Številka 150.
Trst v petek I. junija 1906.
Tečaj XXX!.
Izhaja	dan
Tudi ob ledđjai ia prazmfcli ob 5. ari, cb ponedeljfrli ob 9. nri zjutraj.
Posamične številke se profitjajo po 3 nvč (6 stotink) v mnoeih tobafcarnah v Trrtu m okolici, Ljubljani, Gorici, KranjuT Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd.
Cene oglasov se računajo po vrstah (široke 73 mm. visoke J'a mm l : za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; la osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ">« stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vrsta K 27 Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa • o"40 stot. — Ogiase sprejema inseratni oddelek uprave ioinoHt*'. — Plačuje se izkijučno le upravi , Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Naročnina, znal.
za vae leto 24 K, pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom K Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna fconsorcija
iista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. -ssccc^ Poštno-hranilnični račun št. S4l.tf.VJ. r^cos:
V edinosti je moč!
TELEFOH štev. 1157.
Nenasitnost Italijanov.
Danes hočemo z nekoliko črtami ozna-iti predloge, ki jih je stavil princ Hohenlohe z namenom, da dovede vprašanje volilne reforme do legislativnega rešenja.
Če se bo kdo čudil teinu, da še le danes prihajamo s to razpravo, ne moremo mu za-ueriti. Saj ima popolnoma prav, če nam prigovarja : čemu sedaj ? ! Saj princ Hohenlohe ;e že — bivši ministerski predsednik in s ni so tudi njegovi predlogi postali bržkone brezpredmetni in se skoro gotovo pogreznejo . prah kakega arhiva ministerskega predsed-nistva. Kajti zelo dvomiti je na tem. da bi si naslednik princa Hohenlohe kar prisvojil te predloge in jih zopet predložil zbornici take, kakoršnji so. Naslednik princu Hohenlohe bi moral biti zelo — naj i ven državnik in parlamentarec, ako bi res hotel poskusiti kaj tacega ter izzvati nad svojo glavo enako i.odo, ki je zadela princa Hohenlohe. MI se nagibljemo namreč k menenju, pa pad princa lohenlohe je provzročila volilna reforma in ne konHikt z Ogrsko. Ta poslednji je bil — kakor se nam dozdeva — le povod, ki ga je »orabil princ Hohenlohe, da se velečastno umakne zopet s pozorišča. In spretno, zelo spretno porabil, to treba pripoznati princu i lohenlohe. Mož se je pokazal zelo dobrega taktika. Mesto, da se je pozneje umaknil, risiljtn po porazu, ki je bil neizogibenjijego-viin predlogom za volilno reformo, je odšel »edaj - na videz vsaj — neprisiljen obdan r. glorijolo konsekventnega, neizprosnega bo-l i teli a za velike gospodarske interese naše državne polovice v starem boju z ogrsko polovico.
Princ Hohenlohe je torej pal in žnjim su padli skoro gotovo tudi njegovi kompromisni predlogi. Razprava o njih bi bila torej z.ikasnjena, prišla bi post festum, bila bi to-r- j povsem brezpotrebna.
Tako bi se nam moglo oporekati. In sicer opravičeno. Vendar imamo važen razlog za to. da se danes pobavimo žnjim. Ni nam namreč namen, da bi tu analizirali in ■enjali te predloge z ozirom na njihov pomen za vprašanje volilne reforme samo, ne storimo tega radi aktuvalnosti tega vpra-vinja. radi velikanskega interesa, ki ga imajo i: tej državno-sorijalno-politični reformi iz-l,i-ti oni milijoni koristnih državljanov, ki so bili doslej — na sramoto države — zapo-* uljeni in izključeni od uživanja najviše poli: ične pravice — volilne pravice.
Ne, za danes nam je namen drugi. Na podlagi številk, ki smo jih posneli iz predlogov princu Hohenlohe. hočemo podati drago-- no karakteristiko naših italijanskih politikov. Iz podatkov, ki jih hočemo zabeležiti tu. morajo dobiti dobrega pouka tudi oni, ki ne morejo umeti,
PODLISTEK.
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgu3ta Šenoe. '— Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić.
===== Prevel H. C—6. =====
—	Pojva torej, sinko ! je zaklical Z i van P 'tegnivši Stanka za roko — pojva v mestno li:>o. pojva v župnijo, pojva na Kapitelj, kjer si živel doslej, povsodi ti povedo, da je Ži-van Benković imel jedinca, ki so mu ugrabile zločinske roke, a ta zločinec, ta človek br,-z srca in duše, da ni nikdo drugi, nego
Prišli »i... Pojva sinko !
—	Nikari, Živan. ako poznaš Boga ! je zakričala Jela ter držala za levo ramo svo-j'-ra jedinca. Niti za trenotek ga ne izpustim iz pod strehe... Mari hočeš, da ga nam ugrabijo v drugič ?
Prisezam ti. da ga dovedem nazaj žiwga m zdravega... Umiri se, žena moja! r' kši to je prijel Živan mladeniča krepko za roko in je brez obzira od! itel žnjim na ulico naravnost proti mestni posvetovalnici.
Bil je petek, ko je mestni sodnik se
zakaj da mi primorski Slovani ne moremo priti tlo mirnega pobotanja z Italijani?!
Torej k stvari. Po predlogih princa Hohenlohe bi prišel po en poslanec na : 40.394 Italijanov,
41.128 Nemcev, 40.192 Romunov, 51.HU0 Slovencev, 54." 18 Poljakov, 54.721 Hrvatov 57.819 Čehov, 105.671 Malorusov.
Med Neslovani bi prišel torej po en mandat na 127.714 prebivalcev, med Slovani pa še le na 324.589. A če si ogledamo razdelitev mandatov po deželah, vidimo nezaslišano dejstvo, da se je v Sleziji namenilo po en mandat za 15.757 Nemcev, v Galiciji pa po en mandat za 114.090 Malorusov, kar bi po-menjalo, da en Nemec v Šleziji bi imel isto-toliko mero volilne pravice kakor 7 Malorusov v Galiciji !
Nu, pustimo to in poglejmo, kakovo mero je določil princ Hohenlohe avstrijskim Italijanom! Iz gornje statistike je razvidno, da je pri Italijanih določeuih le 40.394 glav prebivalstva za volitev enega poslanca, za Nemce nekaj več in potem dalje doli do Malorusov, pri katerih je določenih 105.671 prebivalcev.
Zabeleženi in debelo podčrtani naj bodo torej ti-le momenti : da je pri Italijanih določenih najmanje število voliicev za enega poslanca, da so Italijani, celo na boljem nego Nemci, da so torej Italijani po predlogih princa Hohenlohe najbolj favoriziran narod v Avstriji!! Posebno pa še pri nas v Trstu. Tu bi prišel po en poslanec že na 23.364 Italijanov! ! ! En tržaški Italijan bi imel torej še enkrat toliko volilne pravice nego 1 Slovenec in 1 Hrvat.
Kakor rečeno: ni nam namen, da bi se spuščali v pretresanje in ocenjevanje teh predlogov plede na vprašanje volilne reforme same. Opozarjamo marveč čitatelje, da so italijanski listi tudi po predlogih princa Hohenlohe zagnali hrup in lamentacije, da se jim — grozna krivica godi, da se jih zapostavlja, da se po mačehevski postopa žnjimi. Imejo-čim pred očmi dejstvo, da so po predlogih princa Hohenlohe Italijani najbolj favoriziran narod v Avstriji, da so celo pred Nemci, nam je v resnici zavrela kri, ko smo čitali tiste italijanske lamentacije. Umejemo, da nobena stranka ne priznava rada, da je favorizirana in umejemo da rada skriva to, kar uživa, ker bi hotela še več doseči. To je stvar strankarske taktike. Vendar tudi to mora imeti svoje meje. Vse, kar je prav.
Krik Italijanov proti predlogom princa Hohenlohe je zelo poučen in zelo značilen za narav in kvaliteto italijanskih politikov. Daja nam pouk, da Italijanov je d-n o s t a v n o ni možno nasititi, da jim mera političnih — p r i v i 1 e g i j e v ni
nikdar dovolj, velika, kajti političnih pravic jim itak nikdo ne odreka ali krati. Ni jim dovolj, da se jim daja več, nego je prav, da jim ponujajo še enakrat toliko, nego drugim. ampak oni hočejot imeti še več, vedno več. A če se jim noče dati prav vsega na očitno škodo drugih, pa kriče, da se jim — krivica godi ! Naj izdela prihodnjo volilno reformo kdor hoče, bodi mu povedano, naj se le odreče misli, da bi zadovoljil Italijane. Tega ne doživi, razun če bi se 1. sj. volilne reforme glasil, tako-Ie: v pokrajinah, kjer žive Italijani, imajo e d i-n ole Italijani volilno pravico druge narodnosti pa imajo le pomnoževati število [prebivalce v, n a podlagi katerega se i in a določiti število mandatov za — Ilijane!
