje obrti.
Obisk hrvatskih visokih šol. Po zadniih statističnih podatkih obiskuje v Zagrebu Višjo pedagoško šolo, Visoko trgovsko šolo, Umetnostno akademijo in Glasbeno akademijo 1453 slušateljev. Med temi je 875 dijakov in 578 dijakinj. Na vseh treh visokih šolah pa poučuje 153 rednih in izrednih vseučiliških profesorjev, nekaj honorarnih profesorjev in več docentov, strokovnih učiteljev in asistentov.
Iz Srbije
Srbski časnikarji na obiskn ▼ Nemčiji. Beograjsko nemško in srbsko časopisje poroča, da je odšla na obisk v Nemčijo večja skupina vodilnih srbskih časnikarjev in publicistov, ki bodo v Nemčiji kot gostje nemške vlade obiskali več mest, v katerih so zaposleni srbski delavci. Srbske časnikarje je v soboto sprejel v Berlinu tudi zastopnik šefa za nemški tisk, štabni vodja Siindermann. V svojem govoru jih je pozdravil kot svoje goste, v nadaljnjih izvajanjih se je pa bavil z usodo srbskega ljudstva, ki ga je spremljala v raznih obdobjih njegovega razvoja. Omenjal je tudi marčne dogodke leta 1941, ki so privedli do raztegnitve vojnih dogodkov tudi na ozemlje bivše Jugoslavije. Omenjal je tudi boje proti boljševikom združenih evropskih narodov ter njihovo sodelovanje po končani vojni v obnovljeni in preurejeni Evropi. V zvezi s tem sprejemom srbskih časnikarjev pri zastopniku nemškega tiskovnega šefa objavlja srbsko časopisje poročila, v katerih poudarja, da se je zastopnikom srbskega javnega mnenja po zadnjem prevratu 27. marca 1941 sedaj prvikrat nudila prilika in možnost, obiskati Nemčijo v sedanjem vojnem času. Istočasno pozdravlja tudi naklonjenost nemških oblasti, ki so srbskim časnikarjem dovolile, da bodo smeli obiskati v raznih podjetjih zaposlene srbske delavce ter se tako na lastne oči prepričati o njihovem položaju, tako o postopanju z njimi, njihovo prehrano in nastanitvijo.
Drobna Ifubljanska kronika
Tomčeva kantata za soli, zbor ln orkester
;ie posvečena pevskemu zboru Glasbene Matice Nastala jo lani po razpisu glasbenega natečaja na hesedilo, ki ca je spesnila Vida Tauferjeva ob slikali križevega pota. ki visi v samostanski cerkvi v Stični. Ta križev pot, ki je gotovo najlepši slovenski križev pot, je naslikal leta 176« slovenski baročni slikar Fortunnt. Bergnnt iz Mekinj pri Kamniku (1721—1769). Imel jo tudi naslov aende-micus capitulinus. ker je živel in delovni nekni let tudi v Rimu. Snov in izraz pesnitve, ki jo nastala ob teb slikah, sta pa črpana naiveč iz starih molitvenih knjižic. Pesnica Vida Tauferjeva pravi, da .ie pri delu moino občutila zvoke naših starih nabožnih pesmi, ki jih pojo ljudstvo ob božjem grobu. Tome je napisal svojo kantato na to besedilo za slt-solo (ga. Golobova). bas-solo (g. Betetto), mešani, ženski in moški zbor (pevski zbor Glasbene Matice) in orkester (simfonični orkester). V tej obliki in s temi sodelavci bo izvajal ravnatelj Polič to najnovejše slovensko delo na veliki četrtek ob 7 zvečer v unionski dvorani. Izvedha bo v toliko tudi izpopolnjena, da so bodo v odmorih med posameznimi postajami projeeirnle tudi Borgantove slike. Na koncert opozarjamo, v Matični knjigarni se dobijo Se različni sedeži in stojišča. Prav tam je na razpolago .udi celotno besedilo Križevega pota.
Zasebnn deSka ljudska Šola v Marljant-S8n priredi v nedeljo. 18. aprila, oh 3 in S nopoldne v mariianiški dvorani Marijansko akademijo. — Starši iu prijatelji Šolarjev lepo vabljeni I
Med nallepSo komorne koncerte domačih koneerlantov prištevamo s ponosom koncerte našega Ljubljanskega kvarteta. Njegovi koncertni sporedi so odlikujejo po raznolikosti? ki nam prinašajo najzanimivejša dela ij rjomnčB. klasične in iz tujih literatur' Tudi na ponedeljkovem koncertu le spored sestavljen v tem smislu, prinaša nam delo domačega avtorja Petriča. dalje Mo-
zarta, Rospighija in Cajkovskega. Od Mozarta bo izvajan njegov kvartet st. s, o katerem pravijo muzikologi. da jo krona kvar: tetov po lepoti in finoči teme, kakor tudi po globini in prisrčnosti izraza. To Mozartovo delo spada med one čudovite stvaritve umetnosti, v katerih je ravno toliko zemeljskega, kolikor jo potrebno, da vpliva na človeška čutila ter jih vzdiguje v plasti duševnega miril, kjer je le še spomin na žalost in trpljenje. Sloves kvarteta nam jamči, da bo tudi izvedba odlična, zato vabimo na ta koncert, ki bo v ponedeljek, 19. t. tn., ob pol 8 zvečer v veliki filhnrmonični dvorani. — Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Posmrtna razstava del Ivana Vavpotlfa.
Narodna galerija prireja veliko retrospektivno razstavo del nepozabnega umetnika slikarja Ivana Vavpottča. ki je umrl tako iznenada 11. januarja 1943. Da se oddolži spominu enega najpomembnejših mojstrov sodobnega slovenskega slikarstva, bo zbrala Narodna gnlerija večje Število Vavpotičevih slik in risb ter s svojo razstavo zasnovala prvi temeli spoznavanju obesžnega umetnikovega dela. Vljudno vabi Narodna galerija na začetek razstave v Jakopičevem paviljonu v nedeljo, 18. aprila, ob 11.
Tudi nocojšnja Javna produkcija Sole Glasbene Mntlee bo pod naslovom »Koncert v družini«. Kakor šesta minuli četrtek prinaša tudi nocojšnja — sedma — produkcija tri koncertno sporede. Prvi koncertni spored izvajajo gojenci gdč. HraSovčeve (klavir) g. IvnnčFčn (violina), g. Korošca (flau-tn), g Rareša (oboa) in ge. fernivčevc (kla vir). Drugi spored obsega nastope gojencev KO Saneinove. gdč. llrašoVčcvo (klavir), ge. Wistinghnusove (solopetje). g. Ivaiič.iča m g. ficsln (deklnm.l. 3. spored pa imajo v rokah gojenci klavirja 1* Sole ge., Cermvčeve, gojonc.i violine iz šum- k■ Ivančii a, go.,er.Ka solopetja iz Sole ge. Wistlnghausnve in go-jeneo deklamacijo Iz Sole g. Besla. Spored
posameznih domačih koncertov je zelo pester in poučen. Vse je prirejeno iz idenlnega namena, da se ti koncerti uresničijo po različnih naših domovih. Podrobni spored je na razpolago v knjigarni Glasbeno Matice.
