:- ^^ -- - Štev. 7. V Ljubljani, dne 12. februarja 1914. Leto XXVII. ichati vb«k cemek. (.en:- mu te K n» teto. ('/.r iN en < rt < K. rt A.iifnku in rinile in e rif/ivf ( K i. — •'oBprnezne številke *e pmrinnio ■ no 10 vinar ev.-- „Kaš kiretki (m" m „!fan m-ti pn : 1'r rBvnifttvn ..PoniolMilir4' - UuMinna. Kopiinrievu ulirn.— Beri in sodi! Zvišani davek na žganje sc žc pobira in kmalu se bo predpisal tudi zvišani dohodninski davek, pričenši od 1G00 kron letnih doliodkov. Med žga-njarji, ki bodo sedaj plačevali alkohol (špirit) za 50 vinarjev pri litru dražje, je zušuinelo. In vendar je ta davek po večini prostovoljen. Po večini pravimo, ker dobro vemo, da posamezen gospodar tam, kjer so delavci vajeni žganja pri delu, ne more sam ustaviti slabih navad in dajati pred kosilom ali pa za malico bruševe vode ali mleka. Ne dobil bi delavcev. Prav posebno težko je izpremeniti žganjarstvo pri obrtnih delavcih. pri zidarjih in tesarjih. Ni šc mnogo desetletij, ko ni bilo treba gospodarju, ki je kaj zidal ali popravljal, po dvakrat ali celo po trikrat na (lan nositi delavcem zelenega sirupa; zdaj je pa ta reč tako ukoreninjena, da se zdi, kakor bi se proti nji ne moglo nič storiti. In vendar dobro vemo, da je tudi med obrtnimi dclavci žc zdaj mnogo takih, kateri bi radi sprejeli kaj drugega namesto žganja, in ki sc vidno mučijo z žganjarskim šilom, ko pride vrsta nanje. Toda stari, ukoreninjeni žganjarji imajo prvo besedo in nihče nima poguma, da bi se jim ustavil. ■ ITukaj jc treba začeti. Od žganjarjev se ne sme dati strahovati ne naš kmet, ne njegovi delavci. V pravilih Svete vojske naj bi se dostavila posebna določba ea dninarje, posle in razne delavce, da ne bodo pod nobenim pogojem sprejeli upijanljive pijače pri delu, marveč zahtevali kaj drugega. Naši delavci v go-■roih, doma in na tujem, delajo težko, rčasih po 15 ur in še več na dan. Izku-Injo imajo, da jih žganje slabi in hvala celo taki, kateri si ga doma privoščijo precejšnjo mero, ga ne nosijo 1 seboj v gozde. Kar velja za delo z le- I som, velja tudi drugod. Tembolj naj velja zdaj, ko se je žganje podražilo. Pa še nekaj! Ta razvada s čajem, ki se vanj vliva žganje, da se zastrupljajo ž njim tudi ženske in otroci! Če se je kdo navadil na čaj, naj stisne vanj limono; žganje naj pa nikoli v kmečki hiši ne pride v stik s čajem. Naj se začne povsod vesela vojska proti čaju z žganjem! XXX V Domoljubu smo bili že povedali, da se je leta 1911. porabilo v naši državni polovici 1.167.000 hektolitrov alkohola (čistega špirita). V naši kranjski deželi se ga je porabilo tisto leto 19 C65 hektolitrov; to znese skoraj dva milijona litrov. Žganja jc seveda najmanj dvakrat do trikrat več, tako da pride povprek na Kranjskem na vsako osebo na lelo krog 6 do 8 litrov žganja. Pri tem pa ne štejemo davka prostega žganja, ki ga jc tudi precej. Zvišani davek na žganje znaša 1 K 40 vinarjev na liter alkohola; to pomeni, če bi se popilo vsako leto naprej v deželi toliko žganja, kakor se ga jc leta 1911., da bo samo od davka na žganje naše ljudstvo plačevalo po 2 milijona 753 tisoč in 100 kron na leto. Cel zemljiški davek pa znaša dober milijon kron; torej malo manj nego trikrat toliko, kakor znaša zemljiški davek, plačujejo naši ljudje davka na žganje. Poudarjamo, da smo proračunali samo davek; kolikor samo žganje stane, je povrhu. Cene so šle za špirit zadnja leta precej kvišku. Leta 1902 je stal hektoliter špirita krog 37 kron; ieta 1911 pa že 66 kron; leta 1913 blizu 90 kron; torej na vsak način špirit sam stane nad dva milijona kron; k temu prištejemo navedeni davek, pa imamo nad 4 milijone 700.000 kron samo s Kranjskega izdatkov za žganje; če računamo še doma kuhano, davka prosto žganje, znašajo izdatki nad 5 milijonov. Ali ni to nepotreben davek? Ali ne bi bile razmere pri nas neprimerno boljše, ko bi se ta denar gospodarsko pametno obrnil? Ali morejo ljudje, ki izdajajo tolike vsote za žganje, trditi, da bi jih zavarovanje za starost, ki bi neprimerno manj stalo, uničilo? XXX Tudi piva se mnogo porabi v naši deželi. Leta 1912. je dobila dežela davka od piva, ki znaša 4 krone na hektoliter, 508.011 kron. Iz tega sledi, da se ga je popilo 10 200.200 litrov; torej pride na eno osebo povprečno nad 20 litr. na leto. Davka pride na eno osebo malo več nego po eno krono. Za pivo se pa izda sploh v deželi nekaj nad 2 milijona 200 000 kron, ali 4 krone 40 vinarjev od posamezne osebe. Tudi ta davek je prostovoljen. XXX Če se bo popilo žganja toliko, kot se ga je doslej, bi prišlo zvišanega davka na našo deželo 973.250 kron. Dobila bo pa v tem slučaju od davka na žganje za 1 milijon 100.000 kron več, nego je doslej. Iz tega se vidi, da bo prejela več, nego se bo plačalo zvišanega davka. Kdor ni slep, mora izprevideti, da so naši poslanci na Dunaju za našo deželo dobili velike ugodnosti, kar je bilo mogoče samo s tem, da so se sklicevali na primanjkljaje v deželnih proračunih, torej ravno na to, kar so liberalci, v svoji hudobnosti tako napadali in zahtevali, naj se že prej zvišajo deželne doklade, preden se zagotovi državni prispevek. XXX Za ocvirek pa še neko liberalno' lumparijo. Po deželi hujskajo liberalci, da so davek na žganje podražili samo 1' »klerikalci«, in da so mu bili liberalci nasprotni, sploh, da je ta reč samo od klerikalcev izšla. Za zvišanje davka na žganje so bile pravzaprav vse stranke v državnem zboru; socialni dcmokrat-je so predlagali manjše zvišanje; druge stranke, med njimi vsi liberalci, so glasovale za zvišanje 50 vinarjev na liter. Slovenska liberalna stranka v naši deželi je takrat, ko je z Nemci imela večino v deželnem zboru in odboru, zahtevala naravnost zvišanje davka na žganje deželnim dohodkom v pomoč. Zastopnik liberalno-nemške večine deželnega odbora, liberalni poslanec in deželni odbornik Grasselli je 1. 1908. na Dunaju pri posvetu, kako naj bi se pomagalo deželam, izrekel tako-lc: »Mi na Kranjskem smo za splošni državni prispevek deželam, ki naj se doseže s tem. da se zviša davek na špirit.« To je natisnjeno na str. 95 knjige Stenogr. Protokoli der Enquele liber die Lan-desfinanzen; torej se ne da utajiti. Zdaj pa laže liberalec, da so bili liberalci vedno proti zvišanju davka na žganje, in da so samo klerikalci to izsilili. Res je pa le to, da so naši poslanci iz tega davka izbili za deželo nad en milijon kron do; ' na . i loto več, nego bi bila dobila ' i bili liberalci na krmilu. otežkoči. Izmed tujcev je na Nemškem največ Avsirijcev in Ogrov, je jih 500.000. Samo v Berolinu je 70.000 Avstrijcev. Nemška vlada jc začela to zimo proti Avstrijcem zelo strogo nastopati Vsak avstrijski delavec mora plačati takoj, ko pride na Nemško, delavsko karto, ki stane 5 mark (6 K). Brez te ne dobi dela. Če pa karte takoj nc kupi, mora plačati kazen 7 mark (8 K 40 vin.). Delavci iz drugih držav pa plačajo za karto samo 2 do 3 krone. Posebno strogo postopajo Prusi pri osebnem davku. Vsak ga mora plačati, naj bo tujec ali domačin. Kdor nc plača, ga takoj rubijo ali pa poženo iz Nemčije. Zadnji mesec so izgnali iz Bcrolina nekega češkega delavca iz Prage, ki jc bil že 10 let v Berolinu oženjen. Plačali ni mogel osebne dohodnine in davčna komisija mu je dala ukaz, da mora tekom 24 ur zapustiti mesto. Taki slučaji sc vedno bolj množijo. Podjetniki ne sprejemajo več inozemcev v svoje tovarne in tudi manjši mojstri ne smejo več sprejemati tujcev na delo. Tako postopajo državne oblasti v Nemčiji proti avstrijskim podanikom. Noben človek ne bi mislil, da žanjc Avstrija tako hvaležnost od strani Nemčije, kateri skazujc tako velike usluge. Nemška država pa nas ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod po svetli izpodriva, kjer more in ielavcev v Nemčiji brez dela. Berolin, 5. iebr. 1914. Število brezposelnih delavcev v Nemčiji je zadnje mesece, zlasti mesec december in januar, silno narastlo. Oblasti so meseca januarja objavile poročilo, po katerem posnemamo, da je v Nemčiji sedaj blizu 800 tisoč delavcev brez posla in dela. Samo v Berolinu nima črez 70.000 delavcev nobenega dela. Po mestih, posebno po družinah vlada velika beda in gladež. Družinski očetje so žc par mesecev brez dela in iščejo dan za dnem malih zaslužkov, da preživc svoje družine. Veliko jih je, ki obupajo in izvrše samoumor, drugi si pomagajo s tem, da prosijo. Zadnje tedne prirejajo v Berolinu delavski zastopniki in državni poslanci velike shode, na katerih zbirajo brezposelne delavce. Na vseh shodih zahteva ljudstvo, da se vpelje v Nemčiji državno zavarovanje za brezpose lnost, katero se je dozdaj vedno odlašalo. Kaj je pa krivo, da c v Nemčiji toliko ljudi brez posla? Eni dolže vojsko na Balkanu, češ da jc ustavila trgovino in fabri-kc, ki ne morejo blaga oddati. Drugi dc-lajo krive stroje, vsled katerih izgubi leto za letom več tisoč delo.vccv delo, tretji, in teh je največ, dol/e tuje, inozemrle delavce, da jemljejo domačinom kruh in delo. Tuji delavci so namreč na Nemškem veliko bolj pridni in vztrajni kot pa domačini, zato jih jemljo tovarnarji in podjetji rajši v delo kot pa dom: dne. Delavski časopisi poročajo, da je letos število tujih delavcev čre? en milijon narastlo. Domači delavci vedno zahtevajo, naj vlada prihod tujcev v N jemlje odjemalce naši trgovini varnam. lo- semčijo prepovs ali vsaj deželni zoor. Seja dne 5. iebruarja 1914. Deželni poslanci so prisostvovali ob 10. uri dopoldne v stolnici sv. maši, katero jc daroval č. g. dekan Kolar. Deželni glavar dr. Ivan Šusteršič otvo-ri ob tri četrt na 11. uro ob navzočnosti dež. predsednika cksc. barona Schvvarza in vseh poslancev, med njimi virilisl presvetli knezoškof dr. Jeglič, deželni zbor. Eksc. baron Sclnvarz naznanja otvo-rilni cesarski patent in pozdravi zbrani deželni zbor v imenu cesarskc vlade. Deželni zbor jc v pretekli dobi razvil veliko delavnost, ki se pričakuje tudi od sedanjega. Najvažnejša naloga bo ustvariti ravnotežje v deželnemu gospodarstvu. Kol predsednik deželnega šolskega sveta izraža željo vlade, naj deželni zbor zboljša gmotna sfi.nje učiteljstva, česar ta stan v svojem težavnem poslovanju zasluži in potrebuje. Ooijublja, da bo vlada deželni zbor v svojem poslovanju izdatno podpirala. Cesar je imenoval za deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča (živahno ploskanje pri večini) in za njega namestnika poslanca barona Lichtenberga. Deželni predsednik čestita glavarju, ki tako vsestransko pozna potrebe in razmere dežele. Nato deželni glavar položi v roke deželnega predsednika slovesna obljubo. Nato deželni glavar zaobljubi vse poslance. Deželni glavar ne spomni smrti dr. I'!: /a-postavjenja kranjske dežele v vladni predlogi o lokalnih ?.e"eznicah: Deželni zbor protestira zoper zapostavljanje kranjske deželo v lokalno žeh mski predlogi in zahteva od vlade, iln primerno vpošlova kranjske prometna in- 1 o roso v zniislu dosodnnje železi iSkc akcije dožolnoua zbora kranjskega. Foslanci Zurc, Mibelčič, Jarc tovariši radi no^mve in raz" irjen" vodovoda za Novo mes?o in okolico: De-ž' I emu odboru so naroča da so i Ho- statki pri vodovodu za Novo mesto in okolico odpravijo in omenjeni vodi -od '•-i'' tri na vasi Dr.d a (Irčavas1) in Slo-pičo. oe fzroče tozadevnim odsekom, ki se imajo izvoliti. Irtcrpe!.