Ako bi se § 1. tako glasil, potem bi utegnili naši Italijani biti zadovoljni, drugače pa ne. In kakoršnji so ob vprašanju volilne reforme, taki so povsodi. Smisel njihovega — liberalizma zahteva: nam vse, drugim nič ali skoro nič. V njih ne govori nikdar poleg ljubezni do sebe in svojega tudi čut pravičnosti in koncilijance do drugih. Oni imajo dve roki, ki jemljeta, ali roke, ki bi tudi dajala, te nimajo. Ker so popolnoma izgubili ves smisel za pravico in pravičnost, občutijo vsako mrvo pravice, ki je je deležen sosed, kakor krivico za-se ! Kako naj, za božjo voljo, s takimi ljudmi pridemo do kakega narodno-političnega modus vivendi — z ljudmi, ki vidijo svoje življenje zavarovano še le tedaj ko drugi — umirajo ?!
Ob tej priliki še par besed na adreso tistih rojakov, ki nas nočejo umeti, zakaj smo mi proti temu, da bi se mi Slovenci udeleževali veteranskih in sploh slavnosti s poznano tendencijo.
Poleg Nemcev Schonererjeve in \Volfove struje so Italijani znani, da jim srce ne hrepeni po Dunaju, da vidijo v dunajskem parlamentu le nekak zastop, v katerega pošiljajo svojo delegacijo le začasno in le z namenom, da delajo gori — kupčijo. Njihovo srce pa je bilo vedno in je izven mej te države. Za-beleživši to, nismo hoteli napisati kake obtožbe ali očitanja. Zapisali smo le to konstatacijo, ker se nam v nje luči tem bolj kričeče kaže dejstvo, da so bili Italijani v s i k d a r i 11 v z 1 i c vsemu favoriti vsake avstrijske vlade in da so v predlogih princa Hohenlohe postali celo najbolj favoriziran narod v državi. Na drugi strani smo mi Slovenci vedno prisegali svojo zvestobo, smo hodili kričat pred namestništvo, da smo se liri pavih grl vračali domov, smo se udeleževali z navdušenjem veteranskih in sličnih slavnosti, iz kratka: smo v rekah precejali svojo lojalnost in zvestobo. In to je trajalo dolgo — predolgo. In kaj smo imeli od tega, kaj imamo danes ? Zapostavljeni smo, zapuš-
svojimi svetovalci navadno obdržaval svojo sodbo. Ravno so se hoteli raziti, ker so bili gotovi se svojim opravilom, kar sta Živan in Stanko stopila v dvorano. Prišel je v delavski obleki, tako, kakor je prišel iz delavniee. Vsi so se čudili temu, ali še bolj so se čudili, ko so ga videli vsega spremenjenega in vodečega za roko posinjenca Prišlinovega.
—	Bratje Gričani! je spregovoril Živan tresočim se glasom. Vzemite na um Boga in svojo vest, pa povejte iskreno in po duši, da-li sem jaz imel sina jedinca, ki so mi ga ugrabili v neki noči.
—	Kesnica je ! so pritrdili vsi navzoči pod glasom.
—	Povejte bratje ! je nadaljeval Zivan mej tem, ko so ga mestni očeije začujeno opazovali — da-li je kedaj poprej živel na kapitelju, kasneje na Griču kak sin brata Grge PriŠlina, ki sem ga jaz vrgel v dolgove, napravil pijanca, ki je ob mojem sodelovanju poginil v krčmi vsled pretepa, ki mu je radi tega žena umrla od žalosti, čegar dete sem jaz vzel k sebi. prisvojil si vse njegovo imetje in ga hotel prodati kmetu za deset mark?... Povejte, bratje, je-li to resnica ?
—	Nikdar! čuti je bilo zopet jednoglasni odgovor. Cemu nas vprašuješ to, Živan ? je spregovoril sedaj sodnik griške občine. Saj vemo vsi, da si, kar se tiče poštenja, suho zlato. A kdo te obdolžuje tolikih zlo-činstev, Zivan ?
—	Kdo... Vprašujete? je jecljal Zivan jokaje... Moja kri, moj lastni sin — moj Benko, ki ga gledate tu !...
Vsi so ostali kakor okameneli stebri pred raztegninim zastoroin tajne, ki jim je bila dobro znana od poprej.
—	Da, to je moj sin Benko — je nadaljeval Živan — ki mi ga je v tisti usodni noči ugrabil Grga Prišlin... ali dete moje ne
j veruje, da je našlo očeta svojega.
Prijatelji in znanci Živanovi : lekarničar Gialimello, mesar Vašaš, Tomo Stabel in mnogi drugi, ki so bili med svetovalci, so naskočili sedaj Živana z vprašanji, a ta jim je na kratko povedal, kaj se je po ugrablje-nju zgodilo z njegovim sinom in kako mržnjo-je župan Grga vzgojil v srcu Stankovem proti lastnemu očetu.
Vsi so se zgražali, ko so poslušali pripovedovanje Živanovo.
čeni. zanemarjeni! Za vse neizmerne dokaze ljubezni in udanosti smo dobivali vedno le — palico. Ali ta palica nam je prinesla slednjič vendar nekaj dobrega : s p a 111 e t o v a l a n a s je in ozdravila od h ude z 111 ote. Danes nas vodi spoznanje, da so Italijani toliko dobili ravno zato, ker niso bili taki kakoršnji smo mi ! Danes smo na jasnem, da si z udeležbo na veteranskih in sličnih slavnostih ne pridobimo političnih pravic in svobode. Ce hočemo postati kedaj uvaževan narod, smemo hoditi le na slavnosti kjer se govori po slovenski — z j e z i k o 111 in srce m.
KRIZA V AVSTRIJI.
Povod padu ministerstva Hohenlohe je bil kontlikt z Ogrsko. Nemški poslanec Hei-linger je rekel na nekem shodu, da Ogrska vedno striže Avstrijo kakor kako o veo : Da pa more to, tiči vzrok — je rekel rečeni poslanec — v tem, da nimamo močne ljudske vlade, oziroma ministerstva, ki bi predstavljalo večino zbornice. Dalje je rekel rečeni poslanec, da ministerstvo uradnikov, kakor je imamo že več let, mora v vsem storiti to, kar hoče Ogrska in vse parlamentarno delovanje sestoji v § 14. in v ponavljajočem se odlaganju porlamenta.
Res je in soglašamo s tem, da bi par-lamentarično ministerstvo, ki bi imelo za seboj zanesljivo večino zbornice, moglo vse drugače in izdatneje braniti interese te polovice v borbi z Ogrsko. Ali vprašati se moramo : kdo je kriv na tem, da ga nimamo že toliko časa in da nimamo močnega parlamentarič-nega ministerstva. Kdo drugi, nego — Nemci ? ! Oni bi hoteli imeti parlamentarično ministerstvo, kakor si je misliio oni, ministerstvo, ki naj bi bilo nemško, v katerem naj bi bil k većemu kak Ceh in Poljak. Tako ministerstvo pa ne more biti in ne bo nikoli parlamentarično, še manje pa — ljudsko. Kako neki, ko vendar večina ljudstva v tej državi ni nemška !! Dokler ne stopijo Nemci doli se piedistala svoje namišljene superijoritete, dokler se ne odrečejo misli, da imajo biti oni varuhi in gospodarji vsem narodnostim, dokler se ne bodo zadovoljevali s tisto mero politične moči in veljave v državi, ki jim gre po pravici: dotlej ne bomo imeli zdravega parlamentarnega življenja, ker ne bomo imeli večine v parlamentu, ki bi slonela na političnih principih, in vsled tega ne bomo tudi imeli močnih vlad, ampak le družbe birokratov z ministerskimi fraki na plečih, s paragrafom 14 v roki in z — vpogne-nimi hrbtišči...!