Ljubljana naj bo snažno mesto. Lani jc mestnn občina z večkratnimi opozorili in opomini dosegla, da so hiSni in zemljiški posestniki po določilih cestno-polici jskega reda snažili. pometali in Škropili hodnike pred svoiimi stavbami in parcelami. Vendar so morali mestni delavci le So tu in tam sami pomesti hodnike, da je bilo res vse počejeno kakor je treba. Letos bo mestna občina s svojimi delavci snažila izključno samo vozišča ter bo pometanje hodnikov popolnoma prepuščeno hišnim in zemljiškim gospodarjem. Tako bo mogoče tnkoj opaziti, slehernega malomarnega posestnika ter gai bo doletela stroga kazen in globa. Gospodaril pa na i se zavedajo, da bo red in snaga! na hodnikih odvisna lo od njihove skrbnosti in smisla za red.
Mestni obdelovalci njiv ln vrtov se kar ne morejo navaditi na red, ki je vsakemu pravemu kmetu že prirojen. Tako letos opažamo, da mečejo kamenje, trebljenje in drugo odpadke s svojih njiv kar na cesto. Opominjamo vse take kmetovalce In vrtnarje, da ie tako ravnanje nedopustno ter ho vsak opaženi primer po določilih cestno-poliolj-skega reda strogo kaznovan.
»Župnik Iz evetočega vinograda«, drama v 3 dejanjih. — Režija MIlan SkrhlnSek. — To krasno dr»"no, ki je že večkrat dosegla na naših odrih zavidljiv uspeli, bo frančiškanska prosvetn uprizorila na cvetno no-delio ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. — Predprodaja vstopnio v trgovini Sfiligoj in jutri, na dan predstave, od 10—12 ter dve uri pred pričetkom pri blagajni frančiškanske dvorane.
Vrtovi v pomladnem cvetja. To zadnjem deževju in ko je začelo sonee So močneje ogrevati zemeljsko oblo, so ljubljanski vrtovi zacveteli. Dlven je pogled n. pr. na lepo urejen vrt Sempetrskega župniSčn. kjer je žo vso drevje, zlasti češnje, obloiouo v po-
mladno cvetje. Tam se vrste roji čebelic za roji. Po raznih parkih in zasebnih vrtovih so se bujno razcvetele magnolije. V Tivoliju je nizka, grmičasta magnolija, ki belo cvete in izredno lopo diši, ko cvetovi drugih magnolij ne diše. V bližini Trnherjevega spomenika se je bohotno razcvetela tudi japonska kutna ali Adamovo jabolko, kakor ji pravijo pristni Ljubljančani.
Posestne spremembe. Zemljiška knjiga je zadnji čas zaznamovala nekatere posestne spremembe. Tako-je Marija Bizovičarjeva, posestnica v Ljubljani VII, Frankopanska ulica 12. prodala Mariji ftircljevi, trgovčevi soprogi v Mokronogu, nepremičnino vi. St, 1064 k. o. Zgornja SiSka (hiša St. 12 v An-dreaševi ulici in vrt) za 142.500 lir. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani je prodala Albini Golobovl, zaselinicl v Ljubljani, Gledališka ulica 16. zemljiško parcelo St. 52-9 vrt k. o. GradiSko predmestje v izmeri 882 kvadratnih metrov za 2(10.0001ir. — Vaupo-tič Karel, posest, v Ljubljani, Strossmaver-jova ulica 10, je prodal Ani Kocutarjevi, trgovki v Ljubljani, Dlelveisova cesta 14, zeml iiško pnreelo St. 179-65 k. o. Udmat v izmeri 512 k v, metrov za 35.000 lir.
Izpred mnleen kazenskega senata. Zaradi tatvine dveh gumijastih plaSčev za kolesa iu pnevmatike v vrednosti 600 lir je bil star lat in potepuh Lojze Šinkovec. 35 letni sam ski delavec, obsojen na 4 mesece strogega zapora. PlaSča in pnevmatiko je 16. marca ukradel na dvorišču neko posesinice v Carn-povi ulici, k.ier je prej prenočeval v hlevu. Vse je , prodal nekemu mehaniku za 250 lir.
Gledališče
Opera;
Sobota. 17. aprila ob lRi »Madame Butter-
fly«. Izven. Gostovanje tenorista Tihor-ja Egressy1n. Cene od 23 lir navzdol. Nedelja, 18. aprila oh 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
D r a m a i
Sobota. 17. aprila ob 18.30: »V časti obiska-t uja«. laven. Coue od 20 lir navzdol.
Nedelja, 18. aprila, ob 1S: »V ča«o obiskanja«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. — Ob 18.30: »Jesen«. Iiven. Cene od 15 lir
navzdol.
Ponedeljek, IS. aprila: Zaprto.
Naznanila
FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, 18. aprila, ob 5 popoldne: »Župnik ti cvetočega vinograda«, drama v 8 dejanjih. — Režija MIlan Skrlilnšek. — Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiligoj in na dan predstave od 10—12 ter dvo url pred pričetkom pri blagajni frančiškanske dvorane.
RADIO. Sobota, 18. aprila; 7.80 Pesmi in napevsi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini - 12.20 1'loSče - 12.80 Poročila v slovenščini — 12.45 Napevi in romance — 13 Napovod časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sljanec. operetna glasba — 14 Poročilo v italijanščini — 14.10 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 15 Poročila v slovenščini
—	15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Prenos za Romunijo
—	17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročiln v slovenščini — 19.45 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini __20 Napoved časa, poročila v Italijanščini
—	20.40 Jussi Bjoerling na ploSčah — 21 Izven programa Stev. 6 — 22 Orkester pesmi vodi dlrignt Angelini — 22.35 Predigre in in-termezzi znanih oper — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. No8no »lnibo Imajo lekarne:
mr. Leustek. Resi jeva eesta 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48.
Nedeljsko zdravniško dcinrno službo ho
opravljal od soboto od 20 do ponedeljka do a zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franla Mi*. Ljubljuua, Poljanska o. U.
Koliko zmore Človeško (do?
Ko je dne 12. avgusta 1920 Mac Swiney, župan irskega mesta Corka, ki so ga bili zaradi irskega mišljenja zaprli v londonsko ježo, začel stavkati z lakoto, je odločno izjavil, da bo to stavko izvedel do konca, pa čeprav bi mu bilo treba zato umreti. In to ga je res privedlo do smrti, a šele, ko je prestradal 75 dni. Toliko časa se je mogel žilavi irski svobodoljub odrekati hrani, kar si je bil sam naložil. Seveda je ta stradalni rekord prav velika izjema, in mogoče so Mac Swineya od časa do časa, Čeprav proti njegovi volji, umetno prehranjevali, vendar drži, da človeško telo v stradanju zmore mnogo več, kot bi mu človek prisodil. Tudi stradalna stavka 74 letnega Mahatme Gandija, ki je trajala tri tedne, je mogočen dokaz za to trditev. Seveda se je bil Gandi v stradanju že prej izuril, pri čemer je brez dvoma sodelovala tako imenovana gimnastika dihanja, ki jo Indijci marsikdaj izvajajo. Ta gimnastika dihanja sestoji iz počasnega dihanja in naravnost Čudovito vpliva na telo. Pravijo, da se da, na primer s to »dihalno disciplino« odriniti občutek lakote za več dni, ker se s tem splošno presnavljanje telesa počasneje razvija. Mimo tega pa starejši človek tudi zato ne potrebuje toliko hrane, ker je prebava počasnejša. Predvsem pa je Gandi vseboval mnogo močne volje in fanatično prepričanje v to, da ima prav, medtem ko je istočasno njegovo telo povsem mirovalo. Sicer pa se utegne popolno stradanje izvesti tudi brez ležanja, kar je dokazal neki hei-delberški zdravnik, ki je hotel na lastnem telesu preskusiti, koliko časa bi utegnil zdržati brez hrane iu je zdržal 26 dni, pa je v teh dneh časih
tudi kaj delal, torej ni zmeraj ležal v postelji.