-c'je porlancev S, L. S. Interpelacija pos"ancev Iv. Lavrenčiča. dr. Kreka in tovarišev na Nj, ek> scelenco nosp i'r*c]rt»n predsednika» zadevi »DrV-'ske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu«: Obrtniki v kamniškem okraju imajo pri okrajni bolniški blagajni naznani » e svoje delavce od spomladi do zimo skoro nepretrgoma, čeprav isfj no delajo pri obrti v de/ev' ni h dneh, želvi, košnji in drugem delu. na polju in v gozdu, kakor v slučaj« bolezni pri svoji družini itd. Zavarovalnica pa ni teh dejstev prav nič upoštevala in zahteva kar na kratko d op'." čila od 100 do 800 K od posameznih obrtnikov, kar znaša v okraju pribli» o 20.000 K. Tako postopanje ni in ne more biti opravičeno ter ie v stanu obrtnike ne samo lindo oškodovati, marveč naravnost uničiti. Interpclantje vprašujejo dež. predsednika: Jc-li Nj.ek-scele >ca gosp. deželni predsednik pripravljen vse potrebno ukreniti, da se neopravičene terjatve »Delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu« zavrnejo in obrtnikom zahtevani donesek odpusti? Za posr?e?evanfe mlekarstva na Kranjskem. Nujni predlog poslanca Jakliča glede pospeševanja mlekarstva na Kranjskem: Zadnjih 15 let se je mlekarstvo v naši deželi navzlic mnogim te/kočam zelo razvilo. Nn stotisoče kron denarja pride sedaj na leto v deželo za mleko in mlečne izccl':e. Vsekako pa naše mlekarstvo še daleko ni na isti stopinji kakor bi moralo biti, da bi naše kmetijstvo imelo pri mlekarstvu dohodke, kakršne imajo živinorejci v deželah in državah, koder vsi nie-rodajni faktorji dejanjsko podpirajo to ve-levažno gospodarsko panogo. Pri nas se v tem oziru premalo stori. Zrostajamo v kakovosti izdelkov kakor tudi v organizaciji prometa in trgovine. Zaradi lega izpodriva tuja konkurenca naše blrgo celo na trgih, koder bi ti izdelki naših mlekarn morali dominirati. V Trst, Pulj, Reko i. dr. bližnje kraje ne prihajajo samo mlekarski izdelki z Ogrske, Moravske i Češke, celo iz Danskega se uvaža maslo, ki dela vspešno konkurenco našim izdelkom. Silna konkurenca takoimenovanih umetnih nadomestil surovega masla je itak znan*. Iz lastnih moči se naše mlekarstvo ne more ubraniti konkurence, ne more odpraviti nedostatkov, ki se še povsod nahajajo pri mlekarstvu, ne more s;< je zavpil ter j — • *i 1 enega, in šo enega in še tretjega, tako, da so bili piimorani umakniti se s polzkih, okrvavljenih stopnic; začudeni so strmeli vanj misleč, da ni umrjoS človek. Zid iz marmornatih kamnov je bil zdaj že šest čevljev visok in v meni je vstalo upanje. Skrepetal sem z zobmi, ker mu nisem mogel pomogati. ko sem opazoval ta krasni boj. Nič nisem mogel storili, ker sem v bilki izgubil svoj revolver. I mslopogns jo porabil odmor, se nas' nil na sekiro, da se malo odpočije, ker je bil od premnogih ran Jako iz-inučen; a ves čas jih je zasmehoval, jih p> \ al z ženskami - en sam ie ■magoval proti tolikim! Nekaj časa se ni upal nihče več nadenj vzllc vsem Naslovim vzpodbudam. Naposled je Stari A con vos iz sebe od jozc, ker je videl, da bo : id kn i dovišen in njegovi načrti prekril .i. z.\'htel svojo sulico in planil po krvavih stopnicah na\ r. Oj. oj!« ie zavpil Zulu, ko ga jc spoznal. »tudi ti priha-aš! Ie nai . moča. ki so mu je zadri globoko v telo. O po i k a 1 se jo ta strašni, krasni an.iak m z iztegnjeno roko je počasi Stopal daljo, mirno kraja, kjer so ležali mrz.v,,.-ik si. skoziokro-loobokano • • i debele zaveso na notranji s : i. nap;,., po kratkem mostovžu v ven ko dvorano, ki sc ie zdaj polnila hitro oborožc-J—' —-* • -- skozi s iranski vhod tmimi možmi, ki so vreli Naposled je dospel do svetega Imi mna, ki je stal sredi dvorane. Moči so ga očividno jele zapuščati, kajti ustavil se je ter oprl na svojo sekiro. Iznc-nada pa jc povzdignil svoj glas in glasno zavpil: »Umiram, umiram — a kraljev je bil ta melež. Kje pa lo tisti, ki so prihajali po velikih stopnicah? Ne vidim jih. Ali si tu, Makumazan, ali pa si že odšel pred menoj, da me počakaš? Kri mi jemlje vid — vse se vrti naokrog slišim glas voda; Palazi me kliče I« Takoj nato je bilo viilcii, da mu je nova misel šinila v glavo, zakaj vzdignil jc krvavo sekiro in jo poljubil. »Zdrava bodi, inkozikas, je vzkliknil. »Skupaj pojdeva, zakaj midva se ne moreva ločiti. Predolgo sva živela skupaj, ti in jaz. Nikdo drugi te no imej.« »Še en udarec! Samo še enega! Dobrega in močnega!« In vzravnal se je v vsej svoji velikosti, grozovito zavpil t.er začel sukati sekiro nad glavo, da je bila videti kakor krog žarečega jekla. Kar naenkrat pa jo je pustil z vso silo pasti na vrh svetega kamna. Ploha isker je završala po zraku in taka je bila malone nadčloveška sila tega udarca, da se jc ogromni marmornati kam,"n razletel na kose in da od inkozikase ni ostalo drugega kakor nekaj kosov jekla in roženega ročaja. S treskom se je razletel ta sveti kamen in isti čas se je tudi zgrudil vrli stari Zulu, še vedno držeč za ročaj sekire. mrtev na tla. Tako je umrl junak Umslopogas! Od začudenja so strmeli vsi, ki so bili priča tega izvanrednega prizora. Zdajci je nekdo zavpil: »Prerokovanje! Prerokovanje! Razbit je sveti kamen!« \ Zares«, je izgovorila Nilepta v svoji bistroumnosti; »glejte, ljudstvo, razbit jo kamen in prerokovanje se je uresničilo, kajti tujec je zdaj zuvend-ski kralj. Moj gospod Inkubu je odbil vso napade Sorajine vojske in jo premagal; oni. ki jo rešil krono, naj jo tudi nosi.« »Tale možak pa-. je rekla obrniv.-i se k meni in pofoživSi roko meni na J ramo, »glejte.-je vzlic rani. ki jo 1 za-dobil v včerajšnjem boiu, je jc lil s tem starim junakom, ki leži tamle, mod solnčnim zahodom in vzh lom celih sto milj. da mo reši pred zaroto | krvoločnih morilcev. Da rešil m e v poslednjem trenutku in zbok jui .škib činov, ki so jih izvršili — takm slavi rti činov kakor jih naša zgodovina v aio-l re pokazati — izjavljam tukaj pred' vsem ljudstvom, da naj bodo im^H Makumazana, Umslopogasa in n. i«1 j služabnika Kare, ki mu je po. braniti stopnice, napisana z zlati kami nad mojim prestolom in n :iova| slava naj živi. dokler bo stalo na" ljudstvo. Jaz. kraljica, to iziavl 1 Bučno ploskanje in odo!'! anj«| je sledilo tem besedam. Naposl J me vzdignili na rame ter me m - i zunanje dvorišče do mojega s- nov^B nja. da bi se podal k prepolni a«®"? počitku. Na stanovanju so mi slekli železno srajco ter me umili. Pri slačenju so mi povzročali precejšnje bolečine; ni čuda, saj sem imel na prsih črno rano, ki je bila velika kakor majhen krožnik. Prvo, kar se za tem spominjam, je bilo kakih deset ur pozneje peketanje S konjskih kopit zunaj ozidja palače. E .Vzdignil sem se pokonci ter vprašal, kaj da je; povedali so mi, da je pravkar dospel večji oddelek konjiče, ki jo je Vojnovič poslal kraljici na pomoč dve uri po solnčnem zahodu. Ob njihovem odhodu je Sorajina vojska bežala proti Marstuni, zasledovana od naše konjiče. Vojnovič po se je utaboril z ostanki svoje utrujene vojske na istem kraju, kjer je prejšnjo noč taborila Soraja in se je nameraval drugo jutro vzdigniti proti Marstuni. Ko sem čul to veselo novico, mi je bilo, kakor, da lahko umrjem, in pred očmi se mi je stemnilo. Ko sem se zopet prebudil, je bila •prva stvar, ki sem jo uzrl, okrogla plošča prijaznega monoklja, za njim pa rTomič. »Kako ti je, stari fant?« jc dejal neki glas. »Kaj pa delaš tukaj?« sem slabotno vprašal. »V Marstuni bi bil moral bili — ali si pobegnil, ali kaj ? »V Marstuni bi bil morai biti — ali Si pobegnil, ali kaj?« »V Marstuni!« se je veselo zasmejal. »Marstuna se je podala minuli teden — veš, štirinajst dni si ležal v omedlevici — z vsemi vojaškimi častmi, trobente so bučale, prapori vihrali, prav tako, kakor bi oni zmagali; ali pa navsezadnje niso mogli biti veseli, da so se tako zlahka udali? Povem ti, nikdar še nisem videl kaj takega !« n A Soraja?« sem vprašal. »Soraja? Oj, Soraja je ujetnica, sami so jo nam izdali, ti lopovi,« jc pristavil z izpremenjenim glasom, »žrtvovali so kraljico, da so si rešili svojo kožo. Semkaj jo peljejo, ne vem pa povedati, kaj bo ž njo.« »Kje pa je Vojnovič?« sem vprašal nadalje. »Pri Nilepti. Danes nam je prijezdila nasproti in bil je krasen sprejem. Jutri te pride obiskat.« Tisti trenutek sem začul znan glas, ki mi je rekel, »da se mora monsieur »leči«; in ozrši se proti glasu sem ugleda) v daljavi velikanske Alfonzove brke. »Ti si tudi tukaj?« sem rekel. »Main oui, monsieur; vojske jc se-Sdaj konec, moje vojaško nagnenje je Zadoščeno in prišel sem streči monsieur ju.