Na Nemcih je torej, da ustvarijo možnost vspešnega boja za interese te državne polovice. Nemec naj se ne čuti človeka in pol, ampak le človeka, kakor je vsakdo drugi in potem pride skoro do ozdravljenja našega političnega in parlamentarnega življenja. Dokler pa bodo se svojo nacijonalno nestrpno-
Tomo Stabel je pristopil k Stanku in mu položil roko na rame:
—	Spominjam se te, sinko — je govoril starec — od tedaj, ko si kakor dete zahajal k meni z materjo po čreveljčke. Tedaj že si bil živa slika in podoba svojega očeta, sedaj pa povsem gotovo. Zahvali Boga, da se te je vsmilil in te rešil iz rok človeka, ki ga nobena usta ne blagoslavljajo, da je 11a stare dni utešil očeta tvojega in mater, ki sta toliko let pogibala v žalosti za teboj...
—	Misericordia <li Dio !... je zavpil strastni Gialimello... pa ta razbojnik, to pse še živi 11a tem svetu ?...
—	Ubijmo ga !... Razrušimo do temelja tisto prokleto gnezdo, kjer skriva svojo glavo!... je kričal Vašaš, grozeči s stisneno pestjo.
—	Pozabljaš, Vašaš ! se je vmešal sodnik, da je mir med nami in Kapiteljem. Prepustimo usodi tega zločinca... ona ga najbolje kaznuje. To veste vsi, da leži doma v največih mukah in se ne more niti ganiti s postelje...
Med tem razgovorom je stal Stanko po-vešene glave sredi dvorane. Videti je bilo, da
Stran II.
»EDINOST« št. 150.
V petek, dne 1. junija 1906
s'jo in nasilnostjo onemogočali zastopnikom narodov, da bi svoje politično in parlamentarno postopanje določali po političnih kriterijih in jih silili, da se postavljajo le na narodno stališče, dotlej tudi Nemci ne dobe zaveznikov drugih narodnosti. Sami pa ne morejo dati parlamentaričnega ministerstva, ker ne morejo ustvariti večine, a to iz zelo jed-nostavnega in naravnega razloga, ker so — manjšina v državi.
* *
*
Iz dunajskih vesti, došlili do sinoči o stanju krize, oziroma o prizadevanju za rešitev krize, posnemljemo tri glavne točke: da krona želi. da se kriza reši čim prej, d a s e ustvari parlamentarično m i n i-s t e r s t v o. da je sckcijskemu načelniku baronu Ji e c k v poverjena naloga, da se v ta namen pogaja izlasti z voditelji Nemcev, Čehov in Poljakov, a prva naloga temu mini-nisterstvu da bo. da uredi razmerje do Ogrske in da izvede volilno reformo. Baron Beck je že začel s tozadevnimi pogajanji. Kakor se vse zdi, so Nemci pripravljeni stopiti v tako kombinacijo, glede Cehov pa gre glas, da jo odklanjajo. O Poljakih se še nič ne ve. ali vodilni faktorji na Dunaju se nadejajo, da Poljaki ne pojdejo \ solidarnosti s Čehi tako daleč, da ne bi hoteli vstopiti v ministerstvo B e c k. V slučaju, da Cehi definitivno odklonijo, da bi ministerski mesti, namenjeni njim, ostali izpraznjeni. V slučaju pa. da so Cehi vendar-le odločijo za vstop v ministerstvo Beck, dobe bržkone ministerstvo za trgovino in pa ministra rojaka. Iz sinoćnjih vesti pa posnemljemo tudi karakteristično dejstvo, da Nemci že intrigirajo pri Becku proti vsaki zahtevi Čehov in so baje že izjavili, da nastopijo najostreje proti Becku. ako bi hotel ustreči kaki češki zahtevi. To potrja le, kar smo rekli gori : edino Nemci so krivi, da ne more no priti do krepkega parlamen-taričnega ministerstva in do ozdravljenja parlamenta. Kajti ministerstvo, v katerem ne bi bil zastopan tako važen narod, kakor so Čehi. in v katerem — to se umeje — tudi Jugoslovani ne bodo zastopani, ne bo v naši Avstriji nikdar imelo svojstva pravega ljudskega ministerstva in tudi ne bo imelo nikdar res zanesljive večine za seboj.
Nemci so torej, ki tudi sedaj iz golega narodnega egoizma™in fanatizma delajo težave. Kajti tega se vendar ne more zahtevati od Čehov, da bi vstopili v ministerstvo s programom, tla se ne sme zadovoljiti nobeni narodni in kulturni zahtevi Cehov ! ! Takega oškodovanja svojih interesov in ob enem ponižanja Čehi ne smejo zagrešiti: Opozorjeno bodi še na neko okolnost, ki kaže drastično, kako se je v nemškem taboru vse narodno fanatiziralo. Sinoćnje vesti pravijo da je nemški klerikale c d r. K a t h r e i n tisti, ki je zagrozil Becku z naj hujim odporom, ako bi odnehal pred zahtevami Cehov ! Če se tako godi v taboru nemških klerikalcev, ki so imeli nekdaj v svojem programu [narodno enakopravnost in federalistično uredbo Avstrije, ki so bili nekdaj vodilni činitelj, voditelj v Hohemvartovem klubu in so ob podpori S 1 o v a n o v zavzemali mogočno pozicijo, potem se res ne smemo več čuditi divjanju Schonererjev in \Volfov. Zabeležili smo, da se vidi v novič, kje je krivda na tej avstrijski mizeriji. Nemci so, ki za-
strupljajo in ki pošiljajo vso Avstrijo k vragu, ako ni taka, kakoršnjo jo oni hočejo imeti. Slovani pa naj hodijo na — veteranske slavnosti.
Iz Hrvatske.
Hrvatski poslanci izvoljeni v ogrsko delegacijo.
V sredo so bili v ogrsko delegacijo izvoljeni nastopni hrvatski poslanei v ogrskem državnem zboru: Erazem Barčić, škof Dro-hobeczkv, dr. Krasojević, Grga Tuškan in namestnik dr. Grahovac.
Zasluga Košutova.
Hrvatski delegati so bili tudi pri grofu Apponyi-ju, ki ga je dr. Medaković pozdravil v hrvatskem jeziku, "kar je škof Drohobeezkv prevel na madjarsld jezik. Grof Apponvi se je prisrčno zahvalil in rekel, da vspeh hrvatske stvari je izključno zasluga Košutova. Hrvatski sabor.
Kakor poročajo iz Budimpešte, bo hrvatski sabor sklican takoj po zasedanju delegacij, morda celo za časa zasedanja delegacij.
..Magyarorszag" s hrvatskim tekstom.
rMagyarorszag~, uradni list ogrske vlade, je priobčil izjavo in govor škofa Droho-beezkega. in sicer hrvatski del v hrvatskem tekstu.
je začel verovati v resničnost Živanovih besed. ali še mu ni bilo dovolj... Zelo mržnje, vsajene proti lastnemu očetu, je bilo sicer potegneno iz korena, ali še ne povsem izru-vano. Povzdignil je glavo, pogledal Zivana in vse navzoče.
—	Verujem vaši besedi ! je spregovoril tiho in tresočim se glasom. Ali še nekaj hočem... On sam, župan Grga Prišlin mi mora priznati, kaj je storil z menoj.
—	Kam si se namenil ? je zakričal Zi-van, zagrabivši sina za roko.
—	V njegovo hišo... Ali, ne boj se, Zi-van! Tudi ti pojdi z menoj !
Rekši to, se je obrnil in izšel iz dvorane ter krenil z Zivanom proti kapiteljski strani.
Svetovalci in zapriseženci občine griške so se tudi razšli ter so razglasili po vsem mestu veliko vest, da je Zivan Benković na čuden način našel svojega izgubljenega sina.
Svet je poslušal, prekrižaval se v začu-jenju ter slavil previdnost božjo in tajna njena pota.
*
* *
(Pride še.)
Dogodki na Ogrskem.
Seja Ogrske zbornice dne 30. t. m.
Med došlimi vlogami se nahajajo med drugim peticije več županij in mest, v katerih se zahteva, da se stavi ministerstvo Fejervarv pod obtožbo. Med čitanjem je v* zbornici nastalo trajno in živahno odobravanje in ploskanje.