Človek jo lahko brez hrane 12 do 40 dni, kakršno je pač njegovo telo in njegova volja. Da pa more hiti človek toliko čaa brez hrane, pa morata biti njegovo telo in njegova duševnost posebno prikladna za »umetnost« stradanja.. — Svetovnoznani italijanski stradalni umetnik Succi se je pod stalnim nadzorstvom znanega fiziologa Lucianija postil v Milanu od 18. avg. do 17. sept 1880, torej 30 dni, in je vsak dan zaužil le nekaj slatine, prod to pa je popil malo posebnega likerja, ki je vseboval opij in ki ga je sam iznašel; z njim si je vsaj za prve dni potolažil občutek lakote, kar je prav pamotuo pogodil. Saj mučni občutek lakote ne izvira iz želodca, kakor so dognala najnovejša proučavanja, ampak se oglaša v zgornjem delu požiralnika. Ko so namreč zdravniki s kokainom povzročili, da sta bila žrelo in požiralnik neobčutljiva, je izginil takoj za več dni občutek lakote. Indijanci na Peruju, ki morajo po več ur, težko obremenjeni, stopati po gorah, ki so visoke po več tisoč metrov, žvečijo ves čas »kokado«, to je sredstvo, ki sestoji iz listov koka in apna. S tem si le omamljajo žrelo in požiralnik, da ne občutijo lakote. Kot stradalni umetniki pa zmorejo — v sorazmerju s telesno velikostjo marsikatere živali še več kot človek. Tako se morejo posteljne stenice postiti 134 dni dolgo, nekateri strupeni pajki po 150 dni, kače po 14 mesecev, ribniška školjka pa kar 22 mesecev.
A čeprav more telo prestajati lakoto tako dolgo, pa jo glede na žejo jako slabotno, in zato tudi nimamo nobenih tozadevnih »umetnikov«, Človek sesloji iz 60—65 odstotkov vode; nekaj jo
IZLET NA LUNO
Ali
je kaj lepšega kot pogled na luno, ko
vzhaja, in se velikanska, krvavordeča plošča dviga više in više na obzorju? Ali pa zimska noč v mesečini, ko 6e bele snežne planjave blestijo v modrikasti svetlobi? ln ni ga skoraj človeka, ki bi si ne bil ob taki priliki zaželel, da bi kdaj šel na luno in si jo ogledal.
Saj pot ni preveč dolga in v navadnih razmerah bi potovanje na luno ne bilo nič nenavadnega, ker je luna oddaljena od zemlje le 380.000 kilometrov, kar je toliko, kot desetkratna pot okoli zemlje. To pa je 6pričo naše prometne tehnike malenkost, in mnogo je pomorščakov, ki so našo zemljo že večkrat ko desetkrat objadrali.
Toda tu 60 našim željam postavljene meje in na luno moremo priti 6amo v mislih.
Že na poti do tja bi doživeli nebroj presenečenj. V višini 10.000 metrov postaja zrak redkejši, mraz je hujši in hujši in temperatura meri 270 stopinj pod ničlo, česar si niti predstavljati ne moremo. Slednjič zraka 6ploh ni več in širno obzorje izgubi svojo modrino in v6e okrog nas postane črno. V ozračju bi plavali kar svobodno brez vsakršne trde opore pod nogami. V prostoru našega vozila bi 6e počutili kot v kaki kaši, ki na6 sicer ne bi ovirala, a bi nas vendar pri sleherni kretnji obdržala. Nič več ne bi bilo zakona o težnosti. Ce bi položili kak svinčnik v to pro6torje (ki mu ne moremo reči zrak), bi ostal kar tam. A čim bolj bi 6e bližali luni, tem večja bi bila privlačna sila lune in nastopilo bi i6to razmerje, ko v bližini zemlje. Končano bi bilo dviganje k luni, z neskončno naglico bi padali proti njeni površini, ki bi jo zdaj natančno razločili. To kar se nam z zemlje dozdeva ko kako obličje lune, ti6te temne li6e, to so globoke doline in vdrtine ognjeniških žrel ali sence nazobčanih pogorij. Svetle lise so ravnine brez senc ali vrhunci gora, ker jih sonce bolj obseva.
Poglejmo nazaj na našo zemljo. Ta je zdaj tri in polkrat tako velika, kakor 6e nam z zemlje dozdeva veliko 6once. Ker je zemlja ohlajeni planet, ne izžareva 6voje svetlobe, anipak jo vidimo v medli luči, ki prihaja od sonca. Natančno bi razločili oceane in zemljine kot li6e in proge.
Bolj in bolj naglo padamo zdaj proti lunini površini, ki je prav velikanska. Pot okrog lune bi bila še zmeraj tako dolga kakor je od nas pa do zahoda Severne Amerike.
Prvi vtis, ki bi ga imeli od lune, ko bi stopili nanjo, ne bi bil prav nič lep: nobenega drevesa ne grma, nobene živali, nobenega glasu, nič modrine neba in ne oblaka — nič!
Krog in krog ledeno mrzla tišina! Luna nima nobenega sinjega ozračja, ki odbija sončne žarke, zato ie — o groza! — nebo črno, pa čeprav je dan. Neusmiljeno 6vetlo in žarko sije sonce čez dan, ki je na luni dolg naših 15 dni, tako da te svetlobe ne bi prenesli. Nato pa 6ledi 15 dnevna lunina noč in ta je tako temna, da človek niti samega sebe ne vidi.
Zavpili bi, pa ne bi niti svojega glasu slišali, saj ni zraka, ki prenaša zvoke. Strašno bi nam bilo. Zeblo bi nas do kosti. Da bi malo vročega čaja? Kako, ko pa ognja ni moči zakuriti, saj ni kisika, ki brez njega ogenj ne more goreti!
Kako bi bilo pa šele z našim premikanjem po luni! Ce bi hitro hodili, bi začeli letati. Skočili bi šestkrat tako visoko in tako daleč ko na zemlji. To pa zato, ker meri težnost na luni le osemdeseti del zemske težnosti, privlačnost na luni pa znaša šestino zemeljske te,žc. Zato bi bili vsi obupani in polomili bi si noge in roke in 6e vsi potolkli. Slednjič bi se morali po vseh štirih plaziti po tleh in to v brezupni temi ali v neskončni svetlobi in ledeni tišini. Je že bolje, da smo zadovoljni s svojo zemljo in si prav nič ne žejimo, da bi prišli na lunol	_
Živilske nakaznice pred 3000 leti
Ko je bila leta 1111 na Kitajskem zaradi hude povodnji lakota, je cesar odredil, da 60 bila v tistih delih države živila racionirana. Sleherni poglavar družine je prejel progo 6vile, s katero 6e je moral pri nakupu živil izkazati Prodajalec je pa vselej odrezal določen ko6 6vile proč.
vsak dan izloči, in že samo s sapo, ki jo izdihava,
izloči v 24 urah tudi 360 gramov vode. Ta količina vodo pa se mora zmeraj spot nadomestiti, ker se predvsem ue sme zmanjšati količina vode v krvi. i »Rezervne vode« v mišicah in raznih tkivih pod i kožo pa vsebuje človek tako malo, da umrje, če 2—3 dni, ali največ 4 dni ne bi popil ne kapljico vode. S tein je pa v zvezi to, da morajo vsi stradalni umetniki piti vodo, čeprav nič ne jedo. Z žejo je tudi sicer čudna reč. Ko se je neki raziskovalec zaradi nekega svojega Študija obvladal tako daleč, da je vsak dan popil po deset litrov vode, in je to pitje nadaljeval 127 dni, jo dognal, dn je bil zmeraj bolj — žejen. To je bila naravna posledica pitja, ker je z vodo odpravil preveč soli iz telesa in je pomanjkanje soli povzročalo žejo. Če pa dodajamo telesu spet preveč soli, nastane spet huda žeja, ker sol, ki jo v telesnem tkivu, privlači vodo nase in je ',ieba to vodo nadomestiti i novo vodo.