« Zasmejal sem so, ali pravzaprav poizkusil sem sc nasmejati. Pa najsi so 'bile Alfonzove vojaške napake in slabosti še take — bojim se, da se ni po-.vzpel v tem oziru do junaške slave Svojega pradeda, ki.mu je bila nedvomno malo nerodna — reči moram, da boljšega, prijaznejšega strežnika ne bi mogel nikjer dobiti. Ta Alfonz! Upam, da me bo tudi on imel v tako prijaznem spominu kot jaz njegal Drugo jutro sta me obiskala Vojnovič in Nilepta: izvedel sem od njega vso zgodbo, kaj se je zgodilo od tistega časa, ko sva z Umslopogasom oddirja-la z bojišča, da rešiva kraljici življenje. Iz njegovega pripovedovanja sem posnel, da se je prav dobro izkazal kot general. Naše izgube so bile strašno velike, in skoraj me je strah povedati, koliko jih je padlo v obupnem boju. Vojnovič jc bil silno vesel, da me je našel še živega in me je s solzami v očeh zahvaljeval za tisto malo, kar sem mogel storiti. Zelo pa se je prestrašil, ko mi je pogledal v obraz. Nilepta je seveda žarela radosti, da se je njen »dragi gospod« vrnil samo z odurno prasko na čelu. Ne verujem, da bi ji strašanske izgube posebno kalile to veselje. Pa za to jc ni mogoče grajati, ker je le naravno, da je gledala vse stvari skozi očala svoje ljubezni, in zbok tega ji ni dosti za beuo mnogih, samo, da je le eden srečen. Taka je pač človeška narava! »Kaj pa ukreneš s Sorajo?« som jo vprašal. »Sorajo?« jc rekla in udarila rahlo 7' nogo ob tla. »S Sorajo?« Pa Vojnovič je hitro zasukal pogovor. »Kmalu boš zopet dober in zdrav, dragi moj«, je rekel. Jaz pa sem zmajal z glavo in se nasmejal. »Nikar so ne varajte«, sem rekel. »Lahko, da se zopet malo popravim, a nikdar ne bom več tisti, kakor sem bil, zakaj moje ure so štete, Vojnovič. Morda umrjem počasi, a umreti moram. Ali veš, da sem vso jutro kri bljuval? Nekaj se godi v plučih, kar ni v redu; dobro čutim. Nikar ne glej tako preplašeno; tudi jaz sem živel, zdaj pa sem pripravljen na odhod. Daj mi zrcalo, prosim! Rad bi videl kako izgledam.« Vojnovič se je hotel opravičevati, a sem ga toliko časa prosil, da mi je naposled dal oblo likanega srebra v lesenem okviru, ki služi Zuvcndcem za zrcalo. Pogledal sem se in ga odložil. »Saj sem si mislil«, sem rekel mirno, »ti pa govoriš, da zopet okrevam!« Nisem hotel, da bi spoznal, kako me je slika mojega obraza v resnici pretresla. Moji lasje so bili beli kot sneg, moj rmeni obraz je bil upadel in poln gub, pod očmi pa sta bila dva velika, rdeče-modra kolobarja. Pri teh besedah je začela Nilepta jokati in Vojnovič je iznova zasukal pogovor ter začel pripovedovati, da so umetniki posneli odtis Umslopogasa in da mu postavijo velik kip iz črnega marmorja, ki ga bo predstavljal v trenutku, ko jo razbil sveti kamen. Nadalje postavijo drug spomenik iz belega marmorja meni in mojemu konju, kakor, je bil v trenutku, ko se je na koncu divjo ježe zgrudil pod menoj na dvorišču. Pozneje sem videl te kipe, ki so zdajle, ko to pišem — kakih šest mesecev po bitki — malone dovršeni in reči moram, da so jako lepi, zlasti oni od Umslopogasa, ki mu je popolnoma podoben. Kar se mojega tiče, povem, da je precej dober, samo da so mi olepšali moj obraz. Povedali so mi tudi, da so izpolnili Umslopogasovo poslednjo željo, da ni-< so sežgali njegovega trupla, kakor Zu« vendci delajo, ampak so ga sedečega zavili po zuluškem običaju v tenko plast zlate pene ter ga položili v grotn nico, izklesali so jo v zidovje polukro-žnega prostora na vrhu stopnic, ki jih! jo bil tako sijajno branil in ki so po naši sodbi obrnjene malone naravnost' proti zuluški deželi. Tamkaj sedi in bo sedel še dolg« veke, zakaj balzamirali so ga z dišavah mi in ga položili v neprodušno kame« nito rakev. Ljudje pripovedujejo, da se ponoči prikazuje njegov duh in vihti svojo bojno sekiro. Resnica je, da ne hodijo radi ponoči mimo kraja, kjer počiva ta junak. Čudno pa je, da jo nastala nova le-* genda ali prerokovanje med tem ljudi' stvom. Pravijo namreč, dokler bo stari Zulu sedel tam in zrl po stopnicah, ki jih je branil, ko je bil živel, toliko časa-bo živela in procvitala nova kraljeva rodovina, ki sta jo ustanovila Vojnovifi in Nilepta. Kadar pa odide odtod, ali kadar čez stoletja in stoletja njegove kosti razpadejo v prah, tedaj tudi kra* ljeva rodovina in zuvendsko ljudstvo preneha biti samostojno. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6| (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/4°/o brez kakega odbitka. Me ure od 8. zjulrai flo i. popoldne. Glej inserat! --C Dom in svet. r-]- Električne železnice. Te dni je bila otvorjena deželna električna železnica, ki veže Dunaj s Požunotn. Vsake pol ure se odpelje vlak. Pri slovesni otvoiitvi je rekel železniški minister Forster, ko je slavil zasluge nižjeavstrijskega deželnega odbora zaf to električno železnico: »Za nas in zlasti zame pomeni ta železnica nekaj čisto posebnega. Podobni projekti nastajajo pri na« v precejšnjem številu in izkušnje pri tej že-leznici bodo merodajne za marsikatero važno odločitev v bodočnosti.« Minister Forster je mislil pri tem na elektrifikacijo raznih državnih železnic. Kranjski deželni odbor je stopil v zvezo 7. železniškem mini« 5» strom, da bi sc gorenjska proga elektrifici-rala. Mcslo sedanjih vlakov bi sc vpeljali kratki vlaki, ki bi sc vozili vsake pol ure, tako da bi bil promet silno pripraven in živahen. Električni tok bi da'c deželne naprave, Minister Forster sc resno ba\i s to mislijo in zato jc pristopi'a državna železniška uprava k vsem projektom dežc'ncga odbora na hidroelektričnem polju. Otvoritev deželne električne železnice na Nižje-avstrijskem pomeni precejšen napredek na polju clcktrificiranja. Kakor znano, je minister Forster lani obiskal Kranjsko in si je z velikim zanimanjem ogledal deže no napravo na Završnici in gorenjsko progo. 0-pomniti jc, da so zgradile električno žc'ez-nico Dunaj—Požun iste tvrdke, ki dclaio tudi pri kranjski deželni napravi na Za»r-Uiici. Seje cestnih okrajnih odborov cele dežele bodo od 16. do 20. t. m. Sklicuje jih deželni odbor, da sc ustanove proračuni, prevzemo okrajne ccstc kot deželne in dogovore podrobnosti glede uprave po novem cestnem zakonu. K vsaki seji pride j odnosi ncc deželnega odbora. Pozneje bo v Ljubljani posvet vseh cestnih načelnikov. Na de"?1": nospod'n|ski šoli na Vrhniki se prič e v ponede'jck. dne 30. marca t. 1. celoletni oospoilir jski tečni za Rojenke iz. vrhniškega fci sosednih ! okrajev. Tečaj -e vrši tako. da prihajajo gojonke v poletnem času po dva, v zimskem času po tri dni vsak teden / doma v šolo« Poučujejo se gojenke v kuhanju. šivanju, pranju, likanju, vzgoji, Živi inreii in mlekarstvu, vrtnarstvu, gospodinjskem računstvu itd. — Pouk je i brezplačen. Goienke plačujejo le za brano vsak dan, kadar so v šoli, 60 vin. — Pitanje za vsnrejcm ie vin,trati opremijo e r zadnjim šolskim spričevalom na- $r>p;e rio 15. marca t. 1 na vodstvo do !ne gospodinjske šole na Vrhniki. — Predrzni kon;ski tatovi so sc zopet pojavili na Dolenjskem. Figcr Hinkota sodišče v:.c leto dni išče, a nc izda ga nihče. Jnni.r rja mcscca sc je pojavil s konji v Brc/i h. Žanclarmcrija ga je prijela, a jc patr. iji zopet ntckcl. Figerjev najboljši pri-jcteP 2.e od 6. t. m. Molana pa zasleduje orožništvo. Čegave sta ti dve kobili, šc ni znano, gotovo pa je, da so kje iz Hrvaške. Ta dva moža bi zelo rada dobila v roke novomeška sodnija, ker veljata za najnevarnejša konjska tatova. Pojavita sc po sejmovih, češ, hočeta kupiti živino, a veano samo glihata*. To glihane traja do prodajalčevega doma in to zalo, da si oglodata kraj, — potem pa sčasoma zelo dobro kupita — t. j. žival ukradeta. - Druga loterija "Slovenske Straže«. Priprave za drvgo loterijo Slovenske Straže* se v kratkem pricno. Ministrstvo G> je loterijo že dovolilo. Žrebanje bo 14. februarja 1915. lj Bivši poslanci Franc Višnikar umrl. Bivši poslanec Franc Višnikar je pred tednom v Ljubljani v 06 letu starosti umrl. Višnikar je bil višje-sodni svetnik, pa je bil že dolgo časa umirovljen. Deloval je do svoje upo-kojitve na sodišču v Ribnici, kjer se je mnogo trudil za mirne poravnave pred sodiščem. Kot poslanec v kranjskem deželnem zboru jc posebno znan izza dobe, ko je s pokojnim Kersnikom in bivšim deželnim glavarjem Šukljetom tvoril v deželnem zboru posebno skupino treh mož, takozvani »Triglav«. V deželnem zboru je zadnja leta zastopal dolenjska mesta in trge, pri zadnji dcžclnozborski volitvi pa ni več kandidiral. .Izvoljen je bil tudi v ljubljanski občinski svet, iz katerega je pa nedavno radi bolezni izstopil. Pripadal jo liberalni stranki, v osebnem občevanju je bil pa jako miren in prijazen. Pokopali so ga na ljubljanskem pokopališču pri sv. Križu. — Požar,. V Korminu je izbruhnil v soboto ponoči ogenj v trinadstropni hiši, v kateri so nahajata tudi dva razreda ljudsko šole. Ker je manjkalo vode, jc ogenj vso hišo vpepelil. Vojaštvo jo rešilo le nekaj opravo. Posestnik jo zavarovan za 50.000 K. škoda jo pa baje večja. Umazana reklama. Mestna hranilnica ljubljanska si jc najela v Severni Ameriki nekega človeka, Frank Sakserja. Ta človek, ki je svoječasno delal reklamo za propadlo »Glavno posojilnico in dobival za to delo velike provizije, spravil je pa lepo število ubogih ameriških izseljencev ob krvavo prislužen denar, sedaj lovi slovenske dclavcc, naj vlagajo denar — potom njegove pisarne seveda — pri »Mestni hranilnici« v Ljubljani. V 16. številko »Glas Naroda < je spravil ta človek nesramen članek »Glede varnega nalaganja denarja«. V članku najprej psujc, ker nek amerikanski slovenski koledar priporoča nalaganje denarja pri domačih rajfajznov-kr.h. Naše zadružništvo imenuje »klerikalne posojilničicc in hranilničice«, pri katerih ni najti sigurnosti. O odbornikih teh posojilnic pa: »Male posojilnice in hranilnice pa nimajo nikakih veščakov in tudi zclc mala poroštva. Ako kje kaj poči, sc izkažejo poroštva ničevim. Tako nas uči bridka izkušnja pri »Glavni posojilnici« v I.ii.bljani.« Višek nesramnosti je. da si upa človek, ki je vlekel provizije od propadle Glavne , sedaj še sklicevati se na »Glavno« in s pomočjo tc, begati ljudi pred varnostjo rajfajzenskih posojilnic. O odbornikih naših posojilnic piše dalje: »Nekateri gospodic igrajo takorekoč »va banque« in razsipajo denar tudi v strankarske namene. Ko pa želi kak vlagatelj večjo vsoto v izplačilo, ga pa postavijo na dolge obroke.