Posl. Ludovik 0!ay (neodvisna stranka) je predlagal, naj se peticijskemuodseku ukaže, da čim prej reši peticije glede obtožbe ministerstva Fejervarv ter sporoči o tem tekom 14 dni. — Posl. Štefan Rakovzkv (ljudska stranka) je podiral ta predlog, ki je bil tudi vsprejet. — Poročevalec Hortsv je predložil poročilo finančnega odseka o indemnitetni predlogi. — Posl. Koloman Szell (ustavna stranka) naj bi se o tem predlogu razpravljalo že v petek z ozirom na to, da je želeti, da se dežela čim prej osvobodi ex lex-stanja. (Pohvala.) Predlog je bil vsprejet. Posl. Skicska (Slovak) je zahteval zadoščenja radi kršenja njegove indemnitetne pravice. Predsednik Justh je izjavil, da se stvar izroči imunitetnemu odseku. Posl. Jehicska (Slovak), Pap (Romun) in Juriga (Slovak) so tudi izjavili, da se je povodom njihove izvolitve kršila imuniteta. Poslednji je izjavil, da so ga orožniki pozvali, naj zapusti mesto volitve. Prosil je zbornico, naj ne gleda na to, da je Slovak. (Klici na levici: Izdajalec domovine!) Juriga je protestiral proti tem mejklicem, češ, da on ni izdajalec domovine, ampak ogrski poslanec. Predsednik Justh je posvaril poslance, naj opuste take mejklice, kajti naj-veča razžalitev je, ako se koga imenuje izdajalca domovine. Posl. Rakovzkv je izjavil v osebni stvari : Med nami in gospodi poslanci ni obstojalo sorodno razmerje. Mi najodločneje in z ogorčenjem klanjamo ž njimi vsako skupnost. Ako beže gospodje pod zaščito suverenitete ogrskega parlamenta, tedaj morajo imeti toliko dostojnosti, da ne agiti-rajo proti madjarskem jeziku in ne hujskajo proti ogrskemu narodu, ki jih brani že tisoč let in ki je n as p r o t i njim pok a-zal le preveč potrpežljivosti. (Dolgotrajna pohvala.) Zbornica je potem izvolila adresni odsek in člene delegacije. Ministerski predsednik je potem predlagal izvolitev kvotne deputacije. Zbornica je sklenila, da bo o tem razpravljala v prihodnji seji. Na to je posl. Vaido (Romun) utemeljeval svojo interpelacijo o zlorabah, izvršivših se na volitvah, čaš. nemadjarski volilcijso v zmoti ako m en i j o, da je napočila nova doba. (Živahen prigovor na levici.) Volilci so bili terorizirani od ministerstva za notranje stvari.
Predsednik je poklical govorvika na red. Vaido je izjavil, da so orožniki in upravne oblastnije uporabljale nasilna sredstva, da bi ostrašili volilce in da bi tako narodnostni kandidatje propadli. Ni se torej čuditi, ako nima ljudstvo zaupanja do orožnikov, ki se komandira v madjarskem jeziku. (Dolgotrajen viharen prizor.) Vaido se je pritožil, da so orožniki brez potrebe rabili orožje, vsled česar se je prelivala nedolžna kri. (Neprestani viharni prigovori in mej klici na levici. Živahna pohvala pri narodnostnih poslancih.)
Interpelacija je bila izročena ministru za notranje stvari.
Poljsko „Kolo" proti NemMji.
Poljsko „Kolou se je posvetovalo minolo sredo o tistih vprašanjih, ki jih imajo poljski delegatje sprožiti v prihodnjem zasedanju delegacij. Posl. dr. Malachovski je opozarjal na neke članke v listih r Deutsche Revue" in „Gegenwartu, iz katerih izhaja, da se vodilni politični krogi v Prusiji jako živo zanimajo za notranje politične razmere v Avstriji in v Rusiji. V teh člankih se zatrja na neiskren način, da Nemčija ne želi razpada Avstrije, ob enem pa se Lvov označa kakor središče poljskih intrig proti Nemčiji. Govornik je protestiral proti temu in je obračal pozornost kluba na poluraden članek v rGegenwart~, ki poživlja Rusijo, naj ne prizna Poljakom nikakih političnih pravic. Govornik je omenjal tudi nredstoje-čega obiska cesarja Viljelma na Dunaju ter je ponovno zatrdil, da se Nemčija brezdvonuio vtika v notranje stvari Avstrije in da vpliva sosebno na poljske stvari v Avstriji in Rusiji. Pozival je torej poljske člene delegacij, naj temu vprašanju posvečajo vso pozornost in naj pazijo, da se no bo nobena tuja vlast mešala v naše stvari in da se bodo te stvari reševale brez ptujega vplivanja in varu št va.
Drobne politične vesti.
h
Spomenik romunske m u k r a-1 j u Karolu I. Romunska zbornica je soglasno vsprejela zakonski načrt, da se iz državne blagajne potrosi 1 milijon levov za spomenik kralju Karolu I. in v spomin vojne za neodvisnost.
Francoski proračun za leto 1907. V sredo so francoski ministri imeli dve posvetovanji. Ministerstvo se nahaja v veliki zadregi radi proračuna za leto 1907, ki pokazuje baje 213 milijonov frankov deficita.
Padanje bor z n i h vrednost i. Ker se je v sredo raznesel po Dunaju glas, da se cesar Fran Josip odpove prestolu, so na borzi vsi papirji znatno padli. Avstrijske kreditne delnice so padle za 5 kron, ogrske kreditne za 3 krone, državne železnice za 3 krone itd.
Spor m e d Rusijo in J a p o n-s k o. Iz Tokij a javljajo preko Londona: (lovori se, da je med Rusijo in Japonsko nav-stal spor, ker Rusija ni hotela priznati ja-ponsko-korejske pogodbe. Spor je navstal glede podelitve rexe<iuaturau ruskemu generalnemu konzulu v Seulu. Rusija zahteva, da akreditira njenega konzula korejski cesar, dočim se Japonska temu protivi, češ. da so po korejsko-japonski pogodbi korejski diplomatski posli prešli na Japonsko.
Domače vesti.
Desetletnica županovanja Ivana Hribarja. Dne 9. junija bo deset let, odkar žu-panuje Ljubljani g. Ivan Hrib a r. O tej priliki prirede g. županu Hribarju bakijado, po bakljadi pa komers.
Odmevi z veteranske slavnosti. Na banketu je govoril tudi FZM baron Teuften-bacli, ki živi v pokoju v Gorici. Od neke strani se nas je bilo opozorilo na ta govor. Tukajšnji listi, ki so obširno poročali o tej slavnosti, so tako nekam površno poročali ravno o tem govoru, kakor če hoče kdo čim hitreje smukniti okolo kakega neprijetnega ogla. Jeden teh listov je menil n. pr., da tega, kar je govoril Teuffenbacli, ni lahko povedati. Ravno to je pa vzbudilo našo pozornost, da smo se začeli interesirati za stvar. In res smo od neke osebe, ki je bila na banketu, doznali glavno misel, ki jo je izvajal govornik. Naglašal je namreč, da se je toliko za časa svoje dolge aktivne službe, kakor tudi pozneje, zašledovaje dogodke, uveril, d a so tu doli Slovenci edini element, na kateri se more država zanašati. In na podlagi tega uverjenja je govoril o kratkovidnih in nespretnih vlada h...!
Sedaj nam je bilo jasno, zakaj so oni gori omenjeni listi tako malobesedno smuknili okolo tega ogla ! Nikdo ne čuje rad, da je kratkoviden in — nehvaležen. Nas je zapostavljanje našega jezika na veteranski slavnosti puščalo precej hladne, ker smo si mogli pomagati na jako jednostaven način : držali smo se kolikor le možno daleč. Ali dejstvo ostaja vendar, da je tu grda nelivaležnost od strani njih, katerim služijo veteranske slavnosti.
Da pa se ne poreče, da kaj pretirujeim., ali da pišemo tendencijozno. naj navedemo tu še neko dejstvo, ki govori več nego vse naš, besede. Določeni slovenski govor-nik se je v zadnji hip o d p o v e d ;t ] tej časti, ker so Slovence in njih jezik p o v s o d i potiskali n a zadnje mesto. Altro clie „velika slovenska manifestacija" ! Slovenska je bila le v toliko, v kolikor je res. da so bili udeležena vsaj po 90 odstotkih Slovenci. Sicer pa je bila po svojem značaju taka. da nam izjava FZM barona Teuttenbacha o zaslugah Slu. vencev zveni kakor krvava ironija.
Oni Slovenci neveterani, ki jih je si\ tako vleklo na to slavnost. imajo sedaj grenko lekcijo, ki naj bi si jo dobro zapomnili za bodočnost !