MešSte minske bo^e
Nemški dopisnik lista »l)or Adler« poroča o minskih bombah, ki jih mečejo angleška letala. Med drugim pravi: »V nasprotju z oklepnimi in razstrelilnimi ali eksplozivnimi bombami, ki jih izdelujejo v raznih kalibrih in ki delajo škodo s svojimi drobci, vsebujejo minske bombe (ki jih napačno nazivamo zračue nune), spričo svoje velike vsebine razstrelilnih snovi, le prav tanke stene. V tem primeru torej ne delajo škode z drobci, ampak s tlakovnimi ali od pritiska izvirajočimi valovi, ki nastajajo pri detonaciji. Če pomislimo, da se sunek, ki povzroči detonacijo, sunkovito razkraja z naglico 8000 metrov na sekundo in da zavzemajo v trenutku najvišje temperature 2000 stopinj eksplozivu! plini 15.000 kral večjo prostornino kot trda razstrelilna snov, leuaj si moremo vsaj od daleč predstavljati, kakšen pogubonosen učinek povzročajo ti plini. Natančnih številk o tem je težko podati, saj je učinek razstrelilnih »novi različen in nemara sploh nimamo takih merilnih naprav. da bi bilo z njimi moči pojasniti ta silni pritisk.
Zaradi plinov, ki se pri mini naglo raztezajo, nastane v neposredni bližini razstrelilne snovi v hijiu detonacije pritisk več sto tisočev kilogramov na vsak kvadratni centimeter, ki se širi dalje z naglico 8000 metrov v sekundi in pri tem raztrešči vse, kar koli mu je na poti A te Čez 200 do 300 metrov je pritisk tako majhen, da ne more napravili — razen na steklu in strehah — nobene hujše škode. Pritisku kakih treh kilogramov na vsak kvadratni centimeter je na daljavo 50 metrov še zmeraj kos notranja trdnost kake opeke, ne pa rahla skupnost kakega poslopja. Kaka tanka opečna stena velike površine se na to daljavo še lahko vdA, a betonske in železobetonske steno, ki vsebujejo notranjo trdnost kakih 300 kg na kvadratni centimeter, so le maleffidaj poškodovane.
Tisti zračni torpedi, ki jih uporabljajo snmo za napad predmetov, plavajočih na vodi, pa so neke vrste vodni torpedi, kakršne uporablja mornarica. Na suho zemljo niso nikdar vrženi, marveč so to zmeraj le minske bombe.
ALI ŽE VEŠ...
... da se je pred 50. leti začela ruska carinska vojna proti Nemčiji?
... da je Pietro Veconto prirodil najstarejši pomorski zemljevid?
... da so imeli v Bratislavi že leta 1368. umetno narejeno cerkveno uro, ki je bila vse ure od 1-24?
... da je postal angleški kmet Tomaž Parr 152 let star in da so je v svojem 120. letu ocenil z neko vdovo?
Trije zlati laski deda Vseveda
Spisal K. J Lrben - Kisal Ivan Komib
To in ono za te pomladanske dni
Pravu ličnost v oldpkl ne zavisi povsem od denarja, marveč predvsem ml tega, kako znamo nositi svojo obleke, kakšen okus imamo In občutek za pravi si OB.
Res Je vse to — In rcn Je tudi, da utegnemo 1» starih oblek narediti s svežimi dodatki skoraj nove obleke, toda — lz starlli čovl,iovY Ne skrbi, tudi v tem pogledu so da marsikaj narediti. Zatorej daj kako dobro, staro usnjnto torbico, ki ti nudi Izvrstno vrhnje usnje za nove pomladansko Čevlje. Torbice naj ti ne ho žal. Torbice lz Istega blaga kot plašč ali jopica so na vso moč lične. Mimo tega bomo Imeli 7.a poletje brci dvoma tozadevne novosti lz slame In ličja.
Obleko ln bluze, kakor tudi njlli beli na-prsnlkl, so tudi po najnovejši modi zaprte krog vru-tu. lz tega sledi, da mora hiti tudi okras teh oblačil, ki sestoji lz šapotljcv, finih pentelj, trakccv ali našitkov prav visoko za vratom prlšit. Celo mladostni, široki, beli mornariški ovratniki, ki so v najnovejšem času jako v člsllh, se končavajo z vrsto nahrankov visoko zu vratom.
Razne jopice, pelerine In ohlapni -plašči so priljubljena oblačila teh dni v najrazličnejših barvah. Jako lepa je jopica holero temnomo-dro barve, ki Ima črešnjevordečo podlago. Pri tem Je bluza bela, a krilo take barve, ki soglaša s podlogo jopice. Sploh je značilna poteza sedanje mode ta, da so vsi ti različni plašči in jopice podloženi s podlogo. ki so nje živahna barva ponavlja v obleki, krilu ali Iduzl. Sltčna zveza je uporabljena tudi spričo blaga, ki je vzorčasto. Cnslli sta obleka In podloga širokega plašča Iz Istega blaga Imprlmčjn.
Pas Je dodatek naše obleke, ki poslano lahko na različne načine zanimiv del naših oblačil. In tako Imamo najštevilnejše In najrazličnejše pasove Iz mehkega, motnega ali blcstečega se usnja. Iz enobarvnih aH pisanih trakov Itd. Glede na pestrost barv lil posebnih okraskov je tudi vcllkauska Izbira.
ivJC IM k frl K

»DOBRO«, REČE BRODNIK. »RAD BT ZE SREČAL KOGA, KI BI ŠEL K DEDU VSEVEDU. VPRAŠAJ GA NO, KDAJ BO KONEC MOJEG A BKODA R JEN J A ?<
PLAVACEK MU OBLJUBI IN BRODNIK GA PHEPELJE NA DRUGI BREG.
UMRLEMU BRATU
Le mesec dni, odkar te ni!
Zaman tolažbe Iščem med i; lir In na tvoj grob prihajam kot otrok, kjer ti mi govoriš,
da delež moj je težki križ. Če križ voljno bom nosila, tolažbo v srce bom dobila.
(Albina.)
črkovnica
a — b — c — c — č — e — e — e — e — i i — i — i — l — n — n — n — o — o r — r — r — r — r — s— t — t — t — t — v
De.....
.de ... . . . de . . . . . . de . . .... de .
.....de
Iz SO črk poleg danih dveh sestavi 0 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) naslednje: mesto na Tirolskem, slov. pisatelj, prevajalec Danteja; mesto v Belgiji; barvilo, vas na Štajerskem (slatina), daljnogled.