« Konečno šc poziva rojake, naj sc varjejo »piškavih posojilnic in hranilnic«. Z Fran-c:.n Sakserjcni, ki si je z žulji ameriških Slovenccv napravil lepo premoženje, bomo morali drugače obračunati. Sploh so se njegova podjetja preveč pardonirala. Poizvedeti bo treba in priobčiti vsa ime- na onih nesrečnih vlagateljcv-Amcrikan. cev, ki so se dali izvabiti pisarni Fr. Sakserja, da so polom tc vlagali denar, ki ga še sedaj, po večletnem dolgem roku ne morejo dvigniti. Sakser je spravil svojo provizijo, ubogi ameriški trpini pa ločijo solze za izgubljenim premoženjem. Od na-še strani sc ni do sedaj še ničesar storilo za organizacijo nalaganja denarja od ame. riških izseljencev. Organizirati bo treba društva v Ameriki, ki bodo pošiljala denar v domače kraje. Rafaelova družba bi tudi na tem polju imela hvalevredno na. logo. Uresničiti bo treba misel, ki se je nedavno sprožila, da bi deželni odbor nastavil za Rafaelovo družbo v Ameriki po-sebnega tajnika. Toda ne samo enega. Skrbeti moramo, da dobi Rafaelova družba svoje zastopnike v vscii velikih mestih: v New Yorku, Pilsburgu, Čikagn in Cleve-landu (Oliio), kjer so Slovenci n;.sc!ieni v nc. j večjih množinah. Skubljenju našega ljudstva od strani raznih Sakserjcv mora biti enkrat konec. Po ameriških mes'.i;i ima la mož svoje zaupnike »javne notarje . ki so seveda gostilničarji, ti lovijo zanj nevešče ljudi. Naši ljudic, ki imajo sv< ee v Ameriki, bi pa morali tc opozoriti, da je denar najvarnejši, ako ga izseljenec sam odda na pošlo in pošlje svojim v doi < o vino; ti mu ga bodo najvarnejše nalož; Za »Mestno hranilnico- pa ni posebno kastno, da ima nastavljene v Ameriki ljudi, ki zu dobro plačilo vabijo denar zanjo. — Zastrupljene ribe v Ljubljanici pri Vevčah. Dne 1. t. m. zastrupili so z k novim apnom velikansko število rib v I jubljanici pri Vevčah. Kako se jc to godilo ni znano. Najbržc je bila pomanjkliivi zapora pri posodi, kjer je pripravljei e(jl do 5000 1 klorovega apna v tekočem stanju. Škoda je velikanska in sc ne da preračunati, posebno šc pri sedanji niz' i vodi. Videlo sc jc plavali velikanske do 20 kg težke sulce, mrene in lipave. Ki iko je poginilo drugih rib in mladine sc rili približno preračunati ne da. Radovcd i mm, kako kazen sc bede prisodilo vev ki papirnici za ta čin. Sicer ima papirnic i;ama v najemu ribolov v Ljubljani. Tudi se je ravnatelj Tittcl izjavil svoječasr < samo zato hoče imeti ribolov v Ljubi niči, da se mu ni potreba bati kazni, ako se r'" be zastrupe, kar se velikokrat zgoci. Ka-ko ostra jc postava napram ubogi n lju- | dem, ako bi kdo kako ribo vjel za sebe, je marsikdo občutil; n. pr. Jakob Bitciic ie sanu ob vodi šel in v vodo gledal, orožnik ga je ovadil in dobil je pri sodniji tri dni zapora za »ribjo tatvino«. Koliko bode PJ kaznovano ravnateljstvo vevških papirnic' — Alkohol ne greje. Iz Radeč pišejo; Po noči od četrtka na petek je zmrznil w Močilnem Matija Irt, posestnik na 1 odo namreč začeli nositi hlače z razpor-[om ob obeh straneh, ki bo segal do sre-ie meč. — Vojaški pohod žez Velebit. Major r*-Stanzer je te dni odšel s stotnijo domobrancev iz Gospiča preko Velebita v Za-der, kamor je srečno dospel. Pohod je trajal 23 ur brez daljšega odpočitka. Prehod čez Velebit je bil zelo naporen, ker je bil sneg ponekod 5 m visok, — Odstavljen župan. Županijska oblast v Ogulinu je odstavila župana y Sušaku dr. Domazetoviča. Pred petimi meseci je bil Domazetovič zaradi bolezni na dopustu. Takrat je občinski blagajnik dejal nekaterim občinskim Svetovalcem, da bo imel letošnji proračun 110.000 kron deficita. Ko se je župan vrnil so pregledali proračun in dognali znaten primanklaj. Velika žu-panija v Ogulinu je ukazala preiskavo, ir kateri se je izkazalo, da je bilo res 1100.000 kron iz nekega posojila porabljenih za povsem druge namene, nego Je bilo določeno. Županske posle vodi ppovizorični notar dr. Miletič. — Kako je lep vojaški stan ... Pri vojaških vajah, ki jih je imel celovški peš-polk štev. 17 v Glinah pri Borovljah, sta zmrznili nekemu vojaku obe nogi. V brezupnem stanju so ga pripeljali v celovško bolnišnico. Menda bi se vojaške vaje lahko {Spravljale tudi še ob drugem času, ne pa ravno v takem strupenem mrazu. Mladi vojak bo najbrže ob obe nogi in potem bo dobil najbrže dovoljenje, da bo stal z lajno po cestah in prosjačil in kazal ljudem vso človekoljubnost vojaške uprave, — Dramatičen transport turškega izdajalca. Turška vojna uprava je za časa prve balkanske vojske zapazila, da so se brzojavke, ki jih je vrhovno armadno po-ifeljstvo pošiljalo podrejenim poveljstvom Tracijo, vedno napačno tolmačile. Prišli »O na to, da je nek poštni uradnik besedilo vedno popačil, pravo besedilo pa so-irražniku izdajal. Oblast ga je sklenila zagreti, mož pa je medlem že v Ameriko zbežal. Turčija je v New York sporočila, jda gre za navadnega sleparja, nakar so (Uradnika na Ellis Islandu kljub njegovim protestom poslali nazaj v Trst, kjer se je ■ vkrcal. Tu so ga prijeli in s »Prago«, s Itatcro so poslali v Carigrad nazaj znano jponesrečeno valonsko ekspedicijo, v Spremstvu spretnih policijskih agentov tjovka in Biležnika dne 14. jan. ekspedi-rali v Carigrad. Ko so pristali v Pireju, pa je izdajalec skočil s krova v neko ladjico bi odtod na suho ler tekel, kar se je dalo. (Vovk, ki ima dobre noge, pa jo je ubrisal Za njim, pa je imel to smolo, da je v svojem 'divjem diru podrl na tla neko damo. Vsled itega je grška policija prijela tržaškega policijskega agenta, ki je, jezen zavoljo svoje nezgode, komaj pojasnil, zakaj se gre. Kon- so begunca le prijeli, a se mu bržčas ne; bo nič zgodilo, ker Grki izdajalca Turčiji najbrž ne bodo izročili. Bitežnik se je pe|jal naprej v Carigrad sporočit policiji ve» dogodek, ! Milijonska ustanova za škroiulozne . Otfokc. Neki meščan mesla Charlotten- ! burg je daroval mestu Charlottenburg en milijon mark. Obresti se porabijo za škro-fulozne otroke. Isti mož je Berolinu daroval 5,000,000 mark za ustanovitev šol v gozdih. Živo pokopali? V ogrskem židovskem mestecu Szatmarju se je minoli petek dopoldne ob 9, uri na ulici onesvestila 21 let stara kontoristinja Marija Balajti. Prenesli so jo domov k starišem in jo skušali spraviti k zavesti. Baje so poklicali tudi zdravnika in je ta izjavil, da je dekle mrtvo: zadela jo je srčna kap. Ker judovska vera predpisuje, da mora biti vsak mrlič pokopan tekom 24 ur, drugi dan je bila pa sobota, ko tudi ni dovoljeno pokopavati mrličev, — zato je židovski duhovnik odredil pogreb že za 2, uro popoldne t. j, pet ur potem, ko se je dekle onesveščena zgrudila. S prvo zvezdo v petek zvečer se namreč že začne židovski sobotni praznik. Dekleta so pokopali, med ljudmi pa se je širila govorica, da Marija Balajti ni bila mrtva, marveč le onesveščena, da je bila torej živa pokopana. Za stvar se je začela zanimati tudi oblast in med drugimi zaslišala žensko, ki umiva mrliče; le-ta je izpovedala, da je M, Balajt med umivanjem večkrat počasi odprla in zaprla trepalnice; tudi je imela roke popolnoma volne in lahno rdečico na obrazu. Dekličina mati se je bila branila pokopu, a rabinec je zahteval, da se isti takoj izvrši. Dekletovo truplo bodo izkopali. Vsesplošno oboroževanje. V prihodnjih petih letih bodo evropske velesile izdale za oboroževanje 46 miljard, in sicer: Avstro-Ogrska 4.5, Nemčija 10, Ivalija 3.5, Rusija 12, Francija 8 in Anglija 8 miljard. Kaj bi se lahko s tem denarjem napravilo na socialnem polju! Političen pregled po BALKANSKE VESTI. Balkanska zveza med Srbijo, Grčijo in Rumunijo je sklenjena. Veniselos se nahaja zdaj v Bukareštu in je bil od kralja sprejet v avdijenci, Pašič je tudi dospel v Bukarešt. Pravijo, da gre za sklepna pogajanja. Namen zveze je varovati na Balkanu mir. Vsled tega jc turško-grška vojska popolnoma izključena. Prizadevanje Rusije gre zdaj za tem, da še Bulgarijo pridobi ža novo zvezo. Na vsak način leži težišče balkanske politike danes še bolj kot kdaj v Peterburgu in to je zopet velik deficit v računih avstro-ogrske diplomacije, ki vsled svojega napačnega kurza izgublja dan za dnem zadnje sledi svojega vpliva na vzhodu. Princ Wied je obiskal Rim. Njegov dvorni maršal Trotha je odpotoval pa v Trst. Wied se poda v Albanijo, ko dobi deset miljonov, ki jih rabi za prvo silo in ko mu albanska deputacija ponudi krono. Dati mu bosta morale deset miljonov Avstrija in Italija, ker hočejo ostale velesile garantirati zgolj za albansko posojilo kot tako. Glede egejskih otokov in južne Albanije stvar med velesilami še ni rešena. Težave dela v prvi vrsti Italija. Anglija hoče namreč, da se Turčija prisili, da prizna otoke Kios in Mitilene Grčiji in da mir, ne določuje pa nič roka, kdaj bi imela Grčija Albanijo izprazniti. Trozvezi, predvsem Italiji, se gre zdaj za to, da se ta rok fiksira; pravijo, da naj bi se izpraznjeva-nje začelo 1. marca in naj bi se končalo 31. Sicer pa bo Turčija po ustvaritvi bloka Srbija—Grčija—Rumunija itak morala mirovati, gre se le za to, da Veniselos izpolni svojo obljubo glede Albanije, To bo kot moder državnik tudi storil, čeprav se Albanci in Grki prav zdaj v južni Albaniji hudo bijejo. Albanci so namreč hoteli zasesti Korico in Kolonijo, ki jim glasom sklepa velesil gresta, a Grki so re-rekli, da jim o tem še ni ničesar znanega (kar je tudi res) in so Albance, katere vodijo večinoma bivši turški oficirji, zapodili. 