De* pot etH‘ ,dt •d dela s srebrnim vencem >974 »Fik Opozorilni dan ^ vse Jo' C)a je Prešeren naš največji ’n'k in utemeljitelj sloven-naroda v sodobnem po-^nu besede, smo se navadili ponavljati, da nam je misel P°stala že fraza in besede nizi ^akov brez pomena. To pa se-»r v - n'Tlobro. Znano je, da je jef |.Se človekovo početje, tudi miš-feji | ''J* 4 * 6, skrajno ekonomično, pri-lil ra®aJeno razmeram in potrebam; išk až,‘čne oprijemljive posamez-M ?st' naš razum sproti sešteva na ■p v, straktne skupne imenovalce, s si omogoča obvladovanje jčl J1 n°štva pojavov. Če ostane ob mi' ()ern. samo znak brez pravega, Prijemljivega, v zavesti obliko- 4 a.ne8a pomena, potem smemo |epati, da nam reč ni več ra-V|dno pomembna ali potrebna. T'Seveda bo šel hitro kdo v zrak: Pa, kaj, Prešeren, da nam nič ® Pomeni?! Saj bo proslava, ,r 0r bo pel, deklamacije bodo, 114 Jjagrade bomo podelili, govor °- O, to pa ne, Prešeren pa ja — Jegova obletnica je naš kulturni tfl Baznik! Praznik slovenske be-pt Sede! sit Pa smo tam! Seveda bo pel r(i 2bor, igrali bodo na klavir, kak vi Nadobudnež bo deklamiral , rbo, tudi goVor bo. Ampak ali 6 °tudi kaj več? Bo te pozornosti 0 slovenske besede preslavnega j^ačaja tudi še kak dan po 8. fe-rUarju — ni treba da ravno Panične, raje praktične? Se bo Sovernik še spomnil največjega .°venskega pesnika Franceta rešerna pri tako preprosti po-jtornosti do slovenske besede, ■ °t je svojeročno podpisovanje, ln se bo popravil — ne bo se po ^Plošno razpaseni uradniški '"odi zadnjega časa podpisal s H j^itnkom naprej (Prešeren ranče), ampak z imenom na Pravem mestu? Bodo vsi udele-aenci proslave, ko bodo šli, šli v elovec in ne v Klagenfurt? .(•do napisali na pismo dvoje-?Cno Klagenfurt/Celovec, Fer-Pch/Borovlje, saj bo šlo pismo k Našim, slovenskim ljudem? Bo ^vnostni govornik s Prešernove Proslave na prvi naslednji seji, ko 0 moral govoriti nelektorirano, na pamet, našel in uporabil kaj slovenskega za »uporno se bomo j-alagali na reševanju tega pro- 'ema«? Bo uporabil »do neke Nrere« namesto razpasenega >>donekle«? In tako naprej. In v šoli: bo telovadni učitelj v Sv°jih zgrešenih pedagoških po-Padkih nehal klatiti najbolj zanikrni poulični žargon, da bi se '‘Približal« učencem? Bo kdaj /j strokovna služba začela skrbeti jezikovno likanje učiteljev, ki Ne učijo lavno slovenščine! (Vse N°lj očitno namreč postaja, da je ,ani eno izmed legel splošnega jezikovnega onesnaževanja.) — ,e bodo kdaj novinarji in sploh javni pisci odvadili mišljenja, da Jezik ni važen, ker da so za to lek-:°rji na svetu — ti popravijo, kar je treba, in vnesejo vejice? Bodo ,daj univerzitetni profesorji za-jadli vsaj trohico sramu in ogla-sanja vesti ob svoji javni slovenš-jNtii (v Franciji lahko diplomant etničnih in še bolj seveda drugih Jed »pogrne«, če stoji le nekaj Ve]ic v nalogi narobe; vsaj na Nglednejših šolah)? Bo kultura samoupravnega izražanja ozi-jdma samoupravljalske besede kdaj ujela korak s kulturo sa-Ntmipravljanja kot ideje? Ce bi res kaj dali na svoje nenehno ponavljanje besede o Pre-Svrnu, če bi se zavedali njihovega P°mena, bi to moralo biti sila, ki 1 nas leto in dan, od enega 8. fe-ruarja do drugega gnala v ‘Nkšno pozornost. Kakor ni mo- Časnik delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije Ljubljana, 9. februarja 1979 — št. 2 — letnik XXX Savica danes goče onesnaženosti zraka, miru, voda in vsega drugega odpraviti s frazami, v enem samem dnevu in brez napora, samo z nekaj malega cenenega zanosa in nav' dežne daljnomiselnosti pa sploh ne, tako velja to tudi za onesna- ženost jezika. Prešeren nas je zadolžil za mnogo več kakor za enodnevne proslave in vzklikanja. Naj bo torej praznik v njegov spomin ^'-ačunski dan, opozorilni dan za vse, kai smo slovenski kulturi, tudi kulturi naše besede, sklenili storiti dobrega, pa tega nismo storili in bo treba storiti čimprej. Zoper ko-modnost. MATJAŽ KMECL Razgibano v kulturi in znanosti Malokatero leto smo pričakali slovenski kulturni praznik v tako razgibanem ozračju kot letos. Včasih smo ob tem času delali predvsem letne reprezentančne preglede, kaj smo v kulturi pomembnega dosegli in kaj nas čaka za naprej. Letošnji kulturni »sončni« obrat je usodnejši, bolj daljnosežen. To velja za delavce v kulturi in znanosti, pa tudi za družbeno okolje, v katerem kultura in znanost delujeta in učinkujeta. Kulturni in znanstveni delavci v Sloveniji so prav v tednih pred Prešernovim dnevom — seveda ne zaradi praznika, ampak tako je naneslo — glasno, vendar preudarno in odgovorno opozorili, da je nastopil trenutek, ko je treba tudi njihovo delo izraziteje samoupravno kodifi-cirati, se pravi, včleniti ga v celotno združeno delo, v samoupravne družbenoekonomske odnose in v svobodno menjavo dela. Težnja po tej stvarni družbeni uveljavitvi kulturnega in znanstvenega dela je prav revolucionarna in terja spremembo v ljudeh, odnosih in stvareh, s katerimi se kulturni in znanstveni delavci ukvarjajo. Ljudje — ustvarjalci, delavci, proizvajalci v kulturi in znanosti se v tej družbi ne čutijo več odrinjeni v »vrhnjo stavbo«, bolj ali manj poljubno potrebni ali nepotrebni, spoštovani ali prezrti mezdno-dotacijsko plačevani dobavitelji duhovnih storitev, marveč hočejo na temelju svojega dela in zaradi vloge tega dela v celotni družbeni produkciji in reprodukciji postati neodtujeni samoupravljale!. To ni več »tarifni«, mezdni, »sindikalistični«, interesno posamični boj za honorarje, subvencije, dotacije in moralna priznanja, temveč je stremljenje po veljavi svojega dela kot nezamenljive sestavine združenega dela. Odtod resnična zavzetost delavcev v kulturi in znanosti, ki jo je bilo razločno videti in slišati v vseh družbenih razpravah o samoupravni presnovi kulture in znanosti po novi ustavi in zakonu o združenem delu v na novo porajajočih se družbenoekonomskih razmerjih. Spomnimo n. pr. le na razprave ob družbenih dokumentih interesnih skupnostih, delegatskih razmerjih, o založništvu, varstvu kulturne dediščine, statusu samostojnih ustvarjalcev, o raziskovalni dejavnosti, o svobodni menjavi dela, o podružblja-nju kulturne politike, o kulturni vzgoji v šolstvu itd. Druznena aktivnost sicer ne more zamenjati delovnega ustvarjanja v kulturi in znanosti, mu pa utira pot v družbo, ki ji je vse to delo namenjeno. FRANCE FORSTNERIČ Ob slovenskem kulturnem prazniku Razločno čutim, kako se rojeva tudi v meni in zagotovo še v kom, morda v vseh srcih, a v vsakem drugače — ta naš praznik človečnosti. Lahko smo ponosni, saj so vsa naša velika dejanja in hotenja globoko kulturna. Pot, ki smo jo krčili dolga stoletja, nas je vodila skozi številne socialne in moralne preskušnje. Hoteli smo tudi zase prostor pod soncem, kot nekoč, ko smo v časih velikih ljudskih popotovanj prišli v te kraje. Veliko smo naredili. Razmere, v katerih smo živeli, so terjale od nas kritično in ustvarjalno delo. Včasih smo nekoliko popustili, sprejeli tudi kaj slabega, toda to nas ni nikoli odvrnilo od korenin in ciljev lastnega življenja. Prav zato smo danes tu in bomo jutri še bolj živo, svobodno in ustvarjalno kakor danes. Ni razlogov, da bi dvomili v naše socialno, moralno in estetsko zdravje, ne bodo nas zmogla nikakršna ekonomska ali duhovna »virusna« obolenja, ker smo trden, v številnih družbenih bitkah prekaljeni rod, ki je odločen nadaljevati boj za vedno bolj svobodno in človeško življenje. Če smo kdaj v praksi capljali daleč za uspešnostjo naših romanskih in germanskih sosedov, imamo danes, v temeljnih točkah kulture življenja, veliko prednost. Zmogli smo na poti zgodovine prispeti pred sam prag »carstva svobode«. Uzakonili smo ga, stopamo vanj, toda še veliko naporov nas čaka, da bomo v njem resnično zaživeli. Ničesar, kar je preživeto, ni mogoče pokopati brez odpora in bolečin, brez bojev in tveganja, brez ustvarjanja, odpiranja novih možnosti, brez zaupanja v novo , prihajajoče. Vsi smo udeleženi v tej dialektiki življenja, v vsakomer se na enkraten, nikoli ponovljiv način soočajo njene sestavine, vsakdo mora v sebi tako ali drugače bojevati boje, ki jih ne bo nikoli konec, v vsakomur je kultura, ne le kot stanje, temveč tudi kot možnost. Vsi smo torej odgovorni za naš kulturni jutri. Dozorele so možnosti in ne smemo zapraviti zgodovinske možnosti, da postanemo subjekti kulturne družbene politike. Tam, kjer delamo in živimo, priborimo mesto samoupravno izraženim potrebam in intere-sot... Je dajmo se motiti od nikogar. Kdor noče z nami, nm ne bomo dovolili, da bi nas oviral na poti v bolj človeške (samoupravne) odnose, h kulturnemu in umetniškemu doživetju, k času, ko lahko zaživimo v ustvarjalni strasti, ki je muka in radost. Ne dovolimo si vzeti naše svobode, naše vere in prepričanja, da človek toliko velja, kolikor daje. Vsi moramo miselno dozoreti za takšen kulturni boj, še posebej pa mora naša skrb veljati mladini. Ni dovolj, da se človekovi teoretični in umetniški plodovi kopičijo na policah založb, knjigarn, da se šopirijo v likovnih galerijah in likovnih salonih, da se razkazujejo vidu in sluhu na gledališkem in glasbenem.odru. Ni dovolj, da obstajajo kot kapital v glavah posameznikov, da vedno bolj bahavo vdirajo v naša stanovanja; ne, vse to ni dovolj: prestopiti morajo prag naše zavesti in postati sestavina naše osebnosti. Vrniti se morajo v človeka, kakor so iz človeka izšli, da bi rabili svojemu namenu. Kulture ni mogoče kuptii z denarjem, kulturo si je mogoče pridobiti le z odprtostjo, s pripravljenostjo, da jo sprejmemo, doživljamo in dajemo drug drugemu v obliki človeških dejanj. Storimo vse, da bi bili vsi, še posebno pa mladi, deležni takšne kulture in estetske vzgoje, da bi na tradiciji najžlahtnejšega in najplemenitejšega, pa vendar kritično ustvarjalnega občutja in prav takšne misli, udejanjali in usmerjali življenje tja, koder bo vse manj prostora za razredne, socialne in moralne tegobe. Mar nismo za to vsi odgovorni? Mar ni za vsakogar kulturno dejanje, upreti se nekulturi? Mar ni dovolj priložnosti za takšno razmerje? Mar ni zamah z roko, češ kaj mi mar, udarec kulturi, mar ne pomeni zaklepanja vrat v družbo svobodnih proizvajalcev? Ne, razredna zavest nam je potrebna, kajti še so nasprotja in še oblike življenja, ki človeka potiskajo k tlom, ga skušajo poniževati in razvrednotiti. Socialna tema je še vedno velika človeška tema, je še vedno problem, ne le za politiko, ampak tudi za znanost, filozofijo