Rešitev črkovnice z dne 10. aprila
Rešitev: Čakovec; sčasoma; Kačanik; Solčava; Novačan; brisača.
tfvojo dušo bo meč presuml"
Ko je negovala svoje Dete, ji je pogosto kanila bridka solza v njegove kodre. Ko jo je božal s svojimi drobcenimi ročicami, pa se je spomnila na mesto v sveti tori: »Prebodli so moje roke in noge...« V solzah je poljuhovala te drobne otroške ročice in nožice in je pritisnila Dete na svoje srce, kakor da ga hoče obvarovati vsega pretečega zla.
In ko je doraščal in se je njegovo božanstvo vedno bolj odražalo v njegovi človeški naravi, ko so ga zasledovali in postrani gledali farizeji, polni sovraštva in zavisti, je vselej zatrepetalo njeno srce kakor pod bodljaji noža.
Marija je globoko zavzdihnila in njene misli so prispele polagoma nazaj v sedanjost.
»Moj sin... moj Jezus!« je zašepetala in je začela počasi hoditi po sobi tja in sem.
Ali je mar že konec blizu, ona grenka izpolnitev vseh prerokovanj?
Ni mogla več dvomiti o tem, vse je tako kazalo.
Ali ni že večkrat govoril o svoji »uri, ki je prišla,« o svojem trpljenju v Jeruzalemu; ali je mar sama ona io razumela, apostoli pa niso razumeli?
Da, preprostim možem je strah pretresal kosti ,ko so vedno pogosteje slišali njegovo pripovedovanje, vendar so se olresli teh zlih misli. Ni se jim dalo razumeti, da bi zahrbtni farizeji kdaj koli mogli dobiti njihovega Gospoda in Mojstra v svoje roke. Ali ni mar večkrat odšel sredi med svojimi sovražniki, da so kakor okameneli obstali in so kamni, ki so jih že držali v rokah, odpadli?
Mojster je gotovo govoril v prilikah, kakor sicer večkrat. Mislili in sanjali so svoje stare sanje o narodnem kraljestvu, ki ga bo ustanovil. In med veselimi ho-zana-klici in veselimi pozdravi, ki so ga obdajali pred kratkim, so pozabili vse resne-velicastne besede o njegovem trpljenju ... Saj so mislili samo posvetno.
Vsi?
Marija je sklenila roke. O, no ne vsi. Lazar, plemeniti prijatelj in gostitelj, ki ga je njen Sin obudil od mrtvih, ta pač ne. V njegovih očeh so blestele skrivnosti večnosti; te oči so imele pogled vidca in vedca.
In Marta, velikodušna, zaupljiva in nesebična duša, je vendar »videla božje veličastvo, ker je verovala«.
Ona ognjevita duša pa, ki ji »je bilo veliko odpuščenega, ker je veliko ljubila« — pa ni poznala drugega kakor ljubezen, ljubezen k svojemu Rešitelju in Gospodu. Njej sta se spajali preteklost in prihodnost v eno, ker je živela le za sedanjost, ki ji je pomenila neskončno srečo. — Da bi njen Gospod in Mojster trpel in umrl? No, nikakor ne; kaj tako groznega si Magdalena ne more predstavljati.
Njegova Mati pa, ki je že od nekdaj hranila vse njegove besede v svojem srcu — o, ta je pač razumela njihov smisel do potankosti; zato se ji jo krčilo srco v neizrekljivi boli.
»In on bo svoje ljudstvo rešil vseh njegovih grehov!« tako je rekel takrat božji sel.
Preko košatih krošenj dreves v parku je poletel Marijin pogled na Oljsko goro, ki je ločila Betanijo od Jeruzalema. Gora je metala svojo senco prav do dvorca; kajti sonce se je pravkar pomikalo v zaton.
Tam, kjer se je dvigala pot med vinogradi in malimi pašniki, vmes med njimi je stalo suho drevo, ki je med bohotnim zelenjem bilo videli kakor izoglje-nelo. Bilo je to smokvino drevo, ki gn je Jezus pred dvema dnevoma preklel in je — drugi dan stalo tam od korenin dalje popolnoma suho pred začudenimi učencu
O, Marija je dobro razumela svojega Sina. To drevo je bilo simbol judovskega ljudstva, za katerega je gospodar toliko storil, pa je ostalo nerodovitno — pa ga je le s težkim srcem zavrgel.
Zdaj" je Marija dobro razumela: čas njegovega bivanja na zemlji je končan — zdaj pride velika žrtevt
Boleč vzdih se je utrgal Mariji iz prsi.
Da, čas je bil blizu. Odkar je sveti sinedrij izobčil njenega Sina in ga označil za brezpravnega, je bil pravi čudež, da ga niso že prijeli — saj je kljub vsemu vsak dan učil v templju. Niso pa si upali jnvno navaliti nanj; bali so se ljudstva, ki ga je zaradi •njegovih čudežev slavilo in hotelo imeti za kralja. — Skrivoma, kakor so vsa dela teme — so pletli mreže — to je Marija vedela. In njeno srce se je krčilo v preveliki žalosti.
In danes — danes |e bil njen Sin ves dan v krogu svojih zvestih v gostoljubni bazarjev! hiši — on, ki si ni sicer dovolil nobenega počitka.
Skupaj so obedovali — tako prisrčno |e govoril tako iskreno in ljubeče je bilo njegovo vedenje, pa vendar ožarje-110 z neko tiho otožnostjo in svečanim veličastjem!... Marija je iz tega spoznala. da je to zadnji dan. dan slovesa.
Zalo se je tudi prej odstraniln od oboda, ko jc Jezus namignil apostolom, naj se sprehodijo v vrtu.
Lazar je mora! pogledati po svojem gospodarstvu; Marto so klicale gospodinjske dolžnosti. Tedaj se je sama po sebi našla ura, da je mogla biti Magdalena sama s svojim Gospodom, ko mu je že enkrat smela sedeti pri nogah.
Marija sama ji je hotela omogočiti to taborsko uro; kajti vedela je, da ho Jezus zvesti duši odkril skrivnosti svojega trpljenja in svojega odhoda. — O, in Magdalena je potrebovala tolažbe, če naj bi je prihodnje trpljenje ne potrlol
In Marija sama?
V njeno trepetajoče srco so padale Izaijeve besede: »Prepustil sem svoje telo njim ,ki so me tepli in moje lice njim, ki so raztrgali meso z njega. Nisem obrnil svojega obraza od njih, ki so me opljuvali.« — In zopet: »Ranjen je bil zaradi naših zločinov in razbičan zaradi naših grehov. Da bi imeli mir, je trpel in ozdravljeni smo bili z njegovimi ranami.«
Umorjen!... O, meč — ta meč! Kako je prebadal in se zasajal vedno globlje — ne: kakor sedmero mečev naenkrat je ranjal dušo.
Dolgo je ždela tako Žalostna Mali v svoji bolečini. Potem je vstala in je prekrižala roke na prsih: »Gospod — tvoja dekla sem!' je šepetala. »Zgodi se mi, kakor hočeš ti I«
S. S. VAN DINE:
»Prav, gospod Vance.« Zdelo se je, da Heath sam pričakuje mnogo od svojega načrta glede inženirja. »Dokler pa nam ni znano, po kateri poti je Skeel prišel v stanovanje, ne bo odveč, če poskusimo dognati, če je še kje kak izhod.«
»Tako bom dal poklicati inženirja,« je dejal Markham. Poklical jo Svvackerja in mu dal tozadevno naročilo.