15. grški pešpolk jih je zasledoval, več ubil in celo še nekatere vasi nanovo zasedeL Italija se nekaj pripravlja. Ukazala je mobilizacijo 3. pešpolka v Messini in 75. -..jpolka v Sirakuzi. Najbrže pa ostane le pri teh pripravah. Italija je danes na Balkanu zelo obsovražena, zadnji čas celo v Srbiji in tu še skoro najbolj ali pa vsaj tako kakor v Grčiji. Zato bodo Balkanci Lahom odslej zelo na prste gledali, kar se da jasno posneti iz neke Pašičeve izjave. Novi bulgarski poslanik za Srbijo in novi srbski poslanik za Bulgarijo sta 7. t. m. odpotovala na svoji mesti. To se je zgodilo zlasti na prizadevanje Rusije. Tako igra prvo vlogo na Balkanu tudi po bitki na Bregalnici beli car. Značilno je tudi, di je bulgarski poslanik v Peterburgu Dimitrijev izjavil, da se mora Bulgarija kljub nesrečni vojski Srbiji zopet približati, da ne ostane sama. Stvar seveda ne bo tako hitro dozorela, je pa zelo mogoča v bližnji prihodnjosti. PRINC WIED SE PRIPRAVLJA. Rim. Princ Wied se je pripeljal v Rim v pondeljek ob 11. uri zv. Občinstvo ga je pred kolodvorom pozdravilo z »Eviva« klici Albaniji. V torek zjutraj je princ kon-feriral z laškim zunanjim ministrom, nakar je bil od kralja sprejet v avdijenci. Zvečer se je vršila na dvoru slavnostna večerja. V sredo je bil sprejet od sv. očeta, kjer je po posredovanju avstro-ogrskega poslaništva dobil avdijenco. V četrtek zv. princ Wied odpotuje proti Dunaju, kjer ga sprejme v avdijenci cesar Franc Jožef, Ž Dunaja se odpelje princ Wied na svoj grad Neu Wied, kjer sprejme albansko deputacijo, ki mu ponudi albansko krono. Nato se bo f>rinc Wied iz Trsta na avstrijski vojni adji, katero bo spremljala laška vojna ladja, odpeljal v Drač, kjer se že vrše priprave za njegov sprejem, UMIROVLJENJE TURŠKIH ČASTNIKOV, Carigrad. Doslej je umirovljenih okolu 1500 turških častnikov, med njimi mnogo generalov, polkovnikov, podpolkovnikov in majorjev. Hj Gorenjske novice j| g Bohinjska Bistrica. Zadnje zolo snnimivo društveno predavanje je preskrbela gdč. učiteljica Zemljanov«. Prihodnjo soboto in nedeljo priredi v šoli deželni odbor kmetijski poučni tečaj. V soboto ob pol 8. uri govori p. dr. Pogačnik o zadružništvu in občinskih posredovalnih uradih, ob 2. uri pop. g. Čeme o prvi pomoči pri živini, v nedeljo po jutranji maši g. Leg-vart o govedoreji, pop. ob pol 3. uri g. llladnik ženam in dekletom o pra-šičoreji. — Na predpustno nedeljo priredi izobraževalno društvo svojo veselico. Na sporedu je potjo narodnih pesni, šaljivi igri »Kmet in avtomat«, »Poštna skrivnost* in pa prizor iz našiti bohinjskih planin. — Grohotok je kot predsednik liberalne podružnico sv. Cirila in Metoda priredil veselico pri zelo pičli udeležbi. Kili so večinoma le tukajšnji tujci in zlasti več Blej-cev. Tem plesulcem jo govoril znani duhovnik liroe. ki v cerkvi no smo govoriti, tudi mašovati ne ter mu je sploh najstrožjo prepovedano vsako cerkveno opravilo. g Brtiska okolica. Dne 1. februarja nam jc predaval g. sodnik Avsec, kako Dolenjske novice < $ < .c, v>oo):>c>o>o, tv^.1/ š .- . ,MAWvV-AW/ VVVWA'AA, /A d Poučni ktrečki tečaji o Belokrajini. V nedeljo in pondeljek 1. in 2. febr. so se vršili v Metliki, Črnomliu in Semiču kmečki poučni tečaji. Vsa predavanja so bi'a zelo zanimiva in poučna za naše kmečke gospodarje. Zato jc bila pa tudi vedno obi na udeležba. Kar so poslušalci tc dni slišali iz ust strokovnjakov, lo pa sedaj šc med seboj pre'rcsajo in drug drugeda poučujejo. Sad ne bo izostal Dcžo'ni odbor je na prošnjo Kmečke zveze za Bclckrajino tedaj izvrstno ukrenil, da je priredil ta tečaj. d Zima v Be'okraiini. Pri nas drži trda zima že šesti teden. Do 16" R in čez 20 C smo imeli mraza. Zima drži še vedno d;> ie, kar nič noče od'enjati. Snega je ve iko, tla ga že več let ni bilo toliko. Sanina jc izvrstna. Solncc sije darnadnn svetlo z noba, snega sc pa le nc upa raniti. Naj le bo u-mu, da bi le spomladi nc prišla kakor druga leta, zakaj pozeba nam je žo par let hudo škodova'a na trli in sadju. Uboge ptičke pa seveda stradajo in iščejo okrog dobrih hiš potrebne hrane, ki jim jo tudi dobri naši ljud'c radi privoščijo, saj jim bodo ptičke to desekrat povrni'e nn prlctje. d Št. Janž. V nedel:o, dne 15. februarja priredi »Bogomila« v Št. Janžu igro s petjem: »Skrivnostna zaroka«'. Do tednj bode tudi oder žc iznopolnjen in v dvorari na-pravlicna galerija za stojišča. — Dne 9. februarja sc poroči br. Ivan Starina iz Le-skovca, član »Orla« s Frančiško Štih iz Kamence, članico »Bogomile«. Tudi sc poroči A'o!z Podlesnik iz Murnic s Ano Strojnic iz I.eskovca, članico »Bogomile« in dekliške Marijine družbe. d S Krke. Lastnik šnopsapoteke na Krki, Jože Borštnik, ki tako skrbi za občane, da jim ob 3. zjutraj toči šnops in se no-tem fantje pobijam, ta človek se drzne nekaj govoriti o izkoriščanju ljudstva in o skrbi za ljudstvo. Presmešno! Prav po be-raško prosi c. kr. vlado, da bi ga še naprej pustila pri koritu in bi ?e dalje samovo'ino čosDodaril v občini, od katere inia edini le on dobiček, naredil pa še ni ničesar. Saj je on prav za prav župan in obenem birič, ki ima vse oklice ter ne privošči, da bi kdo drugi zaslužil tiste krone. Poleg tega morajo ljudje k njemu v šnopsarijo, dokler je on »župan«, župan pa niegova senca. Zato se ne čudimo, da ga silno jezi, ker so vsi odborniki S. L, S. odstopili v zavesti, da imajo večino volilcev za seboj. To pričajo volitve v 2. in 3. vol. razredu, kjer so naši vsi namestniki, posebno pa to, da je ta mož enega naših odbornikov pregovoril, da je prestopil v liberalni tabor, česar se zdaj že kesa. Le na ta način je dobil večino enega g'asu. Sedaj pa ta potuhnjen in domišljavi liberalec, ki pravijo, da si ie pri | zadniih vo'itvah dovolil predrznost, da je f oddal glasovnico napisano: Dr. Lampe, klerikalni Bog v Ljubljani,« nekaj čenča o prizadetih občanih, ko je v resnici prizadet . samo on in njegova šnonsarija. Kako je ta liberalec »kunšten«, lahko vidite iz tega, da ie pri zadnii občinski seji hotel sebi pritihotapiti povišek županske nagrade za 100 kron in svojemu polomljenemu gasilnemu Wt, društvu, ki je samo na papiriu, za stroške '• veselice in zastavo 200 K. Vse to pa so mu voIi'ci S. L. S. prečrtali in zato se joka in kliče vlado na pomoč, da bi še dalje mogel napadati slovensko ljudstvo, ki je libe-raVem vzelo oblast v deželi in pa deželni odbor, ki zvesto drži z ljudstvom. Morda še ne veš orijateTj, da so te ljudje že do gr'a sili, tudi pre'šnii tvoji pristaši in komaj čakaio, da ti podpiše;o pos. Ali ne veš, da gradha žuonišča ni odvisna ne od tebe in ne od občinskega odbora? Vse, kar sanjaš, so prazne rpnčc, kakor posebno to, da si v svoii domišljavosti rekel: jaz in glavarstvo sva eno. Dvomimo, da bi uradniki s teboj bratovščino pi'i. d Novomeški torbar. V Mirni peči se pripravljajo na zidavo nove farne cerkve. Apna in opeke imajo že dovolj, le lesa jim je še treba. Pesek voziio zdai, ko je čas za to in pol dobra za sani. Prispevke za cerkev bodo pa da'i po davkih, — Mirnopečani bi radi napravili tudi cesto od Mirne peči črez Berhovo. mimo Lukenskega gradu proti Prečini. Vložili so prošnjo na okrajni cestni odbor; če bo ta pomagal, bodo tudi sami svoje prispeva'i. Cesta bi bila potrebna zaradi vožnje lesa in drv v Novo mesto, — Če-ščanje so letos veseli hude zime, ker 'im je prinesla toliko lepega ledu, ki ga v Novo mesto prodajajo. — V Cegelnici se je »Na-cetovi M'ci« ženin odpovedal ravno dan pred poroko. To so grenke stvari. — Blizu kolodvora v Ber."1inu je kupil protestantov-s'ri pastor iz Ljubljane neko njivo, kjer mislilo napraviti nemško in protestantovsko šolo. Še tega je treba. — Predor za novo belokranjsko že'e7nico "ri ko1""lvoru v Berlinu je 7r narejen. Železniški most črez Krko pri Novem mestu bo pa gotov tekem enega mesen. Pri mostu se je pripetilo že par nesreč. Dva delavca sta padla v vodo, pa ste brez nesreče samo mokra ven prilezla, Trije so oa oslepili; praviio. da ie malo upanja, da bi še kdaj spregledali. Par delavcem j o nn prste potrf^o, d 1,7. Voznik M. Mrliar iz Male Račne je peli"! 30. m. m. prešiče v Lmblja-no. Nazaj grede je vozil za razne ljudi različno šnec. b%go. Ko je prijel nn Grosuplje, ie sel v gostilno, da se malo pokrepča, ko- nja je pustil pa brez nadzorstva zunaj. Ko sta se naveličala čakati, sta šla sama dalje. Zavila sta po stranski poti, ki drži proti Slivnici. Prišla sta do križišča ceste in žel, proge. Mesto da bi š'a po cesti naprej, sta jo ubrala po žel. progi. Nekako napol pota med postajama Grosuplje—Predole, je prišel vlak za njima ter se zaletel v sani, da jih je popolnoma razbil. Ko je strojevodja zapazil, je vlak takoj ustavil. Ljudje so takoj izstopili ter poiruiga'i, da so spravili konja, ki se jima ni zgodila nikalca nesreča, in posamezne dele voza in razno blago raz progo. Če ne bi imp| vlak predaj nrio1-' ve za sneg odmetavati, bi se lahko pripetila večja nesreča. Vlak je imel samo 25 minut zamude. d škocijnn pri Mokronogu. »Naš Glas«, ki so ga pridni liberalci raztrosili v trumah po fari, bobna z debelimi črkami, da so vsi klerikani poslanci nasprotovali davku na žganje ter s tem hoteli oškodovati deželo za dva milijona kron, na drugi strani pa vpijejo našim šnopsarjem na ušesa: »Zdaj pa imate. Klerikalci so napravili davek na špirit, zlasti Hladnik, da bi jim ne bilo treba doklad zvišati.« Tako sami sebi nasprotujejo. Vsakemu človeku lažejo tako, kakor je njegovim ušesom prijetno. Še te resnice ne povedo, da je davek na žganje sklenjen za celo cesarstvo, in da bi dežela Kranjska od tega davka ne dobila vsako leto dva milijona 20.000 kron, če bi ne bilo vrlih poslancev S. L. S., ampak komaj polovico. Tako jih bo pa dobila. Liberalci bi radi, da bi bil davek na vino, lieruš pa prost. — Največ milijonov davka bi pa Avstrija dobila, če bi ga naložili na liberalne laži. — Na naslov c. kr. pošte v Škocijanu pri Mokronogu. Naša pošta še izziva. Zato danes še sledeče: 1. Ta pošta posreduje za liberalne časopise. Za volitve je bilo oklicano v gotovem liberalnem časopisu, da so na pošti vse vrsto časniki na razpolago. Kakšni, sledi iz lega, da je bilo oklicano v liberalnem listu. Dalje v mesecu januarju je dobivala na svoj naslov in dostavljala, kar na svojo roko večje zavitke časnika »Naš Glas« gotovim osebam, da jih porazdele kakor na primer Jenelu na Druščah. — 2. C. kr. pošta-rica večkrat ne uraduje osebno, ampak nadomestuje jo njen sin. — 3. Poštari-ca Urbančič nc dostavlja pisem naravnost naslovljencem, ampak jih daje v roke nezanesljivim osebam. Na ta način sta sc zadnji čas dve pismi izgubili. — 4. Pred ljudmi, o katerih sc ji zdi, da so S. L. S., se krega v uradu, da je bila v časopisih. — 5. Njen sin ji bere na glas naj umazane jše reči iz liberalnih listov, tako, da tudi ljudje, ki prihajajo po poštnih opravkih, to slišijo. d Šmartno pri Litiji. Igra »Zaklad«, ki je bila naznanjena za nedeljo dne 15. februarja, se je zaradi skušnje gospodinjskega tečaja, ki bo v sredo 18. t. m. prestavila na pustno nedeljo, to jc 22. februarja. — Skozi več let jc bilo na vrsti vprašanje glede všolanja vasi Grndiški Lazi, ki se jo ob času zidanja nove šole v Litiji priklopila litijski šoli. C. kr. šolski svet je končno z odlokom z dne 22. januarja 1914. ugodil želji vaščanov i'1 vas všolal zopet v Šmartno. S tem je pereče vprašanje rešeno enkrat za vselej. — Zanimiva so zadnja poročila o mučeništvu slovenskih otrok na Koroškem, zato se zanimajte za našo podružnico »Slovenske Straže« s tem, da se priglasite kot njeni člani in da zahtevate v prodajalnah vžigalice in drugo blago, ki se prodaja v korist obmejnim Slovencem. Trgovci so dolžni vpoštevati vaše zahteve po blagu v korist »Slovenski Straži«, ker žive od vas, zato odločno in dosledno zahtevajte blago, ki sc prodaja v korist »Slovenski Straži«. — Dne 8. febru-.. urja je gdč. učiteljica Marija Štupica razložila dekletom iz Marijine družbe in ženam iz III. reda v temeljitem, poljudnem in zares prisrčnem govoru velik pomen tako važnega alkoholnega vprašanja. Upamo, da njene besede no bodo 7"stnni. vsai Tiri mlajšem rodu. d Trg Vel, Lašče. — »Čuditi sc je, da je g. župan tako miren in hladnokrven, da gre še vedno vsakemu klerika'cu na roke. Radoveden sem pa, kaj so klerikalci njemu dobrega storili?« vprašuje neveden liberalec v Iib. časopisu. Nam pa se zdi narobe prav. Kje je kaka občina pod avstr. cesarjem, v kateri bi pustila večina v deželnem in občinskem odboru, da gospodari z občinskim denarjem mož, ki nobenega premoženja nima in imeti ne sme, ker bi mu ga takoj zarubi i upniki, ki so pri njem izgubili tisočake?! Da tak ni za župansko mesto v trgu, je jasno. Če ga pa vzlic temu S. L. S., ki je v dcže'i in obč. odboru v večini, še trpi na županskem sto'cu, da mu ne uniči ekzistence, bi to moral vendar vsak liberalec za ve iko dobroto spoznati, zlasti še, ker župan, »mirno in hladnokrvno«, povsod kjer more, s -svojim izposojenim vplivom za liberalno stranko dela. Ni čuda, da si laški liberalci pri vsem tem že'e miru in prizanesljivosti! — Bivšo gostilničarko »pod lino«, ki zdaj biva v Dobreooljah, so naši liberalci povabili, da nanravi v nedelio 18. jan. t. 1. »pod lipo« vese'ico s plesom. Ali se jiin smfi tako, da so ii hoteli dati sebi v škodo nekaj zaslužka? Ne, ker bi jo povabili sicer na kak trzni dan, kadar se res kaj zasluži. Čemu pa? Zato, ker bodo jeseni obč. volitve in so ženo zasnubili kot volilko v 2. razredu, ker bi drugače izgubila volilno pravico. Na tistem plesu pa so si priple-sali en glas. — Pred enim mesecem je pisal nekdo v »Slov. Narodu« iz Lašč, da ie pisanje »Domoljuba« laianje; da je »Domoljub« ostuden in grd časopis, za na stranišče; da ie g. kaplan »mokrocvetoči .Ternej-ček iz Krope«, da je pisava »Domoljuba« vzrok packam na hiši, v kateri gostuje župan V. in da so tisti — zapomnite si to lumpariio! — ki bero »Domoljuba«, sami denuncjjpnH, s'eparii in goljufi, hinavci in tako zabiti bedaki, da jščefo za zdravilo uro daleč pravo oslovsko d'ako. Dne 6. t. m. pa jo bilo na dražbi celo posestvo liber, kandidata I. Puce'ja. Ob ti priložnosti bi ga bili tisti krogi »Domoljubov!«, o katerih je »nekdo« tako pod'o pisal, da so sleparji in goljufi, po vsej pravici, samo da hi se izognili lastni škodi, lahko zapečatili za vekomaj 'n naredili konec liberalnemu voglnr-jenju. Pa ga niso! Zakaj ne? Zato, ker jih >Domoljub« uči: Povračujte hudo z dobrim, ne pa: šilo za ognjilo! Ali bodo naši liberalci to dobrohotnost in usmiljeno srce »Do-moljubovih« krogov spoznali in malo do-stojncje pisali o tistih, ki jim v mesnice, itacunc in gostilne groše nosijo? Upamo! d Iz Vel. Lašč. Splošno jc znano, da S. L. S. z vsemi močmi dela na to, da se ohrani in povzdigne kmečki stan, 'katerega so liberalci od nekdaj prezirali in zapostavljali. Zlasti ob času nezgod poslanci S. L. S. store vse potrebne korake, da se podeli prizadetim naglo podpora. Tako jc g. poslanec Jaklič takoj po požaru v Zg. Retjah vložil prošnjo za podporo pogorelccin pri deželnem odboru. Na veliko začudenje pa prizadeti več mesecev niso dobili nobenega odgovora. Ko sta šla vsled tega poslanca Jaklič in Škulj vprašat k dež. odboru, kaj je temu vzrok, sta izvedela, da je župan iz Vel. Lašč pisal dež. odboru, da bodo pogorelci skoro gotovo dobili škodo povrnjeno od železnice, ki je menda vzrok požara. Ne vemo, ali je to naredil liberalni župan iz hudobijo, da bi ljudje izgubili zaupanje v S. L. S. in njene poslance, ali pa iz neumnosti, ker je zelo dvomljivo, če bodo mogli ubogi pogorelci kdaj prisiliti mogočno železniško upravo k povrnitvi škode. Pa četudi se jim to posreči, bo še dokaj mesecev, morebiti celo let preteklo. preden bo kaj iz tega, pogorelci pa pomoči takoj potrebujejo. Selc ko sta gg. poslanca stvar pojasnila pri deželnem odboru, je taisti takoj poslal trem pogorelccm vsakemu po 400 K podpore. Seveda se bo gospod župan zdaj postavljal, da je on izposloval to podporo, čeprav bi brez ponovne prošnje poslancev ravno zavoljo županovega nerodnega pojasnila pogorelci še zdaj zastonj čakali na podporo. d Zagorje ob Savi. Vojaška oblast jc izrekla tukajšnjemu gospodu svetniku in župniku posebno pohvalo, ker je marsikatero vojaško zadevo natančno in vsakokrat ugodno rešil. Gospod župnik marsikaj na tihem dela in ne obeša na veliki zvon. Tako si sedaj prizadeva, da bi bili vojaški nabori doma v Zagorju in istotako sodnijski dnevi, da ne bo treba za vsako malenkost hoditi v Litijo. — Zadnjič je Domoljub pisal o enem naših liberalcev, da se premalo briga za sneg na poti na pokopališče. Prav podoben mu jc še drugi, gospod župan, ker pusti, da morajo sej-marji sami kidati sneg, a vendar občina zahteva od njih, da plačajo stojni-no. — Ali jc še kje kaj podobnega kot v Zagorju? Naše gospodinje stikajo skupaj glave in si pripovedujejo, da poučuje na tukajšnjem ponavljalnem oddelku pri deklicah gospodinjstvo, to jo kuhanje, pranje, šivanje itd. gospod, ne gospodična ali gospa, ampak gospod učitelj Golob. d Iz Žužemberka. Hranilnica in posojilu-'« jc naročila za svoje člane dva vagona Tomaževe žlindre. Kako jim je vstregla, se razsodi iz tega, da so prvi vagon gnojila razvzeli tekom enega dopoldneva, drugega vagona ie pa tudi prej kot v enem tednu zmanjkalo. — Pred kratkim se je ustano-72 vila pri nas podružnica Kmetijske družbe. Pristopilo je že okolu 50 članov. Upamo, da se bo odbor marljivo gibal. Čaka ga obilo hvaležnega dela. — Predpust je tudi našega g. organista Colnariča opomnil, da bi bilo predolgočasno vedno peti »solo«. Šel je torej ta teden na Štajersko v Št. Janž, kjer je prej služboval, iskat tovarišice za zakonski »duet«. Pripeljal je nazaj vrlo cerkveno pevko Marijo, roj. Fric. Mlademu paru želimo, da bi jima veselo in zadovoljno tekla zakonska pesmica in vedno prav »štimala«! — Izobraževalno društvo priredi prihodnjo nedeljo svojo predpustno veselico. Smeha in poštene zabave bo veliko. Skrbela bosta za to poleg drugih, posebno navihana Kofetarica in pa mojster Peter s svojim petjem in igranjem. Prijatelji društva in nedolžnega veselja od blizu in daleč dobro došli! — Jeršetovemu študentu pravijo, da se še ni naučil druzega, kakor da iz pogovorov, ki jih sliši v domači gostilni, kuje surove in lažniive dopise v liberalne časopise. Povsod išče blata, celo svoji sorodnici, bivši prednici Marijine družbe ne prizanaša s svojim jezikom. Pa naj bi že imel to »zabavo«, a kar si odločno prepovedujemo je to, da sc predrzne naše ljudstvo po »Narodu« zmerjati z »zabitimi kmeti«. To si bomo dobro zapomnili I »Zabit« bi bil samo tisti, ki bi nosil še denar v tako hišo, iz katere prihajajo take psovke nanj. n Iz Cerknice. V soboto dne 7. t. m. smo imeli sklep gospodinjskega tečaja, ki je 'rajal dva meseca. Po službi božji je bila javna izkušnja, ki je trajala nad tri ure. Iz odgovorov deklet smo videli, da se je vodstvo tečaja in predavatelji res potrudili in da so bila tudi dekleta res pridna. Res lep uspeh tečaja je lepo zadoščenje dekletom, ki so ravno s tem, da so so vkljub vsem težavam redno udeleževale pouka, pokazale, da znajo ceniti tečaj. Vodila je tečaj gdč. Sittigova s pomočjo gdč. Č.e-mažarjeve. Predavala sta še gosp. okr. zdravnik dr. Čcrvcny in gospod nadzornik Leg v ar t.. Deželni odbor je zastopal g. dr. Pogačnik, ki je razdelil tudi spričevala in kazal na dolžnosti, ki jih ima vsaka gospodinja ter navduševal dekleta, da si prizadevajo izobrazbo, kateri so položile temelj ravno v tečaju, tudi nadalje razširiti. Vsem, ki so pripomogli, da se je tečaj vršil, se je zahvalila v imenu gojenk gojenka Marjeta Martinčič. — Kdo je pa slišal preje pod liberalno vlado o podobnih tečajih? In vendar smo imeli iste deželne naklade, kot sedaj. Dejanja govore, kdo ima res srce za ljudst vo, kdo pa samo prazne besede, ki so silno poceni, a ne pomagajo nobenemu nič. Volilci! t.ez en mcsec bodo ti ljudje zopet lazili okrog Vas z raznimi obljubami Pokažite jim vrata! n ŽIrL Drugod tožijo o mrazu — pri nas se sučemo od adventa sem ve- dno krog 20 stopinj C pod ničlo. HrL bovci so pa precej na boljšem. — Jakob Fortuna, ki je prevzel mizarsko zadru-. go na Dobračevi ter bo delal klopi za našo novo cerkev, išče vajenca in pomočnika. — »Račeva« in cesta čez njo, predmet dolgoletnih želja Zirovcev in sosednih krajev tja proti Ljubljani in Vrhniki, je vedno zanimivejša snov. javne govorice z najrazličnejšimi vari-, jantami. V tem se pa vse strinja: edino S. L. S. s svojimi