Predsednikom „Družbe sv. Mohorja je na mesto pokojnega prosta Lamberta Kin-spielerja, izvoljen preč. g. Janez Vidovic. km . škof. kancelar v Celovcu.
Imenovanje v poštni stroki. Višima poštnima oficijaloma sta imenovana pošti oficijala : Josip K o s v Ljubljani in Martin Navratil v Trstu. Poštnimi oticijali v, imenovani poštni asistenti Kazimir B e r -t r a m v Gorici, < 'uro H r e g l i c h in Viljem li o 11 u s c h a v Trstu, Ernest S t a n -ger v Opatiji. Ivan S c h m u t z. Herman Bernardi s, Henrik R o s s i. Ivan Bot-t i n e 1 1 i in Fran G 1 o b o č n i k v Trstu.
Razpisane učiteljske službe. Ha;:, sana so mesta učitelja-voditelja i 11. plačili.• vrste na mešanih enorazrednicali na Tatr.-i . v Slivji, Brezovici in Pasjaku.
Na Nanos ! Kakor že objavljeno prhv.li tržaška podružnica rSlov. plan. društva" <• Binkoštih izlet na Nanos (13oo m). Tega i-leta se udeleži tudi soška podružnica (odst Goiica) in ajdovsko-vipavska podružnica.
Vse tri podružnice odpotujejo v nedel.jo popoludne. Goričani prenoće v St. Vidu pri Vipavi, členi ajdovsko-vipavske podružnice <! -loma v St. Vidu in pod Turo, Tržačani j na Razdrtem. Odhod na vrh v ponedeljek i" že v ranem jutru, tako, da dospo vsi , •• okoli 7. ure na skupen sestanek na vrh N -nosa. Potem povrat na Vipavo. Ajdovščino itd.
Težko je najti lepše in ugodneje prilike za polet na Nanos, kakor ravno o Binkoštiu. Tu ni treba ne vodnikov in tudi ne nosačev. ker je za okrepčilo na vrhu na ta dan dohm
preskrbljeno.
Odbor tržaške podružnice _S. I*. I >." opozarja, da je zadnji rok prijave do dan« > zvečer. Na Binkoštno nedeljo in ponedeljek je namreč veliko izletnikov na Razdrtem in je težko najti prenočišča, ako se istega m preskrbi poprej. Prenočišče se preskrbi it
pravočasno priglašenim členom.
Promet posebnih vlakov o priliki svečanosti v škocijanski jami. O priliki
svečanosti v Škocijanski jami dne •>. rožnika 1900. vozili bodo na državnih železnicah naslednji posebni vlaki: a) Na progi Diva<; -Pula. Posebni osebni vlak št. :»l.S : Odhod Pule 8*05 rano, prihod v Divačo 11 '4f> pretl-poludnem. — Posebni osebni vlak št. ->1 Odhod iz Divače 0T»o zvečer, prihod v Pul > 10*20 zvečer. Vlaki se ustavijo na v»i i. vmesnih postajah ; pri teh vlakih se zniža voznina za 50 odstotkov toda le z;; listaj e Pula, Vodnjan. Kanfanar, Šempeter v šumi, Pazin in Cerovlje do Divače. Vozni listi zu vožnjo tja veljajo pri povratku >:ttn" za posebni osebni vlak št. HI 9. — Na pn>-i Trst-sv. Andrej-Herpelje-Kozina-Divača. I' -sebni osebni vlak št. 224/324. Odhod u Trsta-sv. Andrej 9*18 prcdpoludnem, prih« ■ 1 v Divačo 11*10 predpoludnem. --- Za ta vlak se izdajajo v Trstu-sv. Andrej povratni vozni listi po znižani ceni, kakor pri vožnjah ob nedeljah in praznikih, do Rodika in Divače. Ti vozni listi veljajo pri povratku samo za osebni vlak št. .'J21/221 z odhodom < i> 7*50 zvečer iz Divače in prihodom v Trst-sv. Andrej ob 9*28 zvečer.
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic.
Zahvala. Kakor vsako leto, mi je tu ii letos občni zbor „Delalskega podpornega društva" dovolil mesečno milostno podpor". Za ta čin usmiljenja se najiskreneje zahvaljujem tovarišem-delavcem. Bog poplati vsakemu stotero ! Ob enem izrekam tudi iskren" zahvalo g. Krn s t u Novaku za dar povodom velikonočnih praznikov.
Ivan Za d n i k. Velikega morskega psa je vjel v torek v kvarnerskem zalivu tinančni parnik J „Quarneroa. Morski pes (samica) je dolg '» I metrov. Vjeli so ga po dolgotrajnem lovu tt*r I odpeljali v Pulo.
V petek, dne 1. junija 190G
»EDINOST« štev. 150.
Stran lil
Izlet v postojnsko jamo-Družba južne	javil na policiji, da mu je neznan tat na
železnice nam javlja, da priredi na Binkoštni	istem prenočišču ukral par čevljev, vrednih
ponedeljek, dne 4. junija posebne vlake iz	12 kron.
Trsta, z Reke in iz Kormina v Postojno in	_ _ _ . ~ _ T n- - .
' -iii-	Koledar in vreme. Danes: Juvencij; Djeva;
nazaj. Iz Trsta odide posebni vlak ob 8. uri1 Radovan. — Jutri: Erazem, škof; Velimir: Ljuba.
— Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne 4-27° Celsiua. — Vreme včeraj : vroče, tu pa tam oblačno.
Društvene vesti in zabave.
Tamburaški odsek pevskega društva „Kolo" ima to nedeljo od 10. do 12. ure predpoludne svojo prvo vajo. Vse gospode izven društva rKolou, ki so se vpisali, se opozarja, da ne zamude te vaje. Izjemoma se še ta dan vsprejemajo nove moči (gospodje in gospice).
j
„"lovansko mvsRo ___tUr ? Trstu
naznanja slav. občinstvu, da priredi
svoj pomladanski izlet
na IMaštno nefleja, dne 3. jmija v Komen
Zbirališče na kolodvoru južne železnice ob ♦>. uri zjutraj. Iz Trsta do Nabrežine z vlakom, i/. Nabrežine do Komna peš. Popoludne se vrši prosta pevska zabava, na katero vabi podpisani prijatelje slovenske pesmi.
ODBOR
Godbeno društvo na Prošeku priredi na prvi binkoštni praznik zabaven koncert brez vstopnine na vrtu restavracije g. Dra-gotina Starca na Prošeku. Na drugi praznik pa bo javen ples v Zgoniku.
Prijatelji glasbe so vabljeni, da se ude-o toli koncerta kolikor plesa.
40 minut zjutraj in pride v Postojno ob 12. uri 22 minut. Iz Postojne odide vlak proti Trstu ob 8. uri 5 minut zvečer in dospe v Trst ob 11. uri po noči. Cena iz Trsta v Postojno (tje in nazaj) je določena: za I. razred K 12.—, za II. K 9.50. za III. K <i.90. V teli cenah je všteta tudi vstopnina v slavno jamo, ki bo krasno električno razsvetljena.
Ženska zvestoba. Pred deželnim sodiščem. Pred poldrugim letom sta se poročila 26-letni Anton Kovač, stanujoči tedaj in sedaj zopet v Rojanu, in tedaj komaj 16-letna Angelija rojena Krizman. Edina napaka v tem zakonu je bila ta, da je bila ona. Angela. se premlada za tak korak. In ta njena napaka je tudi kmalu provzročila gorje. Komaj 8 mesecev po poroki, je Angela Kovač zapustila moža in komaj 5 mesečno hčerko. To ie bilo v mesecu juliju lanskega leta. Pobegnila je bila v Italijo z nekim delavcem, imenom Angelo Cielo. Ime je res krasno: Angelj Nebesa, in ona je morda mislila, da bo v njem res našla angelja in nebesa, a zmotila se je : našla je vraga in pekel. Iz Frsta sta bila šla v Padovo, a za denar za vožnjo je bila poskrbela ona - in sicer za oba zastavivši zlato ovratno verižico. Iz Padove sta bila šla pa v Vicenzo, kjer sta se bila nastanila pri sestri Angelja Cielo. Da sta se prehranila, je morala ona v Vicenzi zastaviti vse svoje dragocenosti. Slednjič seje skesana vrnila v Trst. a Cielo je bil pozneje aretovan in včeraj se je pred deželnim sodiščem vršila proti njemu razprava radi zločina javnega nasilstva, izvršenega z ugrabije-lijem žene.
Na razpravi je on trdil, da ga je Angela Kovač sama prosila, naj jo odvede preč. ker da je ..do blaznosti** zaljubljena vanj. Trdil je tudi, da mu je ona sama dovolila,
da je nesel zastavit njene dragocenosti.
Ona je pa vse to zanikala. Povedala je, da se je bila oni dan, ko je bila s tožencem pobegnila, sprla z očetom. Cielo da jej je svetoval, da je najbolje zanjo, če se ne prikaže več pred očeta. Strašil jo je. da jej zna oče storiti kaj jako zlega, ter jo pregovoril, da je šla ž njim v Skedenj, kjer sta ostala rez noč pri neki njima poznani družini. I >rugi dan sta pa odpotovala iz Trsta. Ker nista imela dovolj denarja za vožnjo, jej je on snel z vratu zlato verižico ter jo šel zastavit. Iz Vicenze da se je ona hotela vrniti v Trst. a on jej ni tega dovolil drugače, nego pod pogojem, da bi tu v Trstu ubila svojega moža. pobrala ves denar, ki bi ga našla, in se potem vrnila k njemu. Na zaključku je še izjavila, da ona ljubi svojega moža. od katerega je pa ločena.
Kakor priča je bil zaslišan tudi Anton Kovač, ki je potrdil obtožbo in izjavil, da ne živi se ženo. ker jej ne more zaupati. Njiju hčerka da je umrla potem, ko se je bila mati povrnila nazaj.
Angelo < 'ielo je bil obsojen na <> mesecev težke ječe, poostrene z enim postom na mesec, in na izgon iz avstrijske države po prestani kazni.
Na mater je streljal. Pred mariborskimi porotniki je bil dne 28. i. m. obsojen na pet let težke ječe Josip Grobner z Brega pri Ptuju, ker je dne 21. marea t. 1. streljal na lastno mater, s katero je že dlje časa živel v prepiru, ker mu ista ni hotela dajati denarja za njegovo potepuško življenje. Griib-ner je mater trikrat ranil, a ne nevarno.
Umor radi ptičjega gnezda. Blizo Bruine v Furlaniji je 13-letni kmetski deček imenom Šanson našel ptičje gnezdo. Neki 12-letni Lorenzoni pa je trdil, da je gnezdo njegova last, češ. da ga je prej našel. Na to se je vnel prepir in Lorenzoni je svojega tovariša sunil z nožem v trebuh. Nesrečnež je umrl v goriški bolnišnici.
Prijavljene tatvine. — Ivanka Hlebec, stanujoča v ulici del Solitario št. 11. je prijavila včeraj na policiji, da so jej predvčerajšnjim. ko je bila ona ves dan odsotna, neznani tatovi ukradli se stanovanja srebrno uro in zlato verižico, v skupni vrednosti 91 kron.
Marija Udovičić, stanujoča pri sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 61, je prijavila včeraj predpoludne na policijskem komisarijatu pri sv. Jakobu, da so jej neznani tatovi ukradli se stanovanja 3 zlate prstane in sre-j ,aSa,» naj se sedanje cerkveno premoženje luno uro. v skupni vrednosti 48 kron.	ohrani, naj se ga pa prilagodi zahtevam za-
— Mizar Ivan Fasel. ki prenočuje na' kona. Na drugi seji so se škofje posvetovali l/ud-kem prenočišču v ulici Pondares, je pri-1 o vprašanju papeževem, ako se imajo ustanoviti
Brzojavne vesti.
Avstrijska ministerska kriza.
DUNAJ 31. Cesar je. kakor poročajo listi, včeraj vsprejel sekcijskega poljedelskega ministerstva barona Becka ter mu poveril misijo, naj poizveduje, ako bi bilo možno sestaviti parlamentarno : ministerstvo. Baron Beek je takoj pričel razprave s posl. Derschatto, dr. Krama r-em in grofom Dziedu-szveki-jem ter bo danes nadaljeval pogajanja. Govori se, da je baron Beck izjavil, da bi bile najnujneje naloge novega kabineta: uravnava razmerja do Ogrske in izvedba volilne reforme.
DUNAJ 31. Sekcijski načelnik Beck je imel danes zjutraj razgovore z nekaterimi nemškimi poslanci.
DUNAJ 31. Nemški poslanci nagovarjajo barona Becka, naj na vsak način sestavi parlamentarno ministerstvo, če ni drugače tudi brez ('eliov. Tem poslednjim naj reser-vira eno resortno listnico in eno mesto brez listnice.
Poroke španskega kralja.
MADRID 31. Kralj Alfonz in princezmja Viktorija sta podpisala danes ženitbeno pogodbo v navzočnosti vitezov zlatega runa, generalnih kapitanov, členov vlade in diplo-matičnega zbora ter visokih dvornih dostojanstvenikov. Po podpisu, ki se je izvršil s zlatim peresom, darom novinarjev, sta kralj in princezinja vsprejemala običajne častitke. Atentat z bombo proti španskemu kralju.
MADRID 31. (Agence Fabra) Ko se je poročni sprevod vračal v kraljevo palačo, je bila proti kraljevi kočiji vržena bomba.
MADRIi) 31. Kraljeva dvojica se je ob 2. uri in 20 minut popoludne zdrava povrnila v kraljevo palačo.
PARIZ 31. (ob 9. uri zvečer) ..Agence Havas" poroča iz Madrida: Bomba je bila zavita v šopku cvetlic. Aretovani sta bili dve osebi : neki inozemec in en Spanec. Poslednji je star 18 let in je dijak. Kraljeva kočija je močno poškodovana.
Angležka spodnja zdornica.
LONDON 31. Spodnja zbornica je od-godjena do 7. junija.
Shod francoskih škofov.
PARIZ 31. „Figaro"1 poroča : Tekom včerajšnjega shoda škofov je kardinal Richard. potem ko fje priobčil neko papeževo pismo, prečital brzojavko, ki jo je odposlali papežu. V brzojavki se glasi: Naj se zgodi kar koli, škofje Francije se bodo neomajno borili za interese vsre in za prospeh in veličino domovine, ki jo strastno ljubijo in kateri hočejo služiti. Mons. Gilbert Petit je prečital poročilo, ki prihaja do sklepa, da je potrebno, da se vsprejme društvene zakone ter je pred-
bogočastne združitve. — Journal" piše, da je papež pisal škofom, naj ne zavlačujejo svojih posvetovanj. Zatrjuje se, da dobi na shodu ustanovitev bogočastnili združitev večino, vendar prav malo.
PARIZ 31. Vzlic temu, da je škofom naloženo, da se posvetovanja vrše tajno, so vendar listi prejeli različne posameznosti o I teku včerajšnjega shoda. Tako poročajo, da ni v papeževem pismu na kardinala Richarda nikakih navodil, naj se zakon o ločitvi vsprejme ali ne. Skolje naj predložena vprašanja pretresujejo izključno z višega stališča duhovnega pastirstva in interesov svoje domovine. Na koncu opozarja list na preganjanja, ki jih bo morala francoska cerkev prestati. — Nadškof iz Albi je potem baje čital poročilo, kako da so francoski katoliki vsprejeli pe-peževo okrožnico, naperjeno proti zakonu o ločitivi cerkve od države.
PARIZ 31. Škofijska konferenca je danes predpoludne končala posvet j vanje o predlogih glede bogočastnili združitev, kakor jih je podal nadškof iz Besane on a. Ni znano, ako seje o tem kaj sklenilo. Merodajni krogi so pa mnenja, da določi shod škofov konečno besedilo. ki spravi v soglasje delovanje bogočastnili združitev s kanoničnini pravom. Govori se neprestano o tem, da bodo škofje za izid svojega glasovanja zvedeli še le. ko objavi izid sv. Stolica, ki sama izvrši skrutinij".
MADRII) 31. Kralj je vsprejel svojo nevesto pri vhodu cerkve sv. Hijeronima ter jo odvedel v cerkev. Ženin in nevesta sta se podala na prestolje pod krasnim baldakinom. Po slovesni službi božji je kardinal poročil kraljevi par. Potem je bil podpisan poročni čin. Ko je kraljeva dvojica zapuščala cerkev, so jej bile prirejene navdušene ovacije.
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 98.7>„ itatiianska renta 105.80. španski exterieur 96.45, akcije otomanske banke 669 — M.enjice na Loucoti 252.-.
Pariz: (^klep) Avstrijske državne železnic« —.— Lombarde )45.— unificirana turška rema i«».l'» avstrijska zlata renta 93.(30, ogrska 4% zlata re na 97.40, L&uderbank--, turške srećke 145 — parižka banka 15 96, italijanske meridiionalne aki-iie 805.—, akcije Rio Tinto 16.72 Omahljiva
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 39 '1U, srebro 31.Lombardi 5.1/,, španska renta 95.T 9 itu-li lanska renta 1»5.— trzni diskont 3*1-, menjice u* Dunaju —.— Mlačna.
Tržna poročila £0, m^ja.
Budimpešta. Pšenica za oktober K 15.58 do 15.17, rž za oktober K 12SS do 1**90, ove-* za oktober od K 1292 do 1294 Koruza za julij 1C 13 12 do K 1314.
Pšenica: ponudbe srednje, rrvp-i 6evani<" omejeno, t-iJiilen^a mirna. ►».• h i ; 16 000 met. nespremenjeno. — Druga žita nespremenjeno. Vreme: veter.
Hamburg, (dklep pop.J tvav« Snnt »s good average za maj —.—, .	3<i ' m, za de-
cember 37.—, za marec 31
Trdno — Kava K o
navadna loco —39, navadna reelua 40 41. nt-vadna dobra 42—43.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor nni lil z* junij 10.05, za julij 25. za avgu-it 16.45. zt september 1650, za oktober 1(3.85. — Stalno. Vreme : oblačno.
Pariz Rž za tekoči messe 15.25. zh juiij 15,50, za julij-avgust 15.75, za sept.-dec. 15.65(mirnoi.
—	Pšenica za tekoči meaes 23 S >, zh iunij 2«.'.».». za julij-avgust 23.50, za sept.-dec. 251 mlačno*.
—	M ika za tekoči mesec 3:),10. za junij 30.3 > za julij-avgust 30.55, «e»«t3mber-dec. 29.35 imin'uo). Repično olje za tekoči mesec 59.—, zh jun j 58
za julij-avgust 59.25, za sept.-lec. o0-— (miru )
—	Špirit za tekoči mesec 42.25 za junij 4'J. z.i julij-avgust 42.25, za september- iec. 3«.— (stalim«.
—	Sladkor surov 83'* uso nov 21 21*3 , mirno) bel za tekoči mesec 24 a/a, za junij 4."/,. zi julij-avgust 25.—, za oktober tanuvar 2*>.'/». mirno), rafiniran 56--50 50 — Vre n« oblačno.
H u s i j a.
PETEOGRAD 31. V moskvi se je raz-načelnika i nesel ^las. da je generalni guverner, admiral Pubasov zblaznel.
VARŠAVA 31. Prvi inženir mestne kanalizacije, Grotewsky, je bil na ulici trikrat obstreljen in s tremi kroglami težko ranjen. Vzroka napadu je iskati v neki štrajkovski stvari.
Trgovina.
Borzna poročila dne 31. maja. Tržaška borza.
Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K—.— do —.—, London kratek termin K 240. io—240.55, Francija K 95.35—95.50. Italija K 94.17 —95.65, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.20---117 40, nemški bankovci K —.—— —
avstrijska e.notna renta K 99.45 -99.75, ogrska kronska renta K 95.5 —95.85, italijanska renta K —.— —.—. kreditne akcije K oSU.— — 671— državne železnice K 670.25 - 672 2 — Lomburdi K 139.25—141.25 Llojdove akcije K 75 i— 75*.— Srečke Tisa K 331.75—330.75, Kiedn K 496 — Jo 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. 310 —. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 150 50 lo 1 2 50 Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. dop.
včera' dime«
Državni dolg v papirju „ n r. urebiu Avstrijska renta v zlatu
v Kronah 4J Avstr. investicijska renta 3"0 Ogreta renta v zlatu 4°,„

r> I O ' " O i : o t

Tovarna pohištva

,.« a »rJ y
OI
uiica	siv. 52. P. (siJstEia htsa}.
rm«

ZALOCA: ?1RZZR ROSJV-iO f o po-lopje)

! Cono, tia s« n. idk.j r.c • onkuronoc.	j-
* Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po	j;
p<»5,nbnlh načrtih.	'• ;	j3
I Umatrov	br-evn^-tao in frastLo
Za neko kamsitosašks Bde
z strojevnim obratom v Nabrežini iščs 83 zmožen, praktičen, v stro-jevni stroki dobro izurjen
vodja
za kamenolom in kamenoseska dela. Dotičnik mora oiti vešč nemščine, italijanščine in slovenščine. Ponudbe na: ta. Tonnies — LjbhSjana.
OOOS0®Q0Q0000&0®
ggBSBBgfMBg Iff^BHIftTMaJB^^ggl
kronah 4°„
iii
n	n ° 1%
Atcije nacijonalne han te Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih uiarfi 2U marC 20 frankov 100 itai. lir Cesarski cekini
luo.: 0
100.35 118.40 99.70 89.75 113.95 95.55 85.55
J00 3o 118 35 99 70 89.65 113.80 95.55 86.55
Sprejemajo
■e vsakovrstna deia : posebnih načrtih. =
In po
sar
Jtosiraiaii cenil DrszDlaino in IrsaSo
si
1663.— 1662.— 668.— 670 50 240.30 117.2U 23.40 19.13 95.50 11.32
Tovarna pobfštva _.= RflPAEL ITflLlfl —
I' Velikansko skladišče in razstava
Oiiišfva in tapetari]
trst ===== ulica Malcanton štev. 1
po melo ni* k ih cenah.
sJf
Serravallo-vo železnato kina vino#
za bolehne otroke in rekonvalescente.
ProTOPža vo^jo do Jedi, utrjuje želodeo ln ojačnje organizem.
Priporočeno od najsloveeili zdravnikov V vseh
slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
OuiiKova.iO • 16 kolajnami na raznih raztavah la z sad 3000
zdravaiikimi spričevali.
I. SERRAVALLO
= ZrtL =
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO S.
KATALOGI BREZPLAČNO.
Strati IV.
> EDINOST c štev. 150
V petek, dne 1. junija !'>(h;
HOTEL ISA I „K A X
70 sob, elektr. razsvetljava, liftLkopelji Cene zmerne.
HOTEL BALKAN
MALI OGLASI.
1
L.
Mali oglasi računajo se po 3 atot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. _*1 • Puča se takoj.	■
i
Kdor izven Trsta pismeno naroči kak ..MALI OGLAS", naj posije denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, če ni oseba poznana Upravi lista,
Tarifa je natisnjena na čelu ..BALIH OGLASOV" In vsakdo lahko preračuni, koliko mu Je plačati s tem. da prešteje besede. Oglase treba nasloviti na „1HSERATIH ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK44, nformaoije edino le. če bo pismu priložena znamka za odgovor .
Terana I. vrste in belega vina po 28-30
kron — franko kolodvor Motovun ili Pazin — proda (ne izpod 5 heku Uprava Cerkve u Rakotolah (Istra).
619
Gostilna „Alla Costanza"
It. IS). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kraški teran. Priporoča se b1. občinstvu Henrik K o a i č
V Materiji
se odda letoviščarjem pod iako ugodnimi pogoji v najem hi»a z o eobami, z vso opravo, dvemi kletmi, kuhinjo velikim vrtom z vsakovrstnim sadjem. 1'red stanovanjem veiiko dvorišče tik državne ceste Trst-Reka. Do kolodvora Hrpelje-Kozina l1/* ure pe>. Na željo se odda v najem tudi hlev.	631
Mirodilnica
Alojzija Mermol naaled. Le ban — Trst — (ul. Barriera vecchia št. 18) Prodaja barv, drog, žvepla, modre galice, nenadk.iljiv prah proti mrčesom.	502
Parnolo obširnega zemljišča, nahajajočega se rari/vlB na enem najzdravejih gričev pri Trstu so na prodaj. Zemljišče je pripravno za zidanje dvorcev in hiš. Informacije daja „Inseratni urad
Edinosti".	«61
ni*ll7inO sestoječa iz moža, žene in otroka, išče UfclllCt za poletje meblirano sobo v Miljah ali pri sv. Roku, in sicer s kuhinjo ali prosto vporabo kuhinje, ako možno zmalim vrtom, bodisi tudi pri kmečki družini. Uatmene ponudbe ali pismene pod „Kopeli44 „Inseratni urad Edinost *.
Rl/nrop krasen, na najlepšem in liajzdravejem UVUl Cb griču pri Trstu, proti jugu, obkrožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati, v .Inseratnem uradu Edinosti".	660
Veliko zemljišče Kolonji, v najzdravejem
solnčnatem kraju Je na prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci, uradniki, zasebniki, ki imate na razpolago kaj denarja, in si hočete nabaviti svojo lastno hišo, ne zamudite te važne izredne prilike. Zemljišče primerno za gradnjo velikih in malih hiš, dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kamenolom. tako da se dobi materijal za zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave, hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tndi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je, da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Potem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. Na željo se gradi dvorce, hišice poljudne visokosti, tndi proti plačilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustmeno INSERATNI URAD EDINOSTI (Trst. ulica Giorgio Galatti št. IS od 9.-12. dop. in 2.-7, pop.) Narodni dom.
Za Birmo
je najlepši spomin krasna
stereoskopična - /otogra/ična slika
izvršena v dobropoznanem lotog. zavodu
E. MANENIZZA
ki se provizorično nahaja v hiši štev. 9 na COt^SU
nasproti hotela Volpich.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične kožne bolezni itd.
se je povrnil in prevzel
l sv°j ctmbulrtforij.
Sprejema od 12. do 1. in ->d 4. do 5. pop.
TRST — ulica Saaita St. 2 I d. — TRST
Bar^arnica
pralnica in čistilnica na suho
(s parnim strojem)
za obleko brez, razdiranja, blago, pohištvo pregrinjala itd., kakor tudi dežnike
Črešnje (Haslame) j^jj1
i
sveže in lepe razpošiljam vsaki dan v poštnih košaricah od 5 kg po K "2-20, s povzetjem, nadalje priporočam vsako drugo sadje po najniži dnevni ceni.
Izvozna tvrdka za sadje !
Osman Dželilovići	slamnikov
Mostar.	Cene nizke. — Postrežba toena.
M. SALARIN
t ulici Ponte della Fabbra it, ?
(Vogal ul. Torrente.)
Poletje!
Pomlad!

M Cerar v Domžalah Za,°9a ob,ek in površnikov
J™	w	; za, gospode, dečke In otroke, velik izbor platnene
' obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumenu in
se priporoča gospodom trgov-j i eem in slavnemu občinstvu v obilo naročanje vsakovrstnih
modni obleka za. delavce.
O priliki birme !
se je oglasiti edino le v novi trgovini
jj. Xehiayan
TRST, Corso štv. 23.
Velika izbera ur
verižic, prstanov, priveskov, uhanov z demanti in brez istih itd.
Predmeti so zaznamovani v. najziner-nejinii cenami.
Najpopolnejše jamstvo za vsako prodano aii popravljeno uro. Kupuje in menjava.
za svetliti

par
Kremo Exe!sior za čevlje
ste ju že poskušali? j4eprekosljivoI
l)oi»iti j p povsod.
Tovarna voska za svetliti
Esc&ses* & Sa3 Samo
TRST — ulica Giulia 76 — TRST
99
Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH.
Kova redna, hitra In direktna služba za blago ln potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzoparobrod
MHM GIULIA
odpluje dne 6. junija t. 1. v Novi York.
—— Cene jako nizke.	—
Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki ao električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2
Nov dohod blaga za obleke po meri, koje '»e zvrst točno in hitro po zelo nizkih cenah.
Na deželo vzorci brezplačno in franki).
PODRUŽNICA:
„ AX>L>A CSTTA Dl LONDSP.A *
nI. Poste trnove št. 5. (vogal ul. Torre n .It! a
Najfinejše
namizno in jedilno olje
se vdobi pri
= narodni zalogi olja
Tu Bamera štev. I ivan Mnionig, lastnik
C. kr. prsv.
Riunione Adriatica rii Sicurta
Glavnica in rezermi zakla li druStva glasom biluncf ^ccic^cc'/ 31. decembra 1904.
Zadružna glavnica (od kojih vplačano "v 3,200.(K>0)...... K $,000.00;)
Rezervni zakladi dobi'kov .... „ 7.4V.» !)lo „ zaklad proti vpadanju vrednoatij javnih efektov ... „ 4.114154 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ „ 83,152.182
Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembra 1904 ...... „ 2f»5.43tf.:WJ
IzplaČaue škode v vseh oddelkih o I
ustanovitve društva [IH38—1901' „ ,r> ">!.:."»;
Društvo sprejema po jako ugodnih po/jjih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vBled razstreli) ulomu kakor tudi prevozov po suhem in in rju : sKlepa pogodbe za zavarovanje živlieija i> > r i'.no-vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljiv • za življenja aii po smrti zavarovancu, doto otrokom itd.
Dr. KOLB
bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
Dr. A. Mittat, Ulica della Zonta St. 7, I. — TRST
Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zistemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittaka odlikovan z ,,Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rast^vah V Rimu, Berolinu in Saint-Luis.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in speSlcijsko
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono it. 847. - Via della StaziOJ13 Št V. 7. - Telefono St. 847
Filijaike v PULI, GORICf, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
- (Pošiljanje predmetov, ki se jemljejo na potoiaiije in prevažanje Dlaga ca vse Druge.) =
Sprejema tudi pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
®SF~ Edini tržaški zavod za == „VACUM-CLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPR0H —
Točna postrežba in nizke cene.
Električno vpeljavo
izvršuje
jpranjo S. dalsass-9
TRST ulica S. Spiridione štev. G.
EVGEM BWCHErfTI
TRST — ulica delle Acque 2
Prodajalnica jestvin, kolonijalnega blaga, dlikates, svežega in suhega sadja.
Novi furlanski salami — Videmski kotekini <iraški gnjat. — Ovćji tsir pijemontešfci — Ovčji sir star iz Karnije — Parmezan I. in 1F. vrste	»'.jtc
zelene — Konserve iz pomodorov ital., najbolje vr :e.
Na debelo in drobno.	Cene brez koiku.-enc?.
&
Da bodete spali mirno in £ brez nadlege, da si ohranite * Vaše obleke in Vaše kožuhe £ j pred molji ter da uničite škod- J* f4 Ijive učinke nezdravega zraka 9 po sobah in stanovanjih, rabite $
I ZXSLIE«m-j ev©	l
% kadeče 3e stožce ^
m	v
Na prodaj v vseh mirodilnicah k in lekarnah.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Mefodija!
■ ■ ■■ ■■ ■■ —	w J ■■ »»»	>< » >< U >1 M t<
i y<r* Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, maic i-c I	in v obče kakorsno koli vrsto oglasov sprejem i
i	„Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Gab;:: i s
TRST - ulica Farneto št. 11 - TRST	^ ^ S^!	T>,> U
K"Trg-* Po noći se sprejema v ,, tiskarni E.linosf aI —
fo noei se sprej«
Velika zaloga koles (bicikljev)
Gsrmania in Nazivale
Koles na bencin (motocitlet) R033LER S JADE3N13
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritikiin
kolesarski šola
^Slbin Boegan
O priliki plesov se izvrši najhitreje. Pregrinjala se liku po 20 nve. komad.
Fid zelo ugodnimi pogoji je na prodaj lepa
z lepim sadnim vrtom na Tržaški cesti št. 33. Hišu s pritiklinami je bila 1. 1 !>05 sodno cenjena na 40.700 K in se za to ceno tudi proda.
Pripravna je posebno za letovišcarje ali penzijoniste.
Pojasnila daje lastnik Mihael Pnc na Golu št. 27 pri Tomaju.
Ustanovljena leta 1867.
Odlikovana
livarna V.a Vincenc Osvaldelia
Dl. Meflia 28 TRST Telefon 374 ;
Mehanična delalnica.
Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje,
najnovejšega sestara na množeči se obrat in naplojočiio pritiskom. — Obiralniee za oljke. — Stiskalnice za oljke
z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnice. Proračuni na zahtevo.
mehanična Dcblnica ^a
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev. 3.
^jalJT Edcr išče službo ali kakor>no-koli z:i|»»->!enje: kdor isee uradnike :ilt službeno .oohj- : kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvore««v : kdor ima za prodati hist«, polja, dvore«- : k ior žt'li pi»'ojiJa4 vknjižbe it«!., prodali ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete it«!, itd. i«aj se posluži M A H M O G L A S tr V v „E d i n o s t i*-, ki so najceneji, najvt-e čitani in najbolj pripravni v dosego namena.