»Jaz pa se z otroškim zaupanjem oklepam Mannixa,< je izjavil Vance. »Ne vem zakaj, a imam vtis, da nekaj skriva. Markham, glej, da ne bo šel odlod, dokler ti no pove, kje je bil v ponedeljek zvečer. Tudi mu ne pozabi skrivnostno namigniti na tisto uslužbenko.«
XX.
Polnočna priča.
Ni še minilo pol ure, ko je prišel Manilix. Heath je prepustii svoj prostor novodošlecu in sedel v udoben naslanjač poleg okna. Vance je sedel k mali mizici poleg Markhama, tako da je mogel dobro videti Mannixa v obraz.
Jasno je bilo, da Mannixu ni bilo prijetno, da je bil že vdrugič zaslišan. Njegovi maii očesci sla skrbno preleteli ves prostor, se ustavili za hip na Heathu in končno obstali na Markhamu. Videlo se je, da je še bolj previden, kakor je bil prvič. Način, kako je pozdravil navzoče, je izdajal njegov nemir. Markham ga je povabil, naj sede.
MannU je položil klobuk in palico na bližnjo mizico in sedel na rob stola.
»Nikakor nisem zadovoljen s tem, kar ste mi povedali v sredo, gospod Mannix,« je začel Markham; »upam pa, da me ne boste prisilili, da bi podvzel neprijetne korake zato, da bi poizvedel, kar vam je znano o smrti gospodične Odeli.«
»Kar ini je znano?« Mannix se je nasmehnil »Dragi gospod Markham! Ce hi kaj vedel, verjemite mi, da bi vam povedal vse... prav vse.«
»Veseli me, da govorite tako. Vaša dobra volja dola mojo nalogo toliko lažjo. Najprej torej, prosim, mi povejte, kje ste bili v ponedeljek opolnoči?«
Mannixove oči so se zožile, da so postale komaj vidne, v ostalem pa je ostai popolnoma miren. Nekaj časa je molčal, nato pa je izjavil:
»Povem naj vam, kje sem bit v ponedeljek opolnoči? Čeinu neki? Ali morda sumite, da sem jaz morilec?«
»Zdaj vas še ne sumimo. Vendar pa je sumljivo vaše oklevanje. Zakaj nočete, da bi vedeli, kje ste bili?«
»Nikakega razloga nimam, da bi vam skrival. Nič takega ni, da bi se moral sramovati ... V pisarni sem imel mnogo dela... Ostal sem tam do pol enajstih... morda še nekoliko dalj. Potem pa, ob pol enajstih...«
»Dovolj,« mu je pretrgal Vance besedo. »Nima pomena, da spravljate na dan še druge osebe.«
Vanrejev glas je bil ukazajoč in Mannix ga je presenečeno pogledal in skušal uganiti, kaj mu je znanega. Vancejev obraz pa mu nI povedal ničesar. Vendar pa jo njegovo opozorilo zadostovalo, da je umolknil.
»Ali torej nočete, da vam povem, kje sem bil ob pol enajstih?«
»Nikakor ne v podrobnostih,« mu je odgovoril Vauce. »Hočemo samo vedeti, kje ste bili opolnoči. Ni treba, da bi imenovali kogar koli, ki ste ga videli ob tem času. Vedeli bomo torej, če govorite resnico.«
Govoril ie tuko skrivnostno, kakor je prej nasvetoval Markhamu. Ne du bi izdal Alys, je v Mannixu vzbudil sum.
Še preden je ta mogel sestaviti odgovor, je Vunce vstal in sc približal Markhamovi mizi.
»Brez dvoma poznate neko gospodično Fris-bee, ki stanuje nu 71. cesti, nli še bolj točno, na številki 184 in če hočete še bolj natančno, v isti hiši kot gospodična Odeli, in sicer v stanovanju številku 2■ Nekoč je ta gospodična bila pri vus v službi. Je to zelo ljubezniva gospodična in uslužna do svojegu nekdanjega gospodarja... Kduj ste jo videli zadnjič?... Pomislite nekoliko, preden odgovorite!«
Mannix je precej dolgo molčal. Ko pa je spregovoril, je namesto odgovra stavil vprašanje:
»Morda nimam pravice, da obiščem kako gospo?«
»Brez dvoma! A čemu neki vas spravlja v zadrego vprašanje o tuko nedolžnem in brezpomembnem dogodku?«
»Juz da sem v zadregi?« Z velikim trudom se mu je posrečilo, dn se je nasmehnil. »Vpru-šujem se samo. kaj neki mislite, ko me tako natančno sprašujete o mojih zasebnih zadevah.«
»Takoj vam bom pojasnil. Gospodična Odeli ie bila umorjena v ponedeljek okrog polnoči. Nihče ni vstopil skozi glavna vrata in nihče ui
odšel skozi nje. Stranska vrata pa so bila zaprta od znotraj. Edina pot, po kateri bi bilo mogoče priti v stanovanje gospodične Odeli je, da bi kdo prišel iz stanovanja številka 2. Izmed tistih, ki so gospodično poznali, ni nihče za-hajul v stanovanje št. 2, razen vas...«
Pri teh besedah se je Mannix sklonil naprej in se krčevito oprijel roba mize. Njegove oči so bile široko razprte. Na njegovem obrazu pa ni odseval strah, marveč začudenje. Nekaj časa je presenečeno in neverno gledal Vanceja.
»To je vaša misel, kaj ne? Nihče ne bi mogel priti v stanovanje gospodične Odeli, kot tisti, ki bi prišel iz stanovanja št. 2, ker so bila stransku vrata zaprta od znotraj?« Pri teh besedah se je glasno zasmejal. »A če bi stransko vratu v ponedeljek zvečer ne bila zaprta, kje bi bil jaz? Kje neki bi bil jaz?«
»Mislim, da bi bili kljub temu tukaj,« mu je odvrnil Vance in ga pogledal prežeče kakor maček.
»Brez dvoma! Zato pa mi dovolite, da vara povem neka j gotovega ...« S trudom se je okrenil k Markhamu. »Dober človek sem, a dovolj časa sein molčal... Stranska vrata v ponedeljek zvečer niso bila zaprta. Dobro vem, kdo se je izmuznil skozi ta vrata pet minut pred polnočjo!«
Vance je zadovoljno znmrmrnl, sedel zopet v naslanjač in si prižgal cigareto.
Markham je bil preveč začuden, da bi mogel takoj odgovoriti, lleuth pa je obstal kakor ukovun, s cigaro med napol odprtimi ustnicami.
Končno pa se je Markham zbral, prekrižal roke in vprašul zapovedujoče:
Veliki šahovski turnir v Pragi
Šahovski turnir v Pragi se je začel minulo soboto in so doslej znani rezultati dveh kol. Sobotno kolo: dr. Aljehin—Fichtl '/t : 'A, Keres—Opočenskv 1:0, šnjtar—Stimisch '/i : 'A, dr. Florian—Carls 0 : 1, Lokvenc—gospa Suchu 1 : 0, Foltvs—Katetov i!f.iA, Kromadka—dr. Bar-tošek '/•:!-a, Pachman—Prucha prekinjena, Ku-banek—Dietze V»-Mi, Novotny—Podgornv lA-.A. V drugem kolu v nedeljo so dosegli: Deitze— dr. Aljehin 0:1, Katetov—Keres %:'A, Stimisch —Lokvenc Ui:'A, Carls—Umnimi k a 1 ;0, Novot-ny—Foltys 0:1, Opočensky—šajtur 0:1, dr. Bar-tošek—Kubdnek 1:0, Podgornv—Prucha 0:1, gospa Sucha—dr. Florian 0:1, 1' ichtl— Pnchmnn 0:1. Po drugem kolu je vodil Carls z dvema točkama. Z i'A točke so mu sledili dr. Aljehin, Keres, Foltvs, Lokvenc, dr. Bartošek iu bajtar, nato so sledili igralci z 1 točko in šc inunj.
Naknadno je bil sprejet na turnir še The-len, ki bo partije igral vedno dopoldne, medtem ko igrajo drugi popoldne. Med partijami v prvem kolu je bila zanimiva igra med dr. Aljchinom in Fichtlom. Aljehin je privedel igro do na videz zelo hudega in močnega napada, toda F'ichtl jc hladnokrvno odbijal vse napade in svetovni mojster se je končno moral zadovoljiti z večnim šahom!
V tretjem kolu so igrali: dr. Aljehin—dr. Bartošek. Keres—Novotnv, Lokvenc—Opočen-sky, dr. Florian—Stimisch, Kubanek—Carls, Foltvs— Podgornv, Prucha—Fichtl, ftajtar—Katetov, Urbancc—gospa Sucha, Pachman—Dietze.
22 let stara — že prestara
Človek bi mislil, da se v športu točno pokaže, v katerih letih je človek na višku telesne moči in kdaj začne pešati. Splošno veljavna načela pa se tudi v športu ne morejo postavljati, razen za vsako panogo posebej. Znani so primeri tekačev, ki so postavljali rekorde 6vojega življenja šele okrog 30. leta starosti, znani pa so tudi igralci nogometa,
ki se držijo v državnih reprezentancah celo do 40. leta. Doba, ko je človek na višku moči, je torej pri nogometaših zelo dolga, pri plavalcih pa presenetljivo kratka.
Primer Kagnhilde Hvegerjeve, slovite plavalke z Danskega, to potrjuje. Samo 22 let je stara, vendar trdijo o njej, da je za plavalni šport (za svetovne rekorde seveda) že prestara. Kdo bi naštel vse rekorde, ki jih je postavila od svojega 15. leta naprej? Vseh je menda 44. Ena sama znamka ji je ostala nedosegljiva, namreč svetovni rekord v cravvlu na 100 metrov, ki ga drži Nizozemka den Oudenova z 1 min. 4.0 6ek. Hagnhildi se ni nikoli posrečilo, da bi izbrisala ime lepe Nizozemke s svetovne preglednice.
V ostalem den Oudenova že dolgo ne nastopa več in plavalna publika 6e je komaj še spominja. 24 let že ima in to je doba, ko zatemnijo vse ženske plavalne zvezde. O Ragnhildi beremo, da je po ponovnih in brezuspešnih poizkusih opustila misel, da bi porušila rekord den Oudenove. Za kratke proge nima več potrebne hitrosti, pa tudi ne toliko veselja in borbenosti. Zdi 6e pa, da Danci ne bodo v skrbeli, da bi jim kdor koli odvzel sloves, ki ga uživajo njih deklice v plavalnem športu. Tu jo še Kirsten Buscli Sorensenova, pa Fritze Nathasenova in še vrsta zelo mladih deklet, pravih povodnih junakinj. O fJalhascnovi poročajo, da bo kaj kmalu prevzela vlogo ,stare' Ragnhilde. Bomo zabeležili, kadar 6e bodo napovedi uresničile.
Dotrpel je v starosti 75 let naš najboljši mož, oče, brat, dedek, tast in stric, gospod
ŠEMRL IVAN
bivši šolski upravitelj v Lescah
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 18. aprila 1943, ob 3 popoldne
z Zal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala 3. maja 1943 ob 'A 8 v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, Št. Vid, Vrhnika, Jesenice, Planina, dne 16. aprila 1943.
Globoko žalujoči: MARIJA, žena; FRANCI, ANICA, ZINKA, DARINKA, METODA in CIRILA, sin in hčerke; FRANC, brat; inž. NOVAK JANKO, JAPELJ PAVLE in NAVERŽNIK KAREL, zelje. — Vnuki in. vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nam je umrl dne 15. aprila naš nenadomestljivi soprog, oče, ded, tast, brat, svak in stric, gospod
Gašparič Franc
sprevodnik drž. železnice v pokoju
K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, 17. aprila, ob 4 popoldne iz kapelice sv. Krištola na Žalah, k Sv. Križu.
Ljubljana, Logatec, Ptuj, Beograd, dne 16. aprila 1943.
Žalujoče rodbine: Gašparičeve, Butkovič, Modiceve, Bruseve, Jarh — in ostalo sorodstvo.
Umrl nam je dne 15. aprila, po dolgem ir. mučnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, naš predobri soprog, oče, stari oče, tast in stric, gospod
Cehov in Juti j
upokojenec državne železnice
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 17. aprila 1.1., ob pol petih popoldne z Žal, kapelice sv. Andreja, ria pokopališče k Sv. Križu. — Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 21. aprila, ob 8 zjutraj v župnijski cerkvi Marijinega Oznanjenja - oltar sv. Deodata.
Ljubljana, Logatec, Trieste, G raz, dne 16. aprila 1943.
ŽALUJOČI OSTALI.
r8U KINO UNION B"
Odličen filra Iz življenja kmečkega dekleta
»Povratfck zapeljane«
V gl. vlogi: Glno Cervl ln Adrlana Benettl.
PREDSTAVE: ob delavnikih: 15.30, 17.30 ln 19.30; ob nedeljah ln praznikih: 10 30. 16.30. 17.30, 19.30
I EL.

KINO SLOta
Življenje ln neumorno misijonsko delo
sv. očeta Plja XII. nazorno podano v edinstvenem filmu
Pastor AllgelicilS (Angcljski pastir)
Izdelan od Contro catt. Cinematogr. ob priliki
25 letnice Skofovanja sv. očeta. PREDSTAVE ob 14., 15.50, 17.40 ln 19.30. V nedeljo pa Se zjutraj ob 10.30!
reu KINO MATICA "4
Dnevno ob 15 najboljši film LA JANE
»Ljudje iz varieteja«
Ples, humor, moderna glasba. V ostalih vlogah : H. Moser. Atila HOrbirger, Carin Hardt
Dnevno ob 17 ln 19.15 pretresljiva drama z najboljšimi Italijanskimi Igralci
u®- »Živi mrtvec«
V glav. vlogah: Carlo Nlnchl, Dina Sassoll
Mali oglasi
■ Službe |
DoUc:
Uradnik
s samostojno industrijsko | prakso, se išče za večje 1 podjetje na deželi. Po-'nudbe s točno navedbo t dosedanje prakse ln zah-i tevkov naj se naslovijo v j upravo »Slov.« pod »Za nesljtva moč« št. 2506.
Sprejmem
samostojno kuharico in 1 služkinjo za VFa dela. Javornik, Domobranska št. 7.	<b
V najem vzamem
večji travnik za obo košnji, najraje v notranjosti bloka. Ponudbo na Josip Bergman, LJubljana, Po ljanska cesta št. 85.
Gostilno ali bufet
gJimrtmel
Pisalni stroj
dobro ohranjen, po možnosti novejšo tlpo, kupim. Ponuditi: A Kova-člč. Prešernova 4 4
Kupimo diro
ali kak drug težak voz, 3—4000 kg nosilnosti, v dobrem stanju. Sever & Komp., Ljubljana.
Izposodite si gramofon
ln plošče proti majhni odškodnini pri tt »Everest«. Prešernova ul. 44.
Mrčes
(uši, stenice, bolhe Itd) zanesljivo uničite s »To-xin« praškom. Drogerlja Kane, Židovska ulica 1.
Sadje, zelenjavo, cvetje
Ima vedno na zalogi BALOH. Kolodvorska 18.
Slama!

■V	V*
t.........
fe. tmiSm
vzamem na račun ali v | Dobimo še nekaj vagonov I najem — takoj. Ponudbe I slame. Interesenti se naj Iv upravo »Slovenca« pod I zglasijo pri Gospodarski »Gotovina« št. 2582. (nI zvezi, Bleivveisova c. 29.
CFlSfi EBIPII3U5KEQR PBDKRflban
U. Mi oni
10-
»Zakaj se niste vrnili k podkralju iu mu nesli denar?« vpraša Benjamin.
»Nismo hoteli zgubljati čaša in potem smo mislili, da je srebro le v tej vreči; toda ko smo čez nekaj dni odprli drugo vrečo, pa smo našli denar tudi v tej, in ko smo bili že doma pri očetu ter izpraznili še druge vreče pred njim, smo našli kmalu od vrha vsake vreče naše srebro.«
»Kako je prišlo notri?« vztraja Renjamin z radovednostjo mladiča, ki hoče vedeti razloge vsake reči.
»Kdo to ve?« se vmeša Juda.
»Pomota,« pripomni Dan.
»Morda imajo v Egiptu navado, da povrnejo kupcu ceno blaga,« modruje Gad.
»Ali je res taka ndvada v Egiptu?« vpraša Benjamin.
»Morda je samo preizkušnja, ki se nam je primerila,« odgovori Juda z nasmehom.
»Oče je hotel, da se takoj vrnemo v Egipt in povrnemo srebro.«
»Zakaj ga niste ubogali?« vpraša Benjamin.
»Ker nismo hoteli oditi brez tebe. Saj imamo s seboj zdaj tn denar, da ga izročimo podkralju in mu rečemo, du nismo mi krivi, ako smo ga našli v vrečah.«
»Jaz bi ničesar ne vračal,« pravi Benjamin.
»Zakaj?«
»Ker kar najdem v svoji vreči, je moje.«
»Ako si si sam notri vrgel!«
»Tudi tedaj je moje, ako mi je vtaknil kdo drugi- Mislim namreč, da me je hotel obdarovati,« pravi mladenič, ki je vzel vso zadevo nalahko.
Tudi nekateri bratje so bili tega mnenja. Ne pa tako Juda, ki je imel nekako nadoblast nad drugimi.
»To srebro ni naše. Zato ga moramo vrniti podkralju. Njegovo je,« razsodi.
»Podkralj ga ima zadosti in ne bo čutil pomanjkanja-«
»ln ako nas je hotel na ta način preizkusiti? Ako se je iiotel prepričati o naši poštenosti? Nc, ne I Boljše je, da smo pošteni do podrobnosti.«
Benjamin ustavi osla in na hrbtu sedeč pokaže na tla in vpraša: »Kaj je to?«
Tla so bila pokrita z drevesnimi obronki brez vej. Bili so zelo lepi, dolgi dvajset in več čevljev.
»Les!« odgovori Juda.
»Tu v puščavi?« vpraša Benjamin, kateremu kot vsem mladeničem, ni ničesar ušlo.
Juda skomigne z rameni. Benjamin ustavi osla in skoči na tla. Preizkuša nekoliko dozdevni les,
»Kamen!« vzklikne.
»Nenavadna dežela je Egipt; kamen je podoben lesu. Kdo ve, ako ni les podoben kamnu,« razlaga Dan.
»Morda je to okamcnel les?« vpraša Benjamin.
»Večkrat smo že našli okamcnele polže,«
odgovori Dan, medtem Benjamin zopet zajaše osla.
»Ti polži so ostanki potopa. Tako nas je učil oče.«
»Potem so morda tudi ta drevesa.«
»Drevje ne živi v vodi.«
»Morda so ta bruna prinešena v puščavo od potopne vode; ko so se te umaknile, so ostaia v pesku in okamenela,« pripomni Dan, ki je skušal na ta grob način razložiti oka-
Bratje so dospeli do velikega okamenelega gozda, od koder je s konjem le nekaj ur do Nilove doline.
Nadaljevali so z ježo do sončnega zahoda. Benjamin jih je zopet opozoril:
»O, kakšna rastlina!«
»Kje?« vpraša Juda. Začelo se je čutiti pomanjkanje vode; mehovi so se hitro praznili in osli so trpeli žejo. Nekaj zelenja v puščavi je naznanjalo, dn jc blizu zaželena voda.
»Tam!« odgovori Benjamin in pokaže z desnico.
Resnično, v bližini je klilo nekaj zelenja. Obrnili so živali v tisto smer in prišli do prav majhnega studenca, ki je izviral iz tal v mali kotanji, zavarovani s skalami.
»Voda! Bog bodi zali val jen! Tu bomo prenočili. Napili se bomo mi, napojila naša živina in napolnili bomo mehove. Jutri bomo pa nadaljevali pot in Bog daj, dn nismo več daleč od egiptovske dežele,« pravi Ruben.
Bratje razjahajo.
»Ali ne poznaš tega studenca?« vpraša Benjamin brata.
»Ne.«
»Ali si bil samo enkrat v Egiptu?«
»Nisem šel po tej poti. Nihče od nas se ne spominja niti okamenelega gozda, ne tega studenca. Morda smo potovali v bližini. Na vsak način nas je Bog pripeljal k njemu. Zahvalimo zato Gospoda!« vzklikne Ruben.
Osle so razsedlali; vsi so pili: ljudje in živali. Voda je bila slana, vendar pitna in čeprav ne preveč obilna, vendar zadostna za vse.
Zakurili so majhen ogenj z lesom, ki je bil poleg vode, in pripravili malo večerje.
5. POGLAVJE.
Zarota.
Mala družba se je v somraku pomikala po puščavi.
»Pri repu svetega bika Apisa! Ni moglo slabše iti!« reče eden njih, srednje velikosti.
»Naj Oziride prežene prekletega Zafnat-panen z njegovega kraljevanja in smrt naj ga zadene takoj, da ga telebne v nič!« ugovarja drugi,
»V vsako stvar se meša!«
»Ne trpi niti tako poštenega poklica kot je naš.«
»Ako hočemo živeti, bomo morali delati. Toda pri rogovih svetega bika Apisa, nihče ne bo prisilil Baketa, da bi delal,« krikne velikan.
»Tudi jaz ne bom delal!« reče Ameni.
»Niti jaz,« pritrdi Miebi.
»Mi tudi ne! Nikoli ne! Proč 7. Zafnatpa-neom! Proč z delom!« so kričali drugi.
»Bodite tiho!« prosi Ameni.
»Saj smo v puščavi. Nihče nas ne slisil« pripomnijo nekateri.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit
Izdajatelj: Ini Jože Sodja
Urednik: Viktor Centil