zastopi pri deželi, ob-, čini in cestnem odboru je zato spo, sobna. Brez Slov. ljudske stranke je Račcvci nikdar ne dobijo — kakor so razmere v naši deželi za enkrat. — V, nedeljo 15. t. m. pojdejo Zirovci gledat in poslušat »Desetega brata« v Društ« veni Dom. Fant vzbuja s svojo usodo drugod zanimanje. Otroci ostanejo doma. — Na sv. Valentina dan ob 9. uri bo v »Domu« za našo faro važno predavanje. Upamo, da bomo videli tedaj zlasti mnogo možkiht Mnenje g. dr. W a g n e r j a , primarija v Bruneku. Gospod J. Serravallo. Trst. Mi je drago poročati Vam o porabi Vašega železnatega, kina vina Serravallo, s katerim sem dosegel lepe uspehe pri konvalescentih. otrocih in pri slabokrvnih odraščenih. kateri so ga prav radi vzelL Radi tega pripen ročam Vaš izdelek kar najbolje. B rune k, 7. junija 1911. __Dr. W a g n e r. Pri vsakem delo, doma, na vrtu in na polju se pripetijo ranitve, katera moramo varovati pred zastrupljenjem. Najboljše sredstvo za take slučaje je znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja v Pragi. Glej inseratj Izobraževalno društvo Motnik priredi v nedeljo dne 15. svečana ob tretji uri popoldne gledališko predstavo. Na sporedu je petje, deklamacija in igra »Repo-žtev, duh v krkonoških gorah, ali vsega je enkrat konec«, čarobna burka v petih dejanjih. Izobraževalno društvo Čemšenik priredi v nedeljo, dne 15. februarja v društvenem domu zabaven večer. Za smeh bo skrbel »Kmet Herod«, Pevski zbor ima v zalogi cel kup veselih in okroglih in pa srečo bomo lovili. Dobitkov bo dosti in pa lepih, da bo vsak lahko kaj vjel. Tudi za pustno nedeljo imamo nekaj veselega. Katol. izobraževalno in podporno društvo v Domžalah vprizori to nedeljo 15. februarja ob pol 4. uri v Društvenem domu prekrasno A. Medvedovo igro »Stari in mladi«. Gotovo ni igre, ki bi glcblje posegala v vsakdanje življenje in pretres'jivejše kazala to, kar se v resnici to'ikokrat dogaja, da namreč sin ali hči, ki s svojimi starimi pri hiši ne ravnata prav, ampak jih : zavidata, odg;>nintn blagoslov božji od hiše in ne moreta bili srečna! Izobraževalno društvo Prečina. 15. t. ni., v ncdel'o je občni zbor, na pustno ne-delio pa prirede fantje dve igri: »Vedeže-valka« in »Kmet in avtomat«. Na programu je tudi narodno petje pevskega društva. Izobr. društvo Št. Jakob ob Savi priredi v nedeljo dne 15. t. m. popoldne po krščanskem nauku predstavo dveh iger v Ireh dejanjih: »Prisiljen stan je zaničevan« in »Tri sestre«. Slovenska Straža Ligojne pri Vrhniki. — Članice vrhniški podružnice »Slov. Straže« iz Ligojne prirede v nedeljo dne 15. februarja ob 3. uri popoldne predpustno veselico v prostorih g. Fr. Bradeško v Veliki Ligojni štev. 15. Spored: 1. Govor. Pelje: Iz venčka narodnih pesmi. 3. »Ne udajmo sc!« Veseloigra v enem dejanju. 4. »Zakleta soba« v gostilni pri »Zlati goski«. Prod pust na burka, enodejanka. »Slovenski Sadjar«, ki ni mogel vsled tiskarskega štrajka pravočasno iziti, izide vsaj če ne prej koncem prihod njega tedna. Jemljite vsaki dan pred spanjem kozarec naravne „HunyadiJanos"grenčice in to vam bo uredilo ponoči brez vsakega motenja neprisilno čistenje, po katerem se človek tako dobro počuti na duhu in na telesu, da se poltem lažje in z uspehom loti vsakdanjega dela. Zato je upravičeno zapisal znani nemški zdravnik in universitetni učitelj slavnemu slikarju Apellcsu besede: „NuIa dies sine „Hunyadi Janos", »Nobenega dne brez „Hunyadi Janos". Mnogo naših trgovcev, mnogo naših konsumnih društev je še brez Ko-linske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem, dasi bi bila njih dolžnost, da izkušajo to izvrstno domače blago kolikor mogoče med svojimi od-jemavci razširiti. Saj ima od nje Slovenska Straža" svoj redni letni prispevek, da lahko dela za obmejne Slovence. Zato ne sme biti nobenega trgovca, nobenega našega konsumnega društva, kjer bi ne bila v zalogi Ko-lirislta kavna primes v korist obmejnim Slovencem. Dolžnost vseh naših gospodinj pa je, da prav pridno po njej segajo, da kupujejo samo ta pristno domači kavni pridatek! Odgovorni urednik Jožei Gostinčar, drž. poslanec. PEBECO PASTA čisti usta i zube Velika Tuba K t.SO mala Tuba K I.- Izobraževalno društvo Šenčur pri Kranju igra v nedeljo 15. t. m. v dvorani društva narodni igrokaz v štirih dejanjih: »Zaklad«. Začetek ob 3. uri popoldne. Cene navadne. Vstop otrokom ni dovoljen. Igra se ne ponovi. »Bogoljubova« prihodnja številka za februar in marec izide radi stavke v naši tiskarni okolu prvega marca. Vsak Domoljubov bralec naj to pove naročnikom »Bogoljuba«, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Dober zafnfreh le z našo žitno kavo. Zaračunamo jo v platnenih vrečicah 5 kg za K I'— V svrlio prav posebnega shranjevanja jo razpošiljamo pri prvi miročbi vta-komur v lepi pocinkani pločevinasti ikatlji (imitacija star. srebra natančno po tu vtisnjeni sliki) v skupn: leži 5 kg za K 4'50. Poštnino plaCamo sami. V teh Skat-ljah ohrani kuva mesece svoj izboren okus.316 Oltlrich VilačeK.Praga-Kartio Stev. 2C4, oddelek 20. fi OldriSf.VlIiJfk/jŠ MfTfllg Tehnični učni zavod Boden-bach ob Labi Izučba pribodniih in žmir)ev, arhitektov, tehnikov in kemikov. „CAS fcC znanstvena revija, Izhaja 10 krat v letu in stane po 5K na leto. Naročnino pre.em uprnvnifitvo v Uiubtjani. ftDCR JC 5 svojim ^eiodcsm in erevom nezadovoljen jcmljenaj rcdninekaj Jasa Drmed Trauba Itlodčm prašek Qastricm Učinek prcscncteljlv Dobi se v vseh apotekah. Velika s|\atlj a stane 3 Kr. GLAVNA ZALOGA: Slernapoteka Dur.aj, IV. Favorilenstrasse25. .Prospekti gratisin franco. Zdravniki dobe za a | poskušnjo Gastrlcinfl I brezplačni) P V Ljubljani se dobi v vseh lekarnah. Gospodinjite najceneje ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom". In zakaj ? Ker „pravi :Franck" poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je naj izdatnejši kavin pridatek. imp 87/26.644 V zavodih za pljučna zdravljenja. SIROLINMRoche Med temi v Davosu,Arosi,Meranu,Arku Ud je kol dobro obneslo sredstvo v stalni rabi SIROliriloche" I le jalto slasten. tek pro.izročuloč iu učinkuje olajša iu odstranjuje obolelosti sopil v primeroma i aelo ugodno na aplosnl pocutek. k radiem času. &„,-,„/ zavaja K. se gobi v vseh lekarnah._ - »ar. '.y,',<> < Najceneje nove gibljive brzopariinike vse vrste slamoreznice in vse dniae poljedelske stroje ter železnino ponujata | Karol Kavšeka nasl. icliiieiiler d Veroi^ck trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana Dunajska cesta 16 Ljubljana Ne zamudite zahtevati cenik! Ne zamudite zahtevati cenik! • -. , L . takoj 2 učenca iti pekovsko Ot.rt pri Jak. KavSli, v Spodnji Slški pri Ljubljani. a?« V Ameriko in Kanado zložna, cena in varna da prva kranjska pošiljateljska trgovina I i, Uj razpošilja najbolj zanesljivo blago tako na trgovce, krojače, šivilje kakor tudi na druge odjemalce in naročnike. Tvrdka gleda le na velik promet ter ne išče dobička in ima najbolje tvorniške zveze, veliko blaga pa sama izdeluje. Torej zahtevajte takoj cenik različnih predmetov iz Prve kranj. pnšiljateljske trgovine R. MIKLAUC, Ljubljana. Prvo naročilo Vas pridobi tvrdkl. Obstoj tvrdke čez 40 let! vožnja s CUNARD LINE ? iill/nji odhod Iz domače lukc: Trsla: Carpathia 26.<2., Suxonia 0./3.; iz Itcko Caronia 23./2. 1914. Iz Llvcrpola: Carmanla 21/2., 23/5. Ltisi-tania 14.2, 7./3, 2H./3., 18.4., »./5. Canipania 14./3, 4.4., 25.4, 30.,6. Maurctania 2S./2, 21.3, 11./4, 16./B. 1914. 3988/,, Pojasnila in vožne karto pri Andrej Odlasek. Ljubljana. Slomškova ul. 2">, blizu cerkve Srca Jezusovega. Cena vožnji: Trst — New-York 111. razred za one, ki potujejo v Kanado K 140-— in zn ono v Združene državo K HU-—, otroci odd 12 let K 70: povsod Se 211 K za osebni davek. Izdelovanje in nnjvec-ja zaloga kilnih pasov (bruh-bandov) trebušnih nasov, vsakovrstnih obvez. 431 Zsioca biaga fz gumna za b bite in bolnice. bri?oal-nice, flnm.iBve ncg..v ce In blazine line ne noge. roke im. Za Gospode oirasniki zalega vsakovrstni Instru-nicntov. Za oliilna naročila se priporoča: K. Piotrowski, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 32, (Levčcva hiša). Vajenca «pri>.imo takoj po dogovoru Ivan Šimenc, umotni i...„»ski vrtnar, Ljubljana, GradlSoe št. 12. 1 'VJJ2 Tržne cene za 100 kg. Ljubljana, 4. februarja 1914. Deželni pridelki: fSenica..... Rž ...... Ajda...... lečmen..... Oves ...... Proso belo . . Proso rumeno . . Koruza stara . . Koruza nova Leča..... Grah .... . Laneno seme . GraSica..... DomaČa detelja Fi>oi RlbniCan . . Fižol 1'repellCar . Fižoi Mandalon Čebula..... Krompir . . . Zelje .sveže . . Zelje Kislobrezsoda Kepa qorenjsko . Keoa sveža . . Kepa kislaorezsod. Hrinie...... Kumna..... Orehi ...... Gooe suhe. • • . Suhe hruške . . . Suhe CeSplje . . . ježice...... Želod...... Smrekovi storži Seno ...... Slama..... Stelja...... Cena Živina, meso živa vaga: Goveda pitana . I c letu težka . . Teleta mala . . PruSICI . . . . KoStruni . . . Kuretnina in drugo: A\aslo kuhano oo k :oo — do. . . Maslo surovo od K 270'— do . . . Slanina svežatSpehl Slanina preKajena . A\ast svinjska . . Loi....... Jaica »oo komadov 1'iSanci . , . . . Goiobl..... Kaca ...... Gos...... Kolonijah blago na debelo: Cena Riž Kangon od K 26 — do . . . I 8* Kava Santos od K 20«— .... ;w> Sladkor od KM -do . «3 ' Petrolej • . . • .1 M I 50 LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 4. febr. 59 57 18 35 83 Brno, 4. febr. 61 7 3 (>6 70 Line, 7. febr. 45 34 57 19 8 BARVANA FLANELASTA ŽENSKA SRAJCA. Najboljše in naj| ri-liicrnoi&e kar ni t no ■ ri t oinislit i /t , lmi :< naša nova barvai » t anelasla ženska rrajca i zajamčeno pralne, !»>• le, mthke tlinele v krmnih vvorrib pisana m opromlpna r. lepimi t riimn^-ripkutni. — Tob llam laslih ži-n-nkih srnic sinodah izvršiti. ker smo ini<'li velikansko mno/ino flanelastega blaga v zalogi, \. i" tIso<' komadov in jih t. lahko prodajamo po poiiohno nizkih conah ter t." isto pri najmanjšem odjomu 3 kemafov, komad po K l'9b, 6 komadov stane pa le K 11* , Samorazprodaia po povz.« t i: M. SWOBODA, Dunaj HI. 2., HieBRgnssff 13 404. K* Dobro ilomače ikaisko Map prejme vsak, ki sc obrne na našo tvrdko, in sicer stalnobarvno kannfaso, brisafe, cefire, angleške voall, modrotUk, lufno platno, oksford, Sifon, flanela, barhente, vsezajamCono, stalnobarvno 3—lu mdolgo 35 do 40 m za 14 K po povzetju pošiljajo: Združeni domači tkalci, Češka Černia. št. i pri Nachodu, Češko. Pri na- ročbi dveh zavojev franko. 420 Svan Grggorc, parna opek.. Menuef in tovarna lončenih peči ima v zalogi vedno vsakovrstno opeko zidno, veliko in malo, navadno strešno, zareza" strešno opeko (Falzzic[jcl) ter vsakovrstno v . r»f peci navadno kmečko in visoko peči za boljše sob« Ojieka in peči, vse prvovrstno blago! Točna postrežba I 408 Semenska trgovina AL. KORSIKA flubljana — $leiweisova cesta — Vrtača 3. Naznanjam častitemu občinstvu, da je izšel moj novi cenik za l1914. in se dobi brezplačno in poštnino prosto. K19 Z odličnim spoštovanjem JU. ^Cocsika. 3449 Zoper mtm! Zoper levroaftzem! Zoper ozebline! Bolečine, tudi tnke ki imajo svoj izvor v nevralgiji, izginejo v najkrajšem času, »ko so vporablja Fragnerjev „Contrhouman". — Ni nikako vribanje spiriluoz, ki skeli kožo, temveč . prijetno mazilo. Sestavljeno po zdravniških predpisih na podlagi starih preizkušenj. — Prospekti so dobivajo zastonj. — Na prodaj po vseh lekarnah (pu-šica K 1-—) ali pa po povzetju na-ruvnost od izdelovatclja. — Pazite zelo natančno na označbo „Contrheu-man" in na ime izdelov.atelja: n. Fragncr. lekarna „Pri črnem orlu" c. kr. dvorni dobavitelj, Proga, Mala stran, vogal Nerudove ulice št. 203. zimske suknje, pelerine, ženska krila, plišasto in suknene vrline jopice, okusno izdelane, se dobe po zanesljivi ceni 9P Ljubljana, Pred škofijo 3 (na voglu zraven škofije). tudi vso vrste blaga za moške in ženske obleke, posteljno opravo, koltre, koče, fino belo tkanino itd. Vedno novosti svilncnih, volnenih in plišastih rut. Izbira velika. Postrežba prijazna. Na zahtevo se obleka tudi po meri izgotovi. Cenik različnega blaga na zahtevo poštnino prosto. Naročajte ,Slovenca' Ztt krodnjarjo , tržno prodajalce, ra jsp rod ajal. ce in /.a vsako gospodinjstvo razpošiljam pri stiskanju lahno poškodovano toaletno milo vsakomur 5 kg za 6 50 K (60- 52 kosov), dišeče po vrtnicah, mandoljih, vi- iolicah, glicorinu, zoli-čih. mošusu, lilijonum mleku itd. Razpošilja po povzotju največja izvozna tvrdlca za toaletno milo Franc Hurnann, Dunaj II., Aloisgas-se 3/6. Kupujte v Katoliški Bukvami! Samo enkrat v življenju! 50.000 spalnih odej po K195 za izvoz na Balkan določene, a radi končano vojsko pridržano, iz pristno brnsko Himalaja-volne, okoli 200 cm dolge, 130 cm široke, v krasnem črtastem melo-dosinu s krasnimi barvanimi bordurami so bodo samo šo kratek čas prodajalo za polovično tovarniško ceno po K 1'96 komad, To Himalaja Bpalno odojo so vredne dvakrat tega denarja in so dobo £n nas po teh senzaci jonelno nizih conah aamo dokler je kaj zaloge. 1 kominl Himalaja spalno odejo stano lo . 3 komadi Himalaja spalnih odoj stano lo . 6 komadov Himalaja spalnih odoj stano io K 1 96 K 6 70 K U — Samoprodaja po povzetju ffl.SvioliosU?, Dunaj III2, Hlessgasse 13 404 Čudovito sredstvo zoper pljučne bolezni. Pismo bolnikov na lekarnarja. Nadporočnik Bela K...y piše: Pred 2 leti semsepreliladilnanočni vaji, dobil sem najprej katar v pljučih, pozneje pa pljučno bolezen. Krčevit kašelj in nočni pot sta me zelo oslabila in sem znatno shujšal. — Dobil sem začasen dopust in sem v tem času použil neizmerno veliko zdravil, potoval sem na jug, pa to vse skupaj ni nič pomagalo, tako da sem slednjič zgubil vsako nado. — Kar berem v nekem angleškem zdravniškem časopisu o slovečem redil-nem prašku »Certosan« za pljuča, katerega sem naročil. Uporabljal sem ga skozi šest tednov po predpisih in sem že po dveh me-sccih zopet zdrav in življenja vesel vojak. Govore mi, da" še nikoli nisem tako dobro izgledal, kot sedaj in se tudi v resnici nisem nikoli prej počutil tako močnega in srečnega. .Župnik R. B .. .1 v K .. .111 piše: Iz srca so Vam zahvalim, da ste mi poslali opis angleškega redil-nega praška »Certosan« za pljuča. Na noben način sc nisem mogel iznebiti dušljivega kašlja, ki mc je mučil in mi oteževal dihanje. Poskusil seni vso, kar so mi priporočili zdravniki in bolniki, pa ni nič pomagalo. Certosan me pa v par tednih ni le ozdravil, temveč tudi izdatno okrepčal in mi pridobil večjo težo. Čudovit je u-činck tega odličnega in okusnega izdelka. Priporočam ga vsakomu, ki trpi na enaki bolezni 1 Velika izvirna steklenica »Cer-tosana« stano 5 K, in sc dodi v lekarnah. Če pa kje ni na prodaj, noj sc naroči v glavni zalogi: Lekarna Jcsef voh 1'orok, Budimpešta, VI. Kiralyutca J 2 o. 140 CJfcl fiSS £ «;'.-■> ki K<: "J Hi m 18fflUBHi>109181 mm ft*^« K 264 13 15 Dražbeni oklic in poziv napovedbi. 1'0 y.ali\i vanju e. Ivana Jelačina, trgovca v 1,'iiMjani. zastoj . .:( po dr. B. Vodušek-u, odvetniku v Ljubljani, bo dne 2. marca 1914 In mogoče še naslednje dni vsakokrat dopoldne ob 9. uri v Tihaboju. v Kuni peljali, v Brinju, v Brezovem in On-šju po-?t>nši v Tiluiboiu nadrobna dražba zemljišč vi. št. 28. 30. 150, 173. 236 k. o. Tih a boj in vi. št. 10 k. o. Sela pri Mirni s pritiklino vred. ki sestoji iz gospodarskih potrebščin. Nepremičninam, ki lih ie prodati na dražbi, je določena prednost skupaj na 27.459 K 84 h: pritiklinam pa na 572 K. Najmanjši ponudek znaša 1S.0S7 K 00 h. to je dve tre-tini cenilne vrednosti ; pod tem zneskom se ne prodaja. Dražba se vrši na licu mesta posameznih parcel in se proda vsaka parcela zase ali pa tudi skupine parcel: skupine napravi o priliki dražbe dražbo vodeči sodnik, ki naj ima v tem oziiu popolnoma proste roke, po nasvetu navzočih kupcev. Var- btcv- ;< r e d m e t šCina skup. Cenilna vrednost Najmanjši ponudek K h K h K h I. a) stavb. pare. št. -7 dvorišče in gospodarsko poslopje, travnik pare. št 2 t in 2 hI stavli pare. št. 26 to je liiša -t. ti', klet. sviniak in vodnjak >tavl>. pare. 't.29 gospodarsko poslopje št. 49 sadni vrt s ko-ioleeni na 7 oken, s kozolcem na 11 oken in 2 sušilnicama, pare. št. <4 njiva v Hodnah, -olastnina do \i. št. 4S k. o. Tlliaboj in pritiklino. . i stavb. pare. št. -7 1 t. ie vedi pod, hlev in pare. št. 2 3 pašnik ......... d) pare. št. 50 sadni vrt. 34 C 76 105 8 20 38 -.0 5760 1055 82 02 80 228 3S40 702 54 01 54 07 1 Skupaj | 7 3 78 7 237 82 4825 ■■'J 11. a) pare.St.419 t gozd na Klinih. b) „ „ 419 2 „ „ . c> » - -»i!' 3 B „ '1) „ ,4194 „ „ .. 5 6 20 fi — 50 50 LIKI 50 — 33 33 133 33 33 33 33 33 i Skupaj | :i"> — | 350 — 233 32 III. al pare. št 522 7 gozd v Brcah, b) „ „ 622 9 ..... 8 - 70 80 — 46 53 67 33 Skupai | 15 — | 150 — 100 79 IV. Celo posestvo v Brinji t. i. vi. št. 19 k. o. Selo pri Mirni ob-stojefe i? peg. re e zidanice >tavb. pare. št 22. paznik pare. št 2t3, vinograd pare. št 214. gozda pare. .-t. 216 in pašnika pare. št. 220 in pritiklin. on rro 223 18 148 v. a) pare. št. 206 3 gozd v p.*bn b) „ B i06 6 . „ „ C) „ „ 206 24 „ „ „ ' » . »M . . . » - SO«3« n , - l) „ „ '206 46 „ „ . 114 116 45 18 24 17 ŠO 31 10 34 46 64 114Š 1163 451 183 244 176 04 19 02 42 56 42 765 775 300 122 163 117 36 46 68 28 04 61 Skupaj 33o 66 33ti6 65 ;'244 43 VL pare. št. 206,57 gozd pod Brezovem 8 09 80 92 53 94 VIL pare. št 206 82 gozd pod Brezovem 5 97 59 70 39 80 VIII | a) pare. žt. :06.85 g. pri Mor. g. | 7 23 72 30 48 20 | b) pare. St. 206/86 g. pri g.Mor.g. r.) „ ., 200,91 „ „ „ ,, 10 14 14 78 101 147 43 81 67 98 62 54 Skupaj 32 15 321 j 54 214 31 i t J IX. I | a) pare. Št. 200,102 g. HeS. hrib b) „ „ 200/112 „ „ „ c) , „ 206/129 „ „ „ d) „ „ 20(5 132 „ „ „ e) „ „ 206 137 „ „ „ f, „ „ 200/148 „ „ 14 12 5 5 5 1 83 30 50 148 123 50 50 50 15 35 98 82 33 33 33 10 uO 33 33 33 Sku pai 43 63 430 35 290 h!) X. a) pare. št. 224 vinog. v Orešju b) n >' » „ n C) „ „ 232 „ „ „ a 6 2 29 19 20 32 51 22 90 95 65 21 34 15 93 63 10 Skupaj lil 74 107 5o 71 (Mi ] XI. a) pare.št.421 9 g. pri Kump. b) „ „ 421/10 „ „ e) „ „ 421/26 „ „ d) „ „ 421 29 „ „ „ 0) „ „ 421,34 „ „ 33 14 22 24 22 72 13 55 42 09 337 141 225 244 226 20 34 52 22 94 224 80 94 .23 150 35 102 81 15! 29 Skupaj 117 i 51 1175 785 4S m l>arc št. 419 9 gozd na Klinih 25 — 250 — 160 (17 s,v. ! a) pare.št. 217 6 p. sedaj g. Heš.h. b) „ „ 218,4 „ „ „ „ ,, e) „ „ 218,5 „ „ „ „ „ 1 4 1 — 10 40 10 - 6 26 6 67 67 67 Skupaj •i _ (50 - 40 | III i xv. | pare.št.41911 gozd Pretreš 25 _ 250 — 166 67 ! XVI. „ .. 418 10 „ Zaguben 22 50 225 — 150 I XVII. ,. 351 njiva v Zgubini 22 84 22* 40 152 27 | XVIII. „ 446 „ v Dolgenjici 22 14 221 40 147 60 1 XIX. „ 401 travnik v Mlakah 100 04 100(1 44 660 96 i XX. .. „ 467 54 46 541 05 303 11. i | XXI. „ „ 470 njiva ob travnikih 41 82 413 25 275 51 . XXII. „ „ 48s „ 7.ii cerkviio 43 45 1 434 50 289 65 XXIII. „ „ 490 „ .. „ 26 (55 266 50 177 (57 XXIV. „ „ 447 „ Polgunjiva 53 52 535 20 856 8(1 XXV. „ „ 465 trovnik Dol trav. 237 25 2372 50 1581 67 j XXVI. „ 400 niiva oh travniku 3!) 74 397 40 264 93 XXVII. „ ,. 513 „ za cerkvijo 37 93 379 32 2"^ S 8 XXVIII. ., 543 „ v žitnicah I 70 73 767 341 511 5li XXIX. „ 550 2 gozd v Brcah 8 58 85 77 57 18 XXX. „ .. 56 niiva pod ustmi 70 67 706 75 471 17 \ XXXI. „ 121 „ v kobilah 24 57 245 70 103 SO 1 XXXII. . 171 travnik pri potoku 23 71 237 12 158 OS i j XXXIII „ „ 175 njiva „ „ 00 ■ 56 605 60 403 73 ? XXXIV. „ 172 „ v Brezlni 24 05 240 46 160 31 151 S XXXV. .. .. 293 v Gradiščih 39 :'9 393 92 202 1 XXXVI. „ „ 293 2 trav. v 9 93 99 32 6(5 21 S XXXVII. „ „ 319 njiva Dol. Preterš 82 34 823 44 548 90 i ; XXXVIII. 357 „ na Cestnici 44 20 441 96 294 M i XXXIX. 371 „ pod vrtini 178 80 1782 80 1188 53 1 ! XL. ., ,.397 „ na Cestnici 36 09 360 !K> 240 60 j XLI. ., „ 522 22 gozd v Brcah 25 _ 250 166 67 S XLII. 1 celo posestvo, to so vlož. št. -'8. 30. 159. 173, 236 k. o. Tiha-boj in 19 k. o. Selo pri Mirni 2803 IS 2S031 84 18687 90 C. kr. okrajno sodišče v Trebnjem. odd. II., dne 15. januarja 1914-