in umetnost. Ni mogoče biti avantgarden, ne da bi bil hkrati v jedru človeškega in družbenega problema in na strani človečnosti seveda. Za to ni posebnega odra. Nadaljevanje m 2. strani Številne naloge Zvezni odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, ki je bil izvoljen lanskega oktobra, je imel pred nedavnim svojo prvo sejo pod predsedstvom Žana Božidara. Na tej seji je sprejel pravila za organiziranost in dejavnost ter letni načrt delp. Načrt dela zveznega odbora temelji na načrtu dela sveta Zveze sindikatov Jugoslavije ter načrtih dela republiških in pokrajinskih organov sindikatov izobraževanja, znanosti in kulture. Glede na tako zasnovo vsebuje veliko pomembnih nalog. Glavne izmed teh zadevajo dohodkovne odnose. V načrtu je predvideno, da je treba obravnavati svobodno menjavo dela v izobraževanju, znanosti in kulturi za vsako področje posebej. Pri pripravi te temebodo sodelovali republiški in pokrajinski organi sindikata in komisije sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Tudi izgrajevanje sistema delitve dohodka, je tema, ki bo na dnevnem redu zveznega odbora. Pripravila jo bosta republiška odbora Sindikata delavcev izobraževanja, znanosti in kulture SR Hrvaške in SR Srbije skupaj z zveznim odborom. O ekonomskem in materialnem položaju osnovnega šolstva in kadrovskih problemih v tej dejavnosti bo razpravljal zvezni odbor na temelju razčlembe, ki jo bo pripravila Zveza samoupravnih interesnih skupnosti osnovnega izobraževanja Jugoslavije. Ob temah s področja družbenoekonomskih odnosov bo posvetil zvezni odbor precejšnjo pozornost obravnavi razmer in samoupravne organiziranosti > izobraževanju in kulturi. To temo bo pripravljalo več sodelavcev. Prispevke bodo napisali člani odbora družbenih dejavnosti sveta Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine, zvezi samoupravnih interesnih skupnosti osnovnega in usmerjenega izobraževanja ter republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja SR Hrvaške. Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti SR Slovenije in zvezni odbor bosta preučila samoupravno organiziranost raziskovalne dejavnosti. Poleg teh glavnih tem predvideva zvezni odbor v svojem načrtu tudi razpravo o številnih drugih vprašanjih, kot so npr. razčlemba razvoja izobraževanja, znanosti in kulture v sedanjem srednjeročnem načrtu in samoupravno načrtovanje na teh področjih v novem srednjeročnem načrtu. Pripravili bodo tudi razčlembo delovnega časa v izobraževanju, razpravo o medre-publiško-pokrajinskem dogovoru o skupnih temeljih reforme vzgojnoizobraževalnega sistema, delu sekcije prosvetnih časnikov itn. Proslava 60-letnice ustanovitve KPJ ima v načrtu še posebno mesto; pri tem bodo imela pomembno vlogo uredništva prosvetnih časnikov republik in pokrajin, ki bodo posvetila temu jubileju tudi skupno številko. Zvezni odbor in sekcija prosvetnih časnikov bosta organizirala ob proslavi jubilejev posvetovanje o družbeni vlogi šole. Organiziranost, naloge in metode dela zveznega odbora so natančno opredeljene v pravilih, ki so jih sprejeli na tej seji. Po teh pravilih se organizira zvezni odbor na enakopravnih temeljih, sestavlja pa ga šestnajst delegatov iz ustreznih sindikatov republik in pokrajin. Mandat traja štiri leta, vsako leto pa izberejo novega predsednika. Med številnimi nalogami zveznega odbora so navedene tudi tele: zvezni odbor sodeluje pri srednjeročnem in dolgoročnem samoupravnem načrtovanju izobraževanja, znanosti in kulture, spremlja in spodbuja svobodno menjavo dela in izpopolnjuje osnove in merila za notranjo delitev dohodka na teh področjih, preučuje in spodbuja hitrejšo, bolj učinkovito in kakovostno samoupravno organiziranost izobraževanja, znanosti in kulture, razčlenjuje družbenoekonomski položaj teh dejavnosti idr. V posebnem členu pravil so opredeljene vloge in naloge sekcije prosvetnih časnikov republik in pokrajin, poudarjeno pa je tudi, da je načrt dela sekcije sestavni del načrta dela zveznega odbora. Pravila urejajo tudi metodo dela zveznega odbora, ki temelji na usklajevanju dejavnosti, organiziranju izmenjave izkušenj in usklajevanju stališč republiških in pokrajinskih organov sindikatov. Zvezni odbor zavzema stališča ter sprejema sklepe na temelju usklajenih mnenj republiških in pokrajinskih organov sindikatov. Dogovorjeni in usklajeni sklepi zveznega odbora morajo uresničevati vsi republiški in pokrajinski organi ustreznega sindikata. RUŽIČA PETROVIČ Več sodelovanja pri skupnih načrtih Zveza delavskih univerz Slovenije je pripravila svoj, letni načrt dela v sodelovanju s strokovnimi skupinami delavcev večine delavskih univerz v naši republiki, zato se v njem zrcalijo potrebe in interesi delovnih in družbenopolitičnih organizacij. Vse naloge organov Zveze delavskih univerz, skupne in splošne naloge, ki jih Zveza opravlja za svoje člane, so oblikovane na temelju posveta, ki je bil lanskega decembra. Osrednja točka zadnje seje izvršilnega odbora zveze je bila obravnava osnutka letnega načrta dela. Znova je bila poudarjena težnja Zveze delavskih univerz, da bi v prihodnje še bolje uveljavila svojo vlogo ne le kot usklaje-valka in usmerjevalka dela vseh delavskih univerz, temveč tudi kot ponudnica skupnih načrtov izobraževanja, ki bi jih izvajale vse delavske univerze. V razpravi je bila poudarjena potreba po boljšem sodelovanju pri oblikovanju skupnih izobraževalnih načrtov, predvsem s socialistično zvezo, sindikati in z drugimi. V razpravi so govorili tudi o nalogah delavskih univerz glede na zahteve zakona o usmerjenem izobraževanju, o tem, kako naj se vključujejo v posebne izobraževalne skupnosti in kako naj oblikujejo medsebojne dohodkovne odnose. O vsem tem bodo spregovorili več v mesecu marcu, ko bo javna razprava o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju. V razpravi smo slišali predloge in pobude nekaterih delavskih univerz, da bi prevzele izobraževanje v avto-šoli ter izobraževale za potrebe družbene samozaščite in ljudske obrambe. Ta področja so deležna precejšnjih kritik, zato bi bilo treba izobraževanje izboljšati. Pomanjkljiva je tudi kulturno estetska vzgoja — torej bo treba tudi tej nameniti več pozornosti; izdelati načrt za tovrstno izobraževanje in ga preveriti v praksi. Delavske univerze naj bi prevzele tudi izobraževanje organizatorjev kulturnega življenja, usposabljanje novih delavcev v krajevnih skupnostih in dale več poudarka izobraževanju v klubih samoupravljavcev, kjer naj bi se izrazile predvsem izkušnje iz samoupravne prakse. Nalog je več kot dovolj. Da bi bilo le še toliko usklajenega sodelovanja! T. D. dogodki Za enotnejša merila Razprave o tem, kako nagrajevati po delu in delovnih dosežkih v šolstvu, ki jih v vzgojnoizo-braževalnih organizacijah nenehno spodbuja Sindikat delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, so pripomogle, da se, čeprav s težavo, tudi v praksi nakazujejo obrisi novega sistema nagrajevanja. Res pa je, da merila za obseg in kakovost dela še vedno niso taka, da med delavci ne bi povzročala hide krvi; učitelji menijo, da so izhodišča zanje premalo določna, zato je njihova slika v šolah dokaj pestra. Vsaka vzgojnoizobraževalna organizacija si zamišlja organizacijo dela po svoje, imeti pa bi morali — tako menijo učitelji — enotna izhodišča. Takih pa v šolah ne morejo izdelati, ker trdijo, da niso za to usposobljeni. Želijo si čimbolj enotnih meril za nagrajevanje. Prevladuje mnenje, da so delovna opravila in naloge v vseh vzgojnoizobraževalnih organizacijah približno enake. Tako mnenje podpirajo tudi osnovne organizacije Zveze Sindikatov Slovenije in nalagajo republiškemu odboru Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, naj spodbudi k dogovoru in poenotenju meril v vsej republiki. To je kot raziskovalno nalogo sprejela tudi Visoka šola za organizacijo dela v Kranju. Dokler pa naloga ne bo končana, je vendarle treba že sedaj pripraviti vsaj začasna merila. Ta naj bi bila tudi temelj, na katerem nastaja skupni sporazum za vse panoge vzgojnoizo-braževalne dejavnosti, ki so prej vsaka zase — po pionirski poti iskale poti za nagrajevanje po delu in delovnih dosežkih. Da bi vprašanja, ki se pojavljajo pri uveljavljanju delitve po delu, zlasti pri ugotavljanju in vrednotenju sestavljenosti in zahtevnosti del ter pri opredeljevanju meril za kakovost dela obravnavali dovolj strokovno in vsestransko, je republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti povabil na posvet o tej temi, ki. je bil pred nedavnim v Domu sindikatov, predstavnike Filozofske fakultete v Ljubljani, pedagoških akademij v Ljubljani in Mariboru/ Visoke šole za organizacijo dela v Kranju, Peagoškega inštituta, Izobraževalne skupnosti Slovenije, Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda SRS za šolstvo. Pripravil je teze za razpravo, ki opozarjajo predvsem na tri vprašanja: kako opredeliti obseg učiteljevega dela s časovnimi normativi v 42-urnem delovnem tednu, kakšna naj bo metoda ugotavljanja sestavljenosti in zahtevnosti del in nalog in nazadnje: kako vrednotiti kakovost vzgojnoizobraževal-naga dela. Se pred začetkom razprave, ki je zadevala v živo vse nesporazume, ki se pojavljajo o delitvi po delu, pa je bilo poudarjeno tole načelno vprašanje: Ali je res mogoče z enotnimi merili opredeliti zahtevnost dela tako različnih profilov prosvetnih delavcev, kakršne imamo v naših vzgojnoizobraževalnih organizacijah, od predšolskih ustanov, osnovnih in srednjih šol pa do domov za učence in študente ter delavskih univerz. Vsa »priporočila« skrivajo namreč v sebi nevarnost, da bi zadeve posplošili in premalo upoštevali posebnosti posameznih dejavnosti. Razpravljale! so opozarjali na težave, ki nastajajo ob opredeljevanju 42-urnega delovnega tedna: koliko delovnesa časa priznati za posamezno delo, kako doseči vsaj približno enako obremenitev vseh delavcev in enakomerno obremenitev posameznika v šolskem letu. Poudarjeno je bilo, da je treba ta vprašanja reševati s smotrno zasnovanim letnim načrtom dela, v katerem morajo biti stvarno ovrednotene vse naloge ne samo delo v razredu. Pri obravnavi sestavljenosti in vzgojnoizobraževalnega zahtevnosti dela se je razprava še vedno zaustavljala ob kamnu spotike, ki je star toliko kot šola: ob razmišljanjih, ali so razlike med posameznimi predmeti tolikšne, da ni mogoče meriti vseh z enotnim časovnim normativom ter ali je vzgOjnoizobraže-valno delo na različnih stopnjah šolanja enakovredno (npr. razredni in predmetni pouk v osnovni šoli). Ker imajo posamezna področja vzgojnoizobraževalne dejavnosti vendarle precej posebnosti, so na posvetu sklenili, da bodo skupine delavcev s teh področij še ta mesec pripravile predloge za oblikovanje enotnejših meril delitve po delu. M. K. Ob slovenskem kulturnem prazniku Nadaljevanje s /. strani Na tem odru smo vsi in je vse. Na njem si moramo urediti življenje, urediti odnose, ki bodo privilegij za vse in za nikogar. Očitki so nesmiselni; z njimi ni mogoče rešiti nobenega kulturnega vprašanja. Vsakdo naj prevzame svoj del odgovornosti. Nikomur ni treba piti iz mlak in postanih mlakuž. Vsakdo si lahko poišče izvir tam, kjer je socialna praksa v nenehnem iskanju. Tu je mesto ustvarjalnosti. Tu ni prostora za nesporazume in malomeščanske igrice, ampak za tvorno sodelova- Temelj preobrazbe Po oceni izvajanja družbenega plana v Sloveniji za obdobje 1976—1980 bi nekateri lahko razumeli, da se celodnevna šola prenaglo razvija, je opozoril na 9. seji koordinacijskega odbora za uvajanje celodnevne šole pri predsedstvu RK SZDL Slovenije njegov predsednik Niko Lukež. To bi lahko marsikoga zavedlo, da bi v prizadevanjih za hitrejšo preobrazbo osnovne šole popustili; toda prav razvoj celodneve šole je temelj preobrazbe vzgajanja in izobraževanja, izredno pomemben tudi za kakovost usmerjenega izobraževanja. Razumljivo je, da pomeni podatek o 6,8 % osnovnošolcev v celodnevni šoli in 12,4 % v podaljšanem bivanju šele začetek preobrazbe, ne dopušča pa še nobenega samozadovoljstva, da smo dovolj storili za razvoj celodnevne šole. Nasprotno: vse premalo je na-glašen pomen celodnevne šole v osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za omenjeno obdobje, pa je tako ohlapnejše stališče potrebno čimprej dopolniti in samoupravno prožneje in iznajd-Ijiveje razvijati celodnevno šolo. veri jo možnosti za razvoj celodnevnih šof, da se uveljavi spoznanje o tem, da je celodnevna šola najboljša oblika življenja in dela osnovne šole in pomeni možnost za uveljavitev vzgojnoizobraževalnih smotrov preobrazbe vzgajanja in izobraževanja v Sloveniji. Preobrazba ni preprost proces. Veliko je različnih težav, toda ravno te je treba z združenimi močmi odpravljati, ne pa razmišljati, kako bo postopoma samo po sebi nastajala celodnevna šola, ali pa celo, kako je bilo že dovolj opravljenega. Zavod SR Slovenije za šolstvo in Komite za vzgojo in izobraževanje bi morala čimprej obravnavati vprašanje celodnevne šole in pripraviti tudi načrt usposabljanja kadrov za dobro delo celodnevnih šol, obenem pa temeljito vsestransko oceniti delo, uspehe in slabosti tistih šol, ki so že razvile celodnevno obliko vzgojnoizobraževalnega procesa. Celodnevna šola pomeni po-družbljanje osnovne šole in zagotovitev možnosti za preobrazbo srednjega in visokega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Prav celodnevno bivanje učencev v vzgojno organiziranem okolju omogoča njihovo boljše socialno izkustvo, več politehnične in samoupravne vsakodnevne prakse in oblikovanje boljše kulture prostega časa ter krepi življenjsko delovno in proizvodno - tehnično vzgojo. Na seji so podprli akcijo RK ZSMS in Zveze prijateljev mladine za odločnejše in skupno ukrepanje, da bi začeli izobraževati mentorje, potrebne za dobro dejavnost celodnevnih šol. Le tako bo šola lahko izobraževalno in kulturno središče krajevne skupnosti in bo odprto zaživela z utripom in potrebami svojega okolja. Na seji so opozorili, da je za hitrejše preraščanje osnovnih šol v celodnevne šole treba uporabiti enote izobraževalnih skupnosti, ki naj to rešujejo z dobrimi osnovnošolskimi programi; pri tem morajo opraviti svojo pomembno vlogo vse družbenopolitične organizacije in društva. Koordinacijski odbori za uvajanje celodnevne šole pri OK SZDL naj takoj vsestransko pre- 20-leinica dvojezičnega šolstva V občinah Murska Sobota in Lendava so letos praznovali 20 let uvedbe dvojezičnega šolstva. Potrebno je bilo veliko naporov, da je stanje tako kot sedaj. Letos obiskuje dvojezični pouk v obeh občinah več kot 1300 učencev na osnovnih šolah, Dosledno v roku nje. Bodimo najprej delavci, nato ljudje s poklici, znanji in sposobnostmi. Torej vse to, kar znamo in zmoremo, podredimo temu, kar naj bi vsi bili — v svobodno samoupravno socialistično asociacijo združeni delovni ljudje. Komur gre resnično za to — in prepričan sem, da večini — bo njegovo delo in prizadevanje dragocen prispevek k rasti slovenske kulture in socialističnemu samoupravnemu razvoju slovenskega naroda v okviru prav takšne skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. FRANC ŠALI Za sistematično usmerjanje mladine v srednje, višje in visoke šole glede na kadrovske potrebe je žc nekaj let poskrbljeno prek skupnih razpisov, ki hkrati pomagajo (?) mladim pri izbiri poklica. Družba si prizadeva za t,o — bolj ali manj uspešno — že nekaj let.Povedati je treba, da bodo v prihodnjem študijskem letu (1979-80) uvrščene v program usmerjanja in v skupne razpise tudi vse verificirane oblike izobraževanja in študija ob delu, ki ga izvajajo redne šole vseh stopenj, izobraževalni centri v delovnih organizacijah in delavske univerze. To bo dalo celoten pregled oblik in načinov izobraževanja in hkrati pripomoglo k lažji poklicni opredelitvi učencev in študentov ob delu, in ne nazadnje — pomagalo delovnim organizacijam in interesnim upnostim pri določanju kandidatov za študij ob delu in potreb po kadrovskih štipendijah. Roki celotne akcije Za usmer-janje vpisa v srednje, višje in visoke šole ostanejo isti, kar pomeni, da bo akcija končana — dosledno v roku —1 z objavo skupnih razpisov meseca marca kljub zamujanju nekaterih posebnih izobraževalnih skupnosti, ki so se v to akcijo vključile le v zadnjem času: od 16 posebnih izobraževalnih skupnosti jih je le pet vse leto spremljalo poklicno usmerjanje in so,pravočasno po- Čeprav zdaj povsod oblikujejo enote občinskih izobraževalnih skupnosti, ohranjajo koordinacijski odbori za uvajanje celodnevne šole svojo vlogo, naprej spodbujajo k hitrejšemu prehodu v celodnevno šolo, pospešujejo preobrazbo, iščejo možnosti in so skupaj z izobraževalnimi skupnostmi vodijo akcijo za uveljavitev neposrednih oblik svobodne menjave dela na tem področju. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 za letošnje leto ne opredeljuje dovolj pomena uvajanja celodnevnih osnovnih šol, zato bo SZDL posebno dopolnilo. L.R. precej učencev srednjih šol pa se uči madžarskega jezika. Ti podatki kažejo, da so na narodnostno mešanem ozemlju v Pomurju dosegli uspehe,-ki jih lahko zavidajo tudi zunaj meja naše domovine. slale podatke). To je sklenil koordinacijski odbor za poklicno usmerjanje pri Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje na svoji nedavni seji. Skupni razpis za vpis v prvi letnik srednjih šol bo objavljen 13. marca, razpis za vpis v prvi letnik višjih in visokih šol pa 8. marca. V razpravi smo slišalf pobudo, ki je sprejeta kot sklep: v prihodnje bo treba izdelati natančno metodologijo za potek celotne akcije usmerjanja vpisa; tako ne bo več neskladnosti in zamujanja nekaterih še neaktivnih občinskih koordinacijskih odborov za poklicno usmerjanje. Razprava je poudarila potrebo po nujnih enotnih vpisnih merilih za posamezne vrste šol. Slišali smo predlog Zavoda SRS za šolstvo (za ljubljansko območje), da bi bilo treba izdelati enake teste objektivnega tipa za vse gimnazije, češ da šolski uspeh ne more biti edino merilo za vpis. O vpisnih merilih, so menili člani koordinacijskega odbora, naj bi se dogovorila skupnost gimnazij — bila pa naj bi čim bolj enotna. Sprejeli so sklep, da bi v prihodnje pripravili informativni dan za učence na šolah po objavi skupnega razpisa, ko bo znan celoten pregled izobraževanja in zmogljivosti srednjih, višjih in visokih šol. T. D. ^ letu 1978 je na ljubljanski J^agoški akademiji diplomiralo ,19 študentov in tako se je šte-.''o diplomantov povzpelo že na •000. Ob tej zagotovo po-j ernbni in sami po sebi zgovorni *'evilki, je bila 13. januarja 1979 Ljubljani slovesna podelitev fl|Plom, na kateri je predsednik 5veta PA v Ljubljani Branko , z govorom pospremil nove Atelje v delo in življenje. V *}enu sveta pedagoške akade-rjjje jim je čestital k uspehu, JLfati pa orisal 30-letno pot ra-*v°ja te vzgojnoizobraževalne 0r8anizacije: , ^ zadnjih letih je postala, že ^ar tradicija, da so vidni pred-avniki naših družbenopolitič-"m organizacij in republiških or-?a0ov za vzgojo in izobraževanje ^ekli ob takih svečanostih vrsto jtosli, zlasti pa priznanj F A v Hubljani ter njenim diploman-°0i za uspešno delo, študij in dojene uspehe. Še prav posebej Pa smo v zadnjih letih vsi skupaj ^leli, da bi naša akademija 'Oialu dobila novo stavbo in s*upno streho za vse oddelke, ki |° še vedno razstreseni širom po Ljubljani. Kljub težkim in izredno neugodnim prostorskim razmeram, > v nad 30-letnem delovanju y*Šje pedagoške šole in Pedagoge akademije dočakali ne le 30-etnico obstoja, ampak tudi asPeh, na katereea smo lahko uPravičeno ponosni. Letos za-Pošča našo, že kar častljivo hišo Pettisoči diplomant. O naših študentih in diplomantih obstajajo vse mogoče ^atistike, razvidi, podatki in intonacije. Oko se z zanimanjem Ustavlja zdaj pri tem zdaj pri °nem, misli begajo sem ter tja, aemirne so in iščejo odgovor na ^Prašanje: le kako je mogoče, da !e danes med nami diplomant, ki tla na svojih priznanjih številko, O je blizu ali že celo nad 5000 Leprav ne iščemo za vsako ceno absolutne resnice dokončnega, edino pravilnega odgovora na to, P® bo prav, če opozorim zlasti na eno: velika večina naših študen-!0v je izhajala iz kmečkih in de-*ayskih družin. Težko so se pre-pjali skozi študentska leta v Ljubljani. Iz podeželja in oddajanih krajev so prihajali sprva v uje mesto, da si naberejo no-jmga znanja in spoznanj za prihodnje delo. Navajeni so bili tr-a®ga dela in skromnega življenja, ki so ga lajšale le kadrovske stipendije in če so bile možnosti, soba v študentskem naselju. Leta in leta se naša akademija n^šča med tiste višje in visoko-tlske ustanove, ki imajo, kot Pravimo, najugodnejšo socialno sestavo, zato je med drugim tudi osip med vpisanimi študenti in diplomanti razmeroma majhen, ali če obrnem: velika večina pri nas vpisanih študentov, svoj študij tudi uspešno konča. Vse priznanje je treba izreči tudi izrednim študentom. Izredno so si prizadevali, žrtvovali svoj prosti čas, zanemarjali številne družinske in druge obveznosti, preživljali težke trenutke na izpitih, zamenjali sobote, praznike in nedelje za delovni dan ter prihajali iz vseh krajev, celo 100 in več km daleč na predavanja, seminarje in vaje. Mnogi med njimi so se tako navezali na akademijo, učitelje in nove kolege, da jim je bilo kar žal, ko so končali študij na akademiji. Ob vsem delu, študiju in naporih študentov so imeli svoj delež tudi učitelji in drugi delavci akademije oziroma višje pedagoške šole. Mnogih žal ni več med nami, izgoreli so v pedagoškem delu, kateremu so se zapisali z vsem srcem, voljo in hotenjem, dati svoj delež zlasti v povojenm razvoju naše vzgoje in osnovnega šolstva. Tako kot študenti niso poznali prostega časa. V vsakem vremenu, ob vsaki uri so po pedagoškem delu v Ljubljani potovali z vlakom ali avtobusom v Maribor, Celje, Trbovlje, Novo mesto, Kočevje, Postojno, Novo Gorico, Koper in drugam v tako imenovane centre in omogočali, da so mnogi učitelji dopolnili svoje znanje in pedagoške izkušnje. Pomembno delo so opravili tudi drugi delavci akademije. Delali so tudi ob sobotah in nedeljah. Vsi brez izjeme, od vodstvenih delavcev akademije do referentov in snažilk so živeli in še živijo s študenti, ki so jih sprejeli za svoje. V povojnem razvoju našega šolstva smo doživeli že veliko reform in drugih sprememb. Prav vse so težile k temu, da bi bilo naše šolstvo, vzgoja naše mladine čim boljša, čimbolj uspešna, kar se da učinkovita in prilagojena stopnji našega družbenega in gospodarskega razvoja, v zadnjem času pa zlasti usklajena s stopnjo razvoja družbenega samoupravljanja in potrebami samoupravne socialistične družbe. Prav v teh dneh so nas znova seznanili z obsežnim delom, ki čaka Republiški komite za vzgojo in izobraževanje, da bi z novimi zakonskimi določili začrtali nova pota reformnim prizadevanjem v vzgoji in izobraževanju od vzgojnovarstvenih organizacij do osnovne, zlasti celodnevne šole, prek vseh oblik Pettisoči diplomant Pedagoške akademije v Ljubljani usmerjenega izobraževanja do višješolskega in fakultetpega študija. Pri tem pa se vsi pedagoški delavci zavedamo, da je vsak zakon, vsaka reforma, vsaka sprememba uspešna šele takrat, ko jo sprejmemo in uresničujemo. Naše šolstvo je kljub težavam, zlasti pa sponam upravno-administrativnega in proračunskega vodenja doseglo izjemne dosežke. Doseglo je tak razvoj, tako razširitev vseh šolskih in znanstvenih ustanov od predšolskih ustanov in male šole do fakultet in inštitutov, da lahko upravičeno pričakujemo še večji razmah v naslednjih letih. Pri tem pa se zavedamo, da je predvsem od nas samih, od prosvetnih delavcev odvisno, kako se bomo vključili v posebne izobraževalne skupnosti, kako bomo sodelovali v svobodni menjavi dela, kako bomo podirali pregraje med umskim in fizičnim delom, med dosedanjo delitvijo na proizvodno delo in družbene dejavnosti ter kolikšen bo naš delež v nadal-njem razvoju naše socialistične vzgoje in izobraževanja. Letošnji diplomanti odhajajo v naše vzgojnovarstvene in vzgojnoizobraževalne organizacije prav v času, ko šole zapuščajo še zadnji učitelji, ki so nosili veliko breme v časih NOB in prvih povojnih letih obnove porušene domovine. V času, ko bi jim morali stati ob strani s svojimi izkušnjami in znanjem mnogi učitelji, ki so postali žrtve okupatorjevega nasilja in izdajalskega delovanja domače reakcije, ki ni prenašala na- rodno zavednih in naprednih učiteljev. In vendar, tako kot so se v daljni preteklosti mnogi mladi učitelji brez izkušenj, brez mentorjev in svetovalcev jasno videli svojo pot, spoznali svoje naloge v vzgoji mladih rodov, tako upamo, še več, prepričani smo, da boste tudi vi nadaljevali njihovo delo in se z vsem žarom ali kot smo včasih rekli »polni pedagoškega erosa« vključili v napore, da našo mladino vzgajamo v zavedne, predane člane naše velike socialistične družine slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. V tem poslanstvu vam želimo veliko uspehov v upanju, da današnje slavje ni dokončno slovo od PA, ampak, da se bomo še srečali ob nadaljnjem strokovnem in vzgojnem izpopolnjevanju, ob izmenjavi izkušenj in spoznanj v delu z mladino, ki je eno najlepših, čeprav ne tudi najlažjih. Glavno plačilo za naše delo je, zavest, da smo pošteno opravili svojo dolžnost, da smo otroku več kot učitelj, da smo tudi vzgojitelj in vodnik v najbolj občutljivih letih, ko se oblikuje v osebnost, ki raste in se razvija v svobodni, socialistični družbi, le-ta se nikdar ni odrekla humanim odnosom med ljudmi in jim kljub nekaterim težavam prav sedaj daje vse večjo veljavo in pomen. V krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov in nadalj-nem razvoju socialistične družbe imata odgovorne naloge tudi naša vzgoja in izobraževanje, naš učitelj in vzgojitelj. Pouk gospodinjstva vedno bolj pomemben Leta 1954 je bila ustanovljena Višja gospodinjska šola v Grobljah pri Domžalah. Dvoleten enopredmetni študij gospodinjstva je potekal neprekinjeno trinajst let, diplomiralo je več kot 450 predmetnih učiteljev. V istem obdobju, leta 1959, je postal z reformo šolstva pouk go-, spodinjstva obvezen za učence osnovnih šol, posebnih šol in nekaterih srednjih šol: vzgojiteljskih, zdravstvenih in kmetijsko-gospodinjskih. V nižjih razredih osnovnih šol od 1. do 6. razreda je bila učna snov tega predmeta vključena v druge predmete, od 6. do 8. razreda pa je bil predmet samostojen, z dvema urama tedensko. V letih 1965 do 1972 se je število ur, namenjenih predmetu, začelo v osnovni šoli zmanjševati, dokler ni postalo gospodinjstvo izbiren predmet s tehnično vzgojo. Posledice tega so se kmalu pokazale. Število ur predmeta se je močno zmanjšalo, mnoge učilnice, namenjene za pouk gospodinjstva, so preuredili v druge namene, učitelji predmeta so se ali prekvalificirali za pouk drugih predmetov, ali pa odšli v druge poklice. Šolske prehrane niso več vodili za to usposobljeni delavci. Po statističnih podatkih je bilo v Sloveniji leta 1972 le še okoli 150 učiteljev gospodinjstva. Istočasno s temi ukrepi so ukinili tudi Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah in v Sloveniji; tako ni bilo več možnosti za šolanje predmetnih učiteljev gospodinjstva. S širjenjem celodnevne šole, podaljšanega bivanja otrok v šoli in s podružbljanjem gospodinjstev, se mora povečati učinkovitost zdravstvene, delovne, ekonomske, moralne in estetske vzgoje na stopnji osnovne šole. In prav predmet gospodinjstvo s svojimi smotri in vsebino pripomore k oblikovanju in razvijanju higienskih, ekonomskih in delovnih navad. Na pobudo Društva strokovnih in predmetnih učiteljev gopsodinjstva Slovenije in Zavoda SRS za šolstvo je leta 1975 stekel na Pedagoški akademiji v Ljubljani študij gospodinjstva. Tudi položaj predmeta na osnovni šoli se je v šolskem letu 1978—79 spremenil. Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje je sprejel sklep, da je predmet gospodinjstvo obvezen v 7. in 8. razredu osnovne šole s po eno uro tedensko. Če se učenci odločijo za prakso iz gospodinjstva, jo je šola dolžna organizirati, med prostovoljnimi dejavnostmi pa tudi krožke za učence od 5. do 8. razreda. Študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani je dvopredmeten, organiziran je redno in kot študij ob delu. Za razumevanje strokovnih področij gospodinjstva je nujno poznavanje osnov kemije, biologije in ekonomike. Zaradi tega priporočamo predvsem vezavo gospodinjstva na predmetno skupino kemija ali biologija. V zadnjem času pa se je nekaj študentov odločilo tudi za vezavo na tehnično vzgojo ali pa vpisujejo gospodinjstvo kot dopolnilni študij tretjega predmeta Permanentno izobraževanje učiteljev je organizirano v obliki rednih seminarjev, ki potekajo v organizaciji Zavoda SRS za šolstvo, ob sodelovanju učiteljev te predmetne skupine na Pedagoški akademiji v Ljubljani. V izdelavi so novi kompleksni programi, ki naj bi še bolj upoštevali tisto vsebino snov, ki je potrebna v praksi. V šolskem letu 1975—76 se je na Pedagoški akademiji prvič začel študij. Vpisanih je bilo 10 rednih študentov in 11 itudtMT ob delu, v šolskem letu 1978—79 pa je vpisanih 27 rednih študentov in 18 študentov ob delu; to kaže, da se je zanimanje v treh letih povečalo za več kot 100 odstotkov. Večina študentov dobiva kadrovske štipendije, to pomeni, da so usmerjeni v študij gospodinjstva. Glede na zadnje podatke Zavoda SRS za šolstvo potrebujemo v Sloveniji še približno 200 učiteljev gospodinjstva. Potrebe po delavcih so predvsem na področju strokovnega usmerjanja šolske prehrane in pri programih celodnevne šole, vendar neurejeni status učitelja gospodinjstva, kot vodje šolske prehrane, preprečuje šolam, da bi razpisale redno delo in naloge za te delavce v skladu s potreba-mi. s Profil učitelja gospodinjstva je izredno širok in zaposlitev ni možna le na osnovni šdlL temveč tudi v vzgojnovarstvenih zavodih, obratih družbene prehrane, domovih za učence in študente inj ne nazadnje v prihodnosti tudi v krajevnih skupnostih, kjer naj bi bolj pomagali pri reševanju vsakdanjih problemov krajanov. Neposredna usmeritev na predmetno skupino gospodinjstvo je možna v shemi usmerjenega izobraževanja le iz vzgojiteljskih, zdravstvenih in kmetijsko-gospodinjskih šol. Žal predmet ni zastopan v učnih programih gimnazij pedagoške usmeritve niti v programih za učitelje razrednega pouka in učitelje posebnih šol, ki vsebine predmeta posredujejo na nižji stopnji osnovne šole. O usmerjanju na študij predmeta bo treba v prehodnem obdobju uvajanja usmerjenega izobraževanja še razmisliti, kajti prve težave so se že pokazale pri izdelavi učnih načrtov za predmetno skupino v usmerjenem izobraževanju. S. GLAŽAR, M. HROVATIN, M. LAP . Pedagoško šolstvo, ki je šlo pred .•'rimi leti prvo v usmerjeno izobra-£evanje, se je zdaj znašlo pred veli-‘"tt vprašanjem. Govorimo o tistem ^eiu pedagoškega šolstva, ki oblikuje Vzgojiteljski kader. Premajhna pri-Ptavljenost in nedoslednost na Samem začetku snovanja nove poti Vzgojnoizobraževalnega sistema je v tem letu v vsej svoji širini in teži sto-Pila na plan in vzburkala hudo kri pri vseh prizadetih, tako pri vzgojitelji-kot pri tistih, ki se zavzemajo za P*m bolj kakovostno, predšolsko vz-8°jo. In teh ni malo. Leta 1974 smo ob spremembi zagona o srednjem šolstvu sprejeli do-Polnilo, ki določa, da srednja šola ne teore trajati dlje kot štiri leta. Po tem sPremenjenem zakonskem določilu te je spremenil tudi vzgojnoizobra-tevalni program petletne vzgojiteljic srednje šole. Se isto leto je bil iz-'teian na temelju poprejšnjih priprav 111 izhodišč začasni učni načrt za re-°rmo izobraževanja pedagoških de-tevcev v sedanjih gimnazijah peda-?yške smeri in vzgojiteljske šole. Ta triletni učni načrt za vzgojiteljice Pa ni zaokrožena celota, ki bi dala gladim vzgojiteljicam dovolj strokovne usposobljenosti za takojšnje Pelo v vzgojnovarstvenih organiza-c'jah. Res je, da so razprave o usposob-Jenosti vzgojiteljic na vseh ravneh Pekoliko kasnijo, saj 850 mladih Vzgojiteljic v Sloveniji končuje šola-Pje v srednji vzgojiteljski šoli, pa tik Pred koncem ne vedo, kako in kaj bo naprej. Polovica jih bo končala šolanje po starem učnem načrtu, predvidenim za pet let, 448 pa jih končuje četrti letnik vzgojiteljske šole po začasnem učnem načrtu. V razpravah zadnjih nekaj mesecev sta najbolj izstopili dve možni rešitvi, ki pa si močno nasprotujeta. Prva predvideva možnost nadaljnjega šolanja vzgojiteljic na pedagoških akademijah, drugo pa predstavlja sklep Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, po katerem absolventke programa štiriletnega usmerjenega izobraževanja vzgojiteljev lahko pridobijo srednješolsko izobrazbo in začasno (eno leto) opravljajo delo vzgojiteljic kot pripravnice v vzgojnovarstvenih organizacijah pod mentorstvom. Po koncu enoletnega pripravniškega staža opravijo strokovni izpit. Zakaj tako? Sklep Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje temelji predvsem na stališču, da mora biti tovrstno izobraževanje zasnovano na načelih preosnove celotnega usmerjenega izobraževanja. Temeljiti mora na samoupravnem dogovoru uporabnikov in zagotavljati nenehno izobraževanje ter povezovanje izobraževanja z delom. Glede na to, da samoupravna organiziranost na tem področju še ni povsem izpeljana, posebna izobraževalna skupnost za vzgojo in izobraževanje pa se šele ustanavlja, so potrebne prehodne rešitve; te naj bodo čimbolj v skladu z načeli, ki jih je sprejel M ! S ^ •>'./> ^vzgoja Ul 03 Stri, pet ali šest let? Republiški svet za vzgojo in izobraževanje glede nadaljnje preobrazbe usmerjenega izobraževanja. RAZLOGI PROTI PONUJENI REŠITVI Teh je veliko, ne utemeljujejo pa jih samo vzgojiteljice in učenke, temveč tudi obe pedagoški akademiji, Zveza skupnosti otroškega varstva, Pedagoški inštitut. Zavod SRS za šolstvo, sindikat in vzgojiteljski šoli. Vse utemeljitve — strokovne in politične, podpirajo možnost višješolske izobrazbe vzgojiteljic na pedagoški akademiji. To so veliko bolj uspešno že storile nekatere druge jugoslovanske republike, npr. Hrvaška. ALI RES NIHČE NI MISLIL NAPREJ? Lea Brodnjak, predsednica skupščine Skupnosti VVZ Slovenije: »Ni res, da se ni nihče pripravljal na šolsko leto 1979—80. Ze leta 1974, ko smo začeli z usmerjenim izobraževanjem pedagoškega šolstva, smo začeli pripravljati študijo o potrebah po drugačnem izobraževanju vzgojiteljic. Skupnost VVZ in pedagoška akademija je dobila pred leti nalogo, da pripravi program izobraževanja vzgojiteljic na pedagoški akademiji. Med tem pa se je marsikaj spremenilo, program so pustili ob strani. Ob pripravah na usmerjeno izobraževanje smo ponovno opozorili na ta program. Leta 1976 je profesor na Pedagoški akademiji v Mariboru Milan Divjak izdelal študijo o izobraževanju vzgojiteljic. Priprave za izobraževanje,vzgojiteljic so bile najprej usmerjene na šestletno šolanje, nato pa so dobili nalogo, naj izdelajo še različice za štiri in pet let. Strokovni svet pri Zavodu SRS za šolstvo je lahko potrdil samo predmetnik za štiri leta, čeprav je bil izdelan tudi predmetnik za petletno šolanje. Program štiriletnega šolanja vzgojiteljic je pregledala posebna komisija pri zboru izvajalcev Zveze skupnosti otroškega varstva in dala precej tehtnih pripomb. Ugotovili so, da v tem učnem načrtu manjkajo nekateri pomembni predmeti, kot: specialni načrti iz pedagogike, psihologije, specialne metodike, kultura govora... itd. Vse pripombe pa so nekako »obvisele« v zraku. Potolažili so nas s tem, da se bodo stvari dogradile. In zdaj smo priča tistemu, česar smo se najbolj bali. Strokovno premalo usposobljene mlade ljudi pošiljamo na delo, in to na delo z otroki. Mislim, da ne smemo dovoliti, da bi se z otroki eksperimentiralo. Žalostno je, da smo pri milijon osemstopetindvajset tisoč prebivalcih ali kolikor nas je, tako ozkogledi do najmlajšega rodu, iz katerega se bodo čez leta vzgojili naši delavci, upravljavci in tisti, ki nam bodo mogoče v naši starosti rezali kruh. Tako »malo je zanj posKrbljeno, da je dobro vse, kar je.« Res se upravičeno postavlja vprašanje, zakaj zdaj tako, na hitro, mladega človeka, strokovno ne dovolj podkovanega, vključujemo v proces dela in to v še tako občutljivo delo, kot je vzgoja. Ugotovitve izpred petih let, da primanjkuje vzgojiteljic, ne držijo več. Naj navedem samo podatek, da je letos v Sloveniji prostih 320 delovnih mest, peto leto šolanja pa končuje 405 vzgojiteljic. Na mariborskem Zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 120 nezaposlenih vzgojitelje. Šestletno šolanje torej ne bi povzročilo pomanjkanja vzgojitelje v republiki. Po drugi strani pa ob takšni odločitvi štiriletno šolanje in eno leto pripravniškega staža — potem pa konec za vzgojiteljice — poraja se eno vprašanje: ali tem vzgojiteljicam ne kratimo njihovih samoupravnih in ustavno zapisanih pravic do osebi nega izpopolnjevanja do dviga ravni poklicnega znanja. Kako naj si razlagamo pu taksnem sklepu trditve, da so vrata za višješolsko izobrazbo vzgojiteljicam odprta in to na stežaj? t>u ooprta za nadaljajc iagtos# ževanje, zlasti na pril^nHlfc i9«~ demijah, vendar za vsa druga področja, zlasti tista, kjer primanjkuje učiteljev (za razredni pouk). BREDA ČEPE Zanimiva študijska srečanja Občinska izobraževalna skupnost Novo mesto je organizirala letošnjega januarja v sodelovanju s komisijo za idejna vprašanja vzgoje in izobraževanja ter kulture pri občinskem komiteju Zveze komunistov dvodnevno družbenopolitično in družbenoekonomsko izobraževanje, namenjeno pedagoškim delavcem novomeške občine. Ob tej priložnosti smo zaprosili pedagoškega svetovalca in člana omenjene komisije Jožeta Škufco, da nam pove nekaj več o tem seminarju. Zanimivo je, da posamezniki zunaj prosvetnih vrst še vedno radi razpravljajo o počitnicah, ki da so ph kar prepogosto in na veliko deležni' prosvetni delavci. Take razprave seveda nimajo oprijemljivih dokazov, škodujejo pa prav gotovo več, kot koristijo. Ce bi se v prosveti res tako lepo živelo, potem danes ne bi primanjkovalo učiteljev. Podcenjevati učiteljevo vlogo, pomeni podcenjevati znanje in napredek v družbi. Za učitelje, ki jih terja sodobna šoia, je časa, tudi med tako imenovanimi počitnicami, vedno premalo. Redke izjeme ter resnice ne morejo ovreči. Strokovno, pedagoško, metodično in družbeno izpopolnjevanje učiteljev je nenehno na dnevnem redu. Nemogoče si je danes predstavljati uspešnega, pred sedanjostjo in prihodnostjo odgovornega učitelja, ki ne bi svojega praktičnega dela nenehno bogatil z novimi teoretičnimi spoznanji in dognanji. Poleg samoizo-braževanja je pomembno tudi organizirano izpopolnjevanje. Seminarji, strokovni aktivi in posveti usmerjajo in spodbujajo tudi samoizobraževanje. Ta način izpopolnjevanja učiteljev pa je premalo poudarjen in še vedno ne dovolj cenjen. Odgovorni dejavniki za področje vzgoje in izobraževanja v občinah so začeli v zadnjih letih prevzemati vse več odgovornosti tudi za vsestransko izobraževanje oziroma izpopolnjevanje svojih prosvetnih delavcev. Med letošnjimi polletnimi počitnicami (za učence) so se na območju organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo Novo mesto glede tega najbolj pripravile sev-niška, črnomaljska, metliška, brežiška in novomeška občina. Poleg rednih seminarjev, teh pa ni bilo malo, ki so jih pripravile pristojne službe in strokovne institucije ali izobraževalne organizacije, so ta študijska srečanja osvetlila marsikatero pomembno strokovno, pedagoško in družbeno vprašanje; vse to bo dobro rabilo učiteljskim kolektivom in posameznikom za čimbolj enotno in kakovostno uresničevanje smotrov in nalog šole, posameznega predmetnega področja in drugih dejavnosti ter za nadaljnje vraščanje vzgojnoizo-braževalnih organizacij v ožje in širše družbeno okolje. Novomeška občina pa se je že pred tremi leti odločila za vsebinsko dokaj izvirno družbenopolitično in družbenoekonomsko izpopolnjevanje prosvetnih delavcev. Ta specifičnost je kmalu postala zanimiva tudi za soseduje občine, predvsem po zaslugi pedagoških svetovalcev novorne-ške organizacijske enote. Da ne bi bili presplošni, si zastavimo nekaj vprašanj, odgovori nanje pa naj na kratko ponazorijo osnovne zamisli in tudi dosežke ter izkušnje s tega področja. V čem je specifičnost tega izobraževanja? Ob razlagi programov izobraževalnih skupnosti v organizacijah združenega dela smo že pred leti ugotavljali, da je osnovni razlog za občasne nesporazume v tem, da premalo poznamo programe in probleme drugih delovnih okolij. Pot do zbližanja pa ni tako težka, kot si večkrat predstavljamo. Odločili smo se, da se po skupinah odpravimo v delovne organizacije, si v njih ogledamo delovne procese, ki po tehnoloških dosežkih pa tudi po zahtevnosti opravil večkrat presenetijo naše ustaljene predstave, nato pa je s predstavniki delovne organizacije še razgovor o vprašanjih, ki so skupnega pomena. Kdor pričakuje, da je eno tako snidenje dovolj, se moti. To je dokaz več, da so tovrstna srečanja koristna in nujna za obe strani. Na zadnjem seminarju so bili iz organizacijskih razlogov na primer pogovori izpuščeni. Učitelji so jih pogrešali, čeprav so jim bile delovne organizacije, predvidene za ogled, predstavljene pred obiskom. Kateri problemi so najbolj izpostavljeni v takih razgovorih? V prvi vrsti problemi delovne organizacije in njen nadaljnji razvoj, potrebe po kadrih, organizirana predšolska vzgoja, celodnevna osnovna šola, podaljšano bivanje, pomanjkanje kadrov v šolah, materialni problemi šol, usmerjeno izobraževanje, izobraževanje ob delu in iz dela, 42-urni delovni teden itd. Kaj od tega je v določenem okolju bolj poudarjeno, je odvisno od aktualnosti posameznih vsebin in od interesov udeležencev, enih kot drugih, čeprav so osnovna vprašanja za dialog že vnaprej pripravljena. Kako določate vsebino takih seminarjev? V poštev pridejo teme, ki so zanimive, aktualne in pomembne za učitelje vseh vrst oziroma stopenj vzgojnoizobraže-valnih organizacij. Program opredeli občinska izobraževalna skupnost v sodelovanju s komisijo za idejna vprašanja vzgoje in izobraževanja ter kulture pri komiteju občinske konference ZK. Organizator upošteva tudi mnenja, ki jih je pred dvema letoma o takem izpopolnjevanju učiteljev izpostavilo približno 10% udeležencev v priložnostni anketi. V prihodnje bo treba po določenem predavanju posamezna vprašanja še globlje osvetliti v skupinskem delu in jih nato strniti v čimbolj operativne naloge in smotre. Katere teme so bile na sporedu letos? Jože Smole, predsednik komisije za mednarodna ekonomska in politična vprašanja pri predsedstvu CK ZKS, je z analitično in sintetično metodo osvetlil najpomembnejša aktualna politična vozlišča oziroma žarišča in nesporazume v svetu ter poglavitne razloge za taka dogajanja. Ob tem pa je posebej poudarjal nepogrešljivi pomen dosledne zunanje politike neuvrščene Jugoslavije in vlogo neuvrščenih pri premagovanju protislovij v mednarodnih odnosih. Z živo in nazorno besedo je dosegel med udeleženci izjemno pozornost in odzivnost. Druga tema je bila posvečena preobrazbi vzgoje in izobraževanja v naši republiki. O aktualnih nalogah na tem področju je govoril mag. Emil Rojc, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Ta vprašanja so danes v središču pozornosti vseh vzgojnoizobraže-valnih organizacij, vseh prosvetnih delavcev in slehernega delovnega okolja. Reforma šolstva prerašča v najširši družbeni proces in interes. Smotri reforme od predšolske vzgoje do višjih in visokih šol se bodo uspešno uresničevali le s hkratno samoupravno preobrazbo celotnega združenega dela. Tudi predavanje mag. Emila . Rojca je doseglo svoj namen. Poenotilo je poglede na reforme procese in opozorilo na naloge, ki jih bo treba v šolah in zunaj njih postopno, a z vso odgovornostjo uresničevati danes in jutri. Vsak napredek pa zahteva napore. Ne bo prvič, da jih bodo prosvetni delavci uspešno premagovali. ZA SKLEP: Takih študijskih srečanj se je udeležilo v novomeški občini hkrati več kot 500 učiteljev in vzgojiteljev. Program bo treba tudi v prihodnje prilagajati potrebam, še naprej pa bodo vanj uvrščeni obiski v organizacijah združenega dela. Prav gotovo pa bodo vnaprej tudi same vzgoj-noizobraževalne organizacije načrtovale taka delovna srečanja, zlasti v-svoji neposredni soseščini. Podobno bo treba poseči še v krajevne skupnosti. Vse z namenom, da bi se bolje razumeli in sporazumeli. JOŽE ŠKUFCA Osnovna šola Podčetrtek — \ sodobno urejenih prostorih so začeli s celodnevno šolo. Take prostore bi potrebovali še marsikje Srečanje Sobota. Še v starem letu. Prehojenem in pohojenem letu. Mislil sem, da bo kdo tudi za v časopis kaj napisal, pa ni. Škoda. Saj je bilo srečanje kar prijetno. Tudi zabavno. Vreme krmež- ljavo, prosvetni delavci občine Žalec pa nasmejani kot le kaj. Prišli so tudi upokojeni učitelji, predmetni učitelji, profesorji... Mogoče polovica, najbrž precej manj. Kaj neki jih je ustavilo? Razočaranje pri upokojitvi? Menda ne?! Srečanje je bilo v vzgojnoizo- braževalnem centru Žalec. In ta center sta dve šoli, dve moderno in sodobno urejeni velikanki: Osnovna šola Peter Šprajc-Jur in Osnovna šola s prilagojenim programom Ljube Mikuž. Oba, Ljuba in Peter sta bila pred vojno ^ zagrizena domoljuba, nesebična komunista, brez učiteljišča velika učitelja preprostih, delovnih ljudi Spodnje Savinjske doline. Oba sta dala življenje za svobodo. Njuni poprsji je z umetniško roko oblikoval akademski kipar Edvard Salesin. Ogled šolskega centra je bil nadvse zanimiv. Še malo in v eni sami zgradbi bi našteli, izmerili za hektar površine, vse skupaj je stalo nekaj starih milijard. Kaj hočemo, sodobni napredek je drag, zelo zelo drag. Sicer pa je to naše in to naše složno plačujemo. Plačujemo zato, ker je to . sodobni hram naših otrok. Ko le ne bi bilo teh primerjav! Pa reče tovariš, tovarišica, tam nekje z obrobja: Ja, naši otroci o čem takšnem še sanjati ne smejo! Mogoče res ne, dasiravno živijo v eni občini, v eni ožji in širši domovini. Novi zakon o šolstvu je navzočim razložila predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Majda Poljanško-va. Razlaga je bila podana občutno, razumljivo, z veliko mero odgovornosti, z izredno zavzetostjo, da bi ta naša pedagoška njiva v prihodnje le še bolje obrodila, za to dobro rodnost pa so potrebni vsestransko prekaljeni, izobraženi, nesebični in do kraja vztrajni prosvetni delavci. Odločno je potrdila, da je zelo malo prosvetnih delavcev, ki jim napredek šolstva ni všeč, napredek, ki ne sme biti kampanjski, ampak po stopnicah in stopničkah navzgor. O nofem nagrajevanju je v strnjeni besedi povedal predsednik Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Geza Čahuk. Da. tovarišu Čalnika prosvetni delavci vsepovsod poznajo. Tudi v občini Žalec. Že več let bije boj za večjo moč sindikata prosvetnih delavcev, za humano enakopravnost z drugimi sindikati. Povzetek: Kdo kritizira? — Tisti, ki najmanj dela! Kdo naj bo bolje stimuliran? — Tisti, ki več dela! Iz skoraj preresne, prenapete in nikdar do kraja dojete pedagoške stvarnosti je navzoče priklenila monodrama »Centrala«; delo je imenitno izpeljal mariborski gledališki igralec Janez Klasinc. Kolikšna sproščenost med občinstvom! Čeprav skrajno utrujeni, bi poslušali še in še. Tako je pač. Taki smo in prav nič drugačni. Ostra, duhovito naostrena satira, pri tem pa sveža in vabljiva, kakor je svež in vabljiv pravkar pečen kruh. Tudi pogostitvi ni kaj reči. Kuharice so se potrudile, izžele so vse moči, nasititi tolikšno množico niso mačje solze, res ne. Pa čeprav v sodobno urejeni kuhinji, v sodobni jedilnici. Tovarišica Petkovška in njene pomočnice so mojstrice, pridne kot mravlje. Ko bi mogli izmeriti utrujenost v njih glavah, rokah in nogah. Bila bi kar precejšnja. Res je, družabno srečanje pač da svoje. Menda povsod. Eni se spusti jo'v klepet, običajno šolski, drugi posežejo po dobri volji in resnični sprostitvi. Tako tudi med prosvetarji v Žalcu. Tovariš Janez Meglič, direktor VIO, je za polno mero dobre volje. Zvabi tovarišice in tovariše k plesu. Zvrstijo se kola, zvrstijo domači in moderni plesi. Za vsakogar ravno prav. Ža to je poskrbel po vsej Sloveniji znani ansambel »Vokali«. Kaj naj še povemo o tem srečanju? Da naj bi jih bilo več: In zmeraj kakovostno, skrbno pripravljenih. Sleherni prosvetni delavec mora čutiti (bi moral?!), da sindikat ni zgolj neka formalnost, marveč da je to humana, borbena organizacija, ki skrbi za delovnega človeka, ne samo aktivnega v današnjem procesu, tudi tistega, ki je delal včeraj, predvčerajšnjim. DRAGO KUMER Premalo strokovnjakov v tekstilni industrij Za uresničitev načrtovanih nalog potrebuje tekstilna industrija usposobljene delavce — neposredne proizvajalce in tekstilne strokovnjake vseh stopenj za organizacijo in vodenje vsak dan zahtevnejših tehnoloških procesov. Organizacije združenega dela v tekstilni industriji načrtujejo prihodnost, ne da bi imele oporo v načrtnem pridobivanju potrebnih kadrov in dodatnem izobraževanju zaposlenih. Mnogokje še prevladuje mišljenje, da je izobraževanje strokovnih delavcev za tekstil-stvo samo naloga strokovnih šol in morda Posebne izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko, da organsko vključevanje združenega dela ni potrebno. Potreben je dosleden dogovor; organizacije združenega dela morajo povedati, koliko in kakšne kadre potrebujejo, kdaj jih potrebujejo in kakšno znanje naj imajo. Mesto za dogovarjanje je posebna izobraževalna skupnost. V njej se lahko in morajo dogovoriti delegati uporabnikov in izvajalcev, kakšno mrežo tekstilnega šolstva potrebuje združeno delo. To je ena temeljnih nalog dela Posebne izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko. PREMALO POVEZAVE Z ZDRUŽENIM DELOM Tajnica skupnosti tovarišica Justa Lenardon: Kljub temu da je bila izobraževalna skupnost za tekstilstvo ustanovljena že decembra leta 1975, se pri delu skupnosti kažejo začetne pomanjkljivosti. Delegatsko dogovarjanje, sporazumevanje in odločanje ne poteka tako, kot bi moralo. Delegatska povezava z izvajalci je namreč lažja in boljša kot z uporabniki: delegati sicer prihajajo iz tekstilne industrije, vendar nimajo pravega stika s položajem in potrebami v proizvodnji. Videti je, da so kadrovska vprašanja še vedno za materialnimi. Zakon o usmerjenem izobraževanju bo sicer tesneje in bolj vključeval združeno delo v izobraževanje, vendar še se nekaj časa ne bomo otresli neutemeljene kritike, da dobivamo strokovnjake brez znanja. Praksa v proizvodnji, ustrezno načrtovana in vodena , bo eden bistvenih premikov na bolje. Boljše vsebinsko dogovarjanje delegatov Posebne izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko bo spodbudilo delo v enotah ob šolah. Tukaj bodo stiki z bazo pristnejši, dogovarjanje v posebni izobraževalni skupnosti pa boljše. PREMALO STROKOVNJAKOV Dosedanji rezultati vključevanja mladine v vse stopnje tekstilnih strokovnih šol niso zadovoljivi. Tudi informativne in propagandne akcije niso prinesle želenega uspeha. Rezultati vpisa v zadnjih letih nam povedo, da se kadrovska sestava v združenem delu tudi v naslednjih letih ne bo dvignila. Za konfekcijsko smer problem ni tako pereč kakor za primarno tekstilno dejavnost, čeprav se tudi za konfekcijsko smer zanimanje mladine zmanjšuje. Primarni dejavnosti pa grozi prav strokovna beda, če z usmerjenim izobraževanjem ne bo večjega družbenega vpliva na usmerjanje šolanja. Posebna izobraževalna skupnost za tekstilstvo posveča precej pozornosti obveščanju mladih, vendar rezultati ne ustrezajo vloženemu delu, zato bi morali takšne akcije organizirati po območjih načrtno in predvsem pravočasno, sodelovali pa naj bi vsi zainteresirani: združeno delo, šole, izobraževalna skupnost, društva tekstilnih inženirjev in tehnikov. Zveza socialistične mladine Slovenije in še kdo. Oblik informiranja je več in vsako območje naj bi pripravilo in izbralo obliko, ki mu najbolj ustreza. Obveščanje mladih o tekstih nih poklicih naj bi podprli tudi poklicni usmerjevalci skupnosti za zaposlovanje in šole z informativnimi dnevi. 1 \ r t ( i i I I ( ( i ŠTIPENDIJSKA POLITIKA — USKLAJENA S KADROVSKIMI POTREBAMI Razpisi kadrovskih štipendij bi morali slediti potrebam v proizvodnji. Žal pa še ni tako, čeprav težek položaj v tekstilni industriji zahteva, da bi-morali biti razpisi štipendij pravočasni in izraz dolgoročnega kadrovskega načrtovanja. Zajeti bi morali vse stopnje strokovnjakov od poklicne do visokošolske izobrazbe. Združeno delo bi pri razpisih štipendij sicer moralo računati z opisom, ki je zdaj še neizbežen, vendar bi ga bilo z rešitvijo temeljnih problemov tekstilne industrije vse manj. Združeno delo ima posebno vlogo in vpliv pri usmerjanju kandidatov, zaposlenih delavcev v izobraževanje ob delu, vendar je ta vpliv še premalo izrazit. Mlade in obetavne delavce bi morali v delovnih organizacijah'spodbujati in usmerjati v tiste smeri izobraževanja, ki jih potrebuje združen n delo. Spoznanj o potrebnos.i tako zastavljenega dela je sicea že veliko, konkretnega dela pa te vse premalo. Tudi to je dokaz več, da je potrebno bolj dogovorjeno delo izvajalcev in uporabnikov tudi v posebni izobraževalni skupnosti. Slabo stanje v tekstilni industriji je posledica pomanjkanja strokovnjakov. Kadrovska struktura 55 tisoč delavcev v slovenski tekstilni industriji je slaba Pogled med tekstilne delavce pove: 53,9 % jih je z ozkim profilom usposobljenosti, 33,1 % s širokim, 9,4 % s srednješolsko izobrazbo, 2,3 % z višješolsko io 1,3 %'z visoko izobrazbo. Ta kadrovska osnova dosega v proizvodnji nezadovoljive rezultate-Najbolj zaskrbljujoč pa je, da se je v poklicne šole tekstilne stroke v letošnjem šolskem letu vpisalo 117 učencev manj od 1167 načrtovanih. Tudi število študentov tekstilstva je vsako leto manjše- Seveda ta kratek vpogled v kadrovski položaj slovenske tekstilne industrije in v prizadevanja posebne izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko ne daje celotne slike dela in pomembnih nalog skupnosti, opozarja pa na najpomembnejše, ki bodo morale biti deležne širše družbene pozornosti. EDVARD PUKŠIČ Dograjena šola v Odrancih Delegati osnovne šole Vinko Megla Odranci in krajevna skupnost Odranci so že pred leti opozarjali na pereče prostorske probleme in pri tem zahtevali, da se v načrt občinske izobraževalne skupnosti uvede tudi gradnja prizidka in preureditev stare šole. D šole je pred kratkim predložil? občinski izobraževalni skupnosti predlog dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana do 1980, ki vsebuje med drugim: dograditev štirih učilnic, telovadnice, delavnico za tehnični pouk, učilnico za gospodinjski pouk, zbornico, pisarniške prostore ter kuhinjo in jedilnico. Povejmo samo to, da so delovne Delovna skupnost osnovne razmere na šoli izredno slabe. JOŽE ŽERDIN Dragocen pripomoček učiteljem zgodovine Časopisno založniško podjetje komunist je v sodelovanju z Za-^°dom za spomeniško varstvo Slovenije že leta 1977 začelo Rajati skromne, toda vsebinsko l2redno bogate zvezke Spome-'"ki delavskega revolucionar-nega gibanja in narodnoosvobo-^'nega boja v Sloveniji. Zbirko llreja uredniški odbor, v kate-[pm so Franček Brglez, dr. Ivan l'°melj in Janko Liska kot odgovorni urednik. Zamisel o iz-^aji tako pomembne publikacije nadvse dragocena. Uredniški Ocibro se je zavedal, da bo zani-^anje za tovrstno literaturo zelo ''oliko in da bo našla širok krog bralcev, še posebno med prometnimi delavci. Pedagoški de-avci bodo brošure lahko kontno uporabljali tako pri družino-moralni vzgoji kot na Predmetni stopnji pri pouku Rodovine. Rabili jih bodo lahko Pri delu z zgodovinskimi krožki, 'Itupinskem pouku, dodatnem P°uku, še posebno pa pri organiziranju strokovnih ekskurzij v *raje, znane iz NOB in ljudske jevolucije. Zvezki so estetsko čredno lepo urejeni, naslovne ''dani so v barvah, bogati so slikovnega gradiva, na zadnji strani ovitka pa je celo narisan ^tančen zemljevid, ki omogoča Pjalcu lažje usmerjanje v kraje, ^i si jih želi ogledati. Poudariti 'rtoramo, da gre za priročno lite-bituro, ki je dostopna vsakemu Pralcu, saj je cena izredno nizka.1 Omenjene izdaje bodo lahko r skladb, ki jih priporočamo zb<>' rom. Del revije je namenjen strokovnim člankom in aktualnostih iz zborovskega življenja. NOTNE MAPEsO prav Tlako zbirka zborovskih pesmi z desetimi skladbami v en* mapi. To so ponatisi lažjih skladi in obdelav slovenskih ljudskih pesmi za moške, mešane in žen' ske zbore. Tretja pomembna glasbe^ zbirka so IZBRANA DEL^ SLOVENSKIH SKLADATE LJEV. To so monografije naših komponistov vokalnih skladb- 1 tej zbirki smo zbrali dokaj kompletna dela že štiriindvajsetih slovenskih skladateljev. Za število1 amaterske pihalne godbe bo glasbeni odbor pri ZKOS letos začd izdajati tudi PARTE IN PARTITURE ZA PIHALNE ORKESTRE. Teme so primerno obdelane tudi za klubske večere ali različne šolske krožke. Letos bo začela izhajati nova literarna revija MENTOR, ki bo objavljala poezijo in prozo še Vse knjižice, ki jih za ZK0$ izdaja založba Delavske enotnosti, lahko veliko prispevajo h kakovostni rasti vseh. ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo. MOJCA APIH "fran 9 t rance Prešeren ■ ?^CU ^ v Kdo zna °c temno razjastnit’, ki tare duha! p b Kdo ve ,jj. 0j8utia odgnati, ki kljuje srce Sjl t.ore do mraka, od mraka do dne! : ji,,, Kdo uči | jj r‘sat’ 'z spomina nekdanje dni, la! prihodnjih odvzet' spred oči, j hočeš poet in ti pretežko v Prsih nosti’ al’ pekel al' nebo! > Stanu Mojega spomni, trpi brez miru! I* d! esi oti ubežati, ki zdanje mori! Kako Ka jugu ima brata. Svobodnega in ponosnega, ki z orožjem brani etrio deželo in s pesmijo govori rodovom. To je Peter Petrovič Nje-, . J s- Vladika in pesnik. Beseda črnogorskega barda je bila ljudstvu i eia> zakaj Gorski venec ni le velika pesnitev, je tudi življenje, je tudi L ;1 ln svoboda. Tako je tudi pismo vojvode Danila, ki je po težkih dušnih bojih odločil: Za svobodo se je treba bojevati. V tem pismu je Pgoš strnil pogled na Evropo, krivično do malih narodov, strnil r°Znanje, da je svoboda največja vrednota. Zato odločitev ni težka. ? ^eter Petrovič Njegoš P/%0 VOJVODE DANILA ^ Gorskega venca) si oreh čudežen je sadež — J y.P°treš ga, le zobe polomiš! ■rt n'ma več poprejšnje cene, ’ ; ,,c( ni tisto, kar se prej vam zdel je: 3 °hamedu dati v dar Evropo — ^r,en greh je, če na to le misliš! j j.ec/a hruška ti zagati grlo, rjdska kri je prenevarna hrana, . /t0^i nos vam je začela teči: ' ,rfnaP°lnjen meh je z grehom; počil t j^j podpas je svetčevi kobili. /°Poldov hrabri vojvoda, ubijeski, vojvoda Savojski Zlomili demonu rogove, piše v knjigi se enaki ' Za brata istega imena. a? 'I ati ia* al* [H* ^rvi med prvimi — lord Byron. Pesnik, ki je prežaril evropsko ro-)ff jantiko, človek, ki je bil zgled bojevnika za svobodo ljudstev. Lord, ki iž' j 'Obrnil hrbet aristokraciji in tiranstvu, poet, ki je žgoče dregnil v osir Ja- ,(lunjega zatiranja in z dejanjem potrdil nepomirljivo privrženost svo-[tili °ui. A bil je tudi nežnočuten pesnik, mislec drzne ostrine, duhovitih t ^bliskov satirične zbadljivosti. Čeprav je bil Byron zgled evropski > Poeziji in so mnogi sledili njegovim stopinjam, pa je Prešeren ohranil Sp°i obraz in lastno liro — podobno kot planinski svobodnjak Peter etrovič Njegoš. Tedaj, ko so po vsej Evropi posnemali Byronove jf 'trže. e°rge G. Byron in v rokah naroda so vse pravice, PROSVETNI DELAVEC 9. februarja 1979 - številka 2 Prešeren v vrhu evropske romantike /!vljenje Oljenje naše kakor zvezda blodi jutrom in nočjo v mejah obzorja. .aj smo? Prav malo vemo o usodi; Se Kanj, kaj bomo. Valovanje morja ,n časa nam mehurčke naše vodi HeZnano kam; ko se zgube v prostorija, ’ Pene časa se rode spet novi, v,em ko grobovi carstev pno se kot valovi. ln v daljni Češki, tedaj prav tako pod jarmom avstrijskega absoluti-'u, je med drugim zapel Jan Kotlar. Podal je veliko vizijo svobode in Srfče v pesnitvi Slave hči, vizijo zasužnjenih narodov. Privzdignil ga je Realizem romantike in mu odprl zadušene zvoke zatiranega naroda. at° je f eigj svot}odo kot luč, ki jo poznajo ljudstva iz preteklosti in je (>t znamenje za prihodnost. Tudi Gosposvetsko polje na Koroškem pomeni svetinjo. laf> Kollar GOSPOSVETSKO POLJE mano v tmo zagirnja se poljana, ,ot da nad bojnimi bi letel polji, l7:%injajo bregovi, reke, doli, ■e kažejo se meje Korotana. Glfn se vršila je slovesnost znana: ot kralj sedel je kmet na skalnem stoli, ■>red njim stal knez je s spremstvom naokoli ,fl slušal zakon starega Slovana. neZ biToblečen je v obleko kmeta ,1 Prej dobil udarec je na lice, Ko bila mu oblast je dana sveta, ^ bi, kdor vlada, vedno dobro vedel, O Prešernu smo se učili v šoli, da je največji slovenski pesnik. Ob njegovih Poezijah nam je življenje razkrilo, da je Prešeren veliki poet srca in duha, svobode in ljubezni. Spregovoril je tebi in meni, nam vsem. Od vsakega posameznika je odvisno, koliko bo našel v njegovih pesmih, ali se bo odprl spoznanjem in lepoti njegove besede, ali pa bo ostal le pri prigodniški pesmi. V šolskih klopeh ga še zdaleč ne moremo dojeti tako. kot tedaj, ko nam življenje kuje obraz in usodo; šele potem lahko izmerimo dalje in globine pesnikovih izpovedi ter najdemo zven in utrip vsega, kar prinašajo trde življenjske preskušnje. Pre-skušnje za posameznika ali za narod. Kdor je ohranil v sebi čut za lepo, željo po spoznavanju umetniškega, ta bo zlahka odklepal čudežna vrata spoznavanja, ta bo v Poezijah odkrival pesnika, sebe, človeka. Dostikrat, ko spoznavamo slovensko književnost, nas preblisne misel, kako izjemen je bil Prešeren, ne le v svojem času. Nemalokrat slišimo, da je slovenska književnost stoletja in stoletja z zamudo prihajala med Slovence. Pd bi se morali znova in znova čuditi, da je narod, ki je tisoč in več let trpel pod tujim jarmom, imel velike može, ki niso le ohranjevalci slovenskega jezika, temveč tudi umetniki. Gotovo je bil Prešeren prvi med njimi. Poet himnične Zdravljice je ostal zvest idealom stoletij. Kam bi lahko uvrstili Prešerna v njegovem času? Če bi merili umetnike po političnem zemljevidu Evrope tedanjega časa, ne bi našli slovenskega naroda in z njim Prešerna. Pod avstrijskim plaščem absolutistične monarhije bi ju komajda zaslutili, tako kot mnoge druge narode. In vendar se je prav iz obupa zatiranih ljudstev porodil marsikateri ponosni klic k svobodi. Slišati je bilo glas begunskega Poljaka Mickiewicza iz Pariza, strastnega privrženca osebne in narodne svobode lorda Byrona. Prešernov zven Zdravljice ni bil osamljen v žlahtnem hotenju — na drugem koncu Evrope mu je bil v pesmi in misli soroden Victor Hugo, pa spet drugje ljudski Hristo Botev. Nesvobodna v svoji domovini sta povzdignila svoj glas Puškin in Lermontov. In še so imena in dejanja, ki jih ne zbriše čas. Kje je tedaj mesto Prešernovim Poezijam? Stopimo v korak pesnikom Evrope, premerimo lepoto romantičnega ustvarjanja in najdimo mesto Prešernu —5 svojim spoznanjem in čutom za poštenost. Naj nas zvedavost vodi, da v kolu žlahtne poezije pretehtamo pesem Prešerna in njegovih sodobnikov. Ti si življenja moj’ga magistrale, Glasil se 'z njega, ko ne bo več mene, Ran mojih bo spomin in tvoje hvale. prej nego je na vojvod prestol sedel. .. Prvi bard Poljske Adam Mickiewicz je moral kot begunec živeti v turni. V Parizu je bodril rojake, jih zbiral v boju za osvoboditev zatirane omovine. Bil je pesnik epske razsežnosti, liričnega občutja in roman-'cni vizionar. Znal je biti preprosto vsakdanji, celo šegav, pa spet zapleta filozofski. Dijaki in študentje so tedaj naskrivaj in javno recitirali Kickiewiczeve pesmi. Ali si lahko želi poet še večjega priznanja? ^dam Mickievvicz Resignacija Osrečen, kdor kliče, a odmeva ni, Se bolj, ki muči prazno ga srce v osami, ^srečnejši od vseh pa tisti je med nami, na ljubezen mrtvo ga spomin teži. Ko zre predrzno čelo, brez sramu oči, spomin zastruplja mu naslado, ki ga mami, a če krepost in ljubkost čustvo v njem predrami, Z usahlim srcem k angelu ne upa si. Zato prezira druge, sebe obtožuje, zemljanka ubeži, ogiba se boginje, brez upanja pa za obema pogleduje; srce mu staro je svetišče samujoče, kjer je vihar divjal in časov so stopinje; ljudje ne upajo si vanj, božanstvo — noče. V ruski književnosti pomeni Puškin prerod umetniške besede. Pesnik satire in nasprotnik carizma je bil dvoru odveč. Njegove epigrame in pesmi so prepisovali in jih naskrivaj širili, kajti cenzura je naredila svoje. Puškin — lirik jesenske narave, poet ljubezni, pa je bil svobodomislec in glasnik človeškega dostojanstva. Znal je zapeti igrivo, pa spet trpko. Aleksander Sergejevič Puškin SEM MISLIL Sem mislil, da srce zbudilo ne bo se v ognju nikdar več. Govoril sem: Vse je minilo, kar je bilo, je vse že preč. Sem mislil: leta so razvila vso lahkovernost, slo in strast... Zdaj spet srce mi je razvnela lepote čudežne oblast... Italijanski romantik Giacomo Leopardi je pesnik noči, lirik spominov in otožnosti. Spremljajo ga neuslišani ideali, neizpolnjene intimne Želje in čustva; to je s prepričljivo pesniško besedo izpovedal v pesmih in v prozi- Navzel se je črnogledosti, ki ni bila le njegova, temveč je izvirala iz trdih časov zatajanega življenja in nesvobodnega ljudstva. Obupani poet ne sluti velikih sil ljudstva toda to ljudstvo spremljajo njegove najboljše želje. Giacomo Leopardi LUNI .Prelestna luna, dobro se spominjam, da še pred letom sem na to-le brdo prihajal gledat te s tesnobo v duši. Ti si tedaj visela nad tem lesom kot zdaj, ki vsega ga odsevaš. A drhtajoč in ves meglen od joka, ki mi v oči je silil, zdel meni se je tvoj obraz, ker zmučeno je bilo življenje moje, še je in ostane, o luna moja draga. In vendar ljubi so mi spomini in obnova hipov bolesti moje. O kako je sladko v mladosti, ko je upa pot še dolga, a kratka pot je vsakega spomina, spet misliti na vse stvari minule, četudi tužne in bridkost še traja. Med klasiko in začetki romantike ustvarjajoči Johann Wolfgang Goethe je eden redkih, ki mu je bila prihranjena gmotna skrb, ne pa tudi težki dvomi in življenjske krize, ki jih je z voljo razuma in s premagovanjem prerasel. Pesnik Fausta in pripovednik o trpljenju mladega Wert-herja je tako raznolik in bogat v svoji ustvarjalnosti, da si je ustvaril mesto prvega pesnika Nemčije. Zagledan v antiko je znal iskren ceniti ljudsko pesem in pravljični svet, občudoval je izvirno pesniško dejanje in prodornega duha. Znal p a je biti tudi radoživ in ljubeznivo posmehljiv. Johann Wolfgang Goethe RIMSKE ELEGIJE »Kaj, da nisi prišel, moj dragi, danes v vinograd? Sama sem čakala v njem, kot obljubila sem ti.« »Dušica, saj sem bil tam: na srečo pa ugledam ti ujca, tik ob kraju je stal, sem se obračal in tja. Tu sem jo kajpak pocedil.« »Hoho, kako si se zmotil! Kar te pognalo je v beg, pticam bilo je za strah! Trudoma skrpala stvor iz starih sva cunj in rogoza, pridno mu stregla pri tem samem sem sebi na kvar. Stari je lahko vesel: pregnal je najhujšega taia, ptiča, ki hodi mu rad z vrtca in k stričnici krast.« Victor Hugo: pesnik in pripovednik, humanist in vizionar. Umetnik, ki je zrasel ob revolucionarnih pretresih v Franciji, človek, ki je moral zbežati pred nazadnjaškimi krogi, zvest idealom svobode, enakosti, bratstva. Pesnik kipečih čustev in pripovednik o nenavadnih človeških usodah. Toda v romantične kontraste mu je vdiralo življenje s svojimi pojavi. Ni se odrekel sanjam, ne želji po osebni in skupni sreči, volja po harmoniji mu je ostala trajna spremljevalka. Victor Hugo SEJA VEC Že sončni dan se v mrak poslavlja, ko s praga zrem občudujoč svetlobo zadnjo, ki pozdravlja vse, kar bo utonilo v noč. Po zemlji, v sencah okopani, molče'koraka starec siv, pomladno žetev nosi v dlani in siplje jo med brazde njiv. Njegova silhueta črna mogočno raste nad zemljo — Pripravil: I. G. in veš, da je resničnost zrna vse, kar še veruje lahko. In hodi sam po zemlji rjavi in seje zrnje kot privid, in spet se vrača po planjavi, jaz pa premišljujem v temi skrit: večernih gostih senc poplava pretopijo se v šumenje gnezd, ko starca kretnja in postava kraljevsko dviga se do zvezd. Poslušajmo basni in o basnih »Basen je kratka, izmišljena zgodbica, v kateri ponavadi nastopajo živali, ki se obnašajo in govore kot ljudje. Včasih smo rekli, da mora vsaka basen imeti tudi svoj »repek«. S tem repkom smo mislili na nauk in pouk, ki ga ima skoraj vsaka basen na koncu svojega pripovedovanja.« Tako pravi pisateljica Kristina Brenkova, ki je oddajo napisala. Izbrala in v oddajo je poVezala basni, ki so razumljive najmlajšim osnovnošolcem: O kozi in o volku, Velike in majhne ribe, Sonce in veter, Lisjak in zajec, Žabi, Medved in čebele, Vrabci in krokar. Kakršen ptič, taka pesem, Volk in zajec, Basen o prevzetnem lovcu in še kakšno. Čeprav basni niso pisane za otroke, so jim vseeno blizu, ker se v njih pojavljajo živali, ki jih imajo radi in uživajo ob dogajanju, čeprav mogoče ne razumejo modrosti, ki jo prinašajo basni. Vendar je v oddaji tudi te »repke« pisateljica predstavila na način, ki je otrokom dostopen. Etične vriine lova I. del Različne ocene, prispevki in opredelitve, ki so jih pripravili šolarji (npr. v akciji Zeleni planet) kažejo, da imajo učenci do lova ozko, enostransko stališče, ki temelji na spoznanju staršev, da je lovstvo ubijanje za zabavo. Zato smo se dogovorili z lovci iz lovske družine Vič — s tov. Černetom, Mikužem, Škofičem in prof. Stankom Brumcem ter s skupino otrok za obhod po njihovem lovišču in za pogovor z njimi. Učencem bomo tako omogočili vpogled v lovstvo in prikazali smisel družbeno organizirane skrbi za varstvo živalskega sveta, ki predstavlja bistvo lovske dejavnosti. Povojna sibska drama Tako kot smo v prvem polletju sledili razvoju povojne slovenske, hrvaške in makedonske dramatike, tako bomo v tem polletju nadaljevali s pregledom po- vojne dramske ustvarjalnosti v Srbiji, Bosni in Hercegovini, ob koncu pa bomo govorili še o dramskem ustvarjanju za radio. Velimir Lukič Afera nedolžne Anabele Ta oddaja, napisal jo je France Vurnik, bo predstavila zanimivo dramsko besedilo sodobnega srbskega dramatika Velimira Lukiča — AFERO NEDOLŽNE ANABELE, mistično farso v osmih slikah, kakor je označil avtor svoje delo v podnaslovu. To igro je napisal Velimir Lukič leta 1969, potem ko se je že uveljavil na jugoslovanskih gledaliških odrih s poetično simboličnimi dramami Okamenelo morje, ki pomeni sodobno različico in parafrazo Elektre; Dolgo življenje kralja Oswalda — to delo je Lukič napisal leta 1963, igrali so ga tudi v Nemčiji, Avstriji in na Poljskem, uprizorilo pa ga je tudi Slovensko ljudsko gledališče v Celju v jeseni leta 1964 v režiji Mirana Herzoga. Lukič je avtor besedila Bertove kočije ali Šibila, Valpurgina noč, Huda noč, po dramski fakturi in problematiki zelo podobna Aferi nedolžne Anabele, uprizorili pa Društvo prijateljev šule Pred dvema letoma je upokojena učiteljica Angela Marinc-Setina iz Ljubljane spodbudila ustanovitev Društva prijateljev osnovne šole Podčetrtek. »O tej šoli sta mi že veliko pripovedovala brat in sestra, ki sta šolo večkrat obiskala. Pritegnilo me je zlasti to, da tam učenci mno-gokaj sami naredijo in se sproščeno pogovarjajo o svojih dejavnostih, učitelji pa učence vodijo in spremljajo ter jim veliko zaupajo. Sama pa sem šolo Spoznala, kosem 1971 kot strokovna sodelavka Zavoda za napredek gospodinjstva pregledovala razmere za šolsko prehrano. Februarja 1974. sva bila na šoli skupaj z možem, pa sva ravnatelju Jožetu Brileju predlagala ustanovitev društva. Pa veste, da se sploh ni navdušil!« pripoveduje predsednica društva. »Z ustanovitvijo društva se je strinjala tudi tedanja pomočnica ravnatelja tovarišica Djinovska, potem pa smo z OK SZDL Šmarje pri Jelšah vse uredili.« V dveh letih dela je društvo precej storilo, da bi se prizadevanje osnovne šole v Podčetrtku za preobrazbo vzgoje uresničila. Društvo si je namreč zadalo naloge, da pomaga šoli pri uresničitvi sprejetih načrtov in sodeluje pri razvijanju novih oblik vzgoj-noizobraževalnega dela. V sodelovanju z znanstvenimi in drugimi organizacijami združenega dela, strokovnimi društvi in družbenopolitičnimi organizacijami pomaga uresničevati zamisli Osnovne šole v Podčetrtku in skuša takaj razviti eksperimentalno, hospitacijsko in izobraževalno ustanovo. Z društvom so sei trajneje okrepile tudi vezi z nekdanjimi učenci, ki se vedno radi vračajo na šolo. Društvo seznanja javnost z delom in napredkom šole in pomaga izboljševati razmere za sodobno življenje te šole. Spodbudilo je tudi postopek za ustanovitev eksperimentalne šole v Podčetrtku. Zavod SR Slovenije za šolstvo je naročil izdelavo elaborata in ga predložil Izobraževalni skupnosti Slovenije. Skupščirfa občine Šmarje pri Jelšah je predlog sprejela. Društvo je poskrbelo tudi za oblikovanje iniciativnega odbora za ustavitev republiškega izobraževalnega, hospitacijskega in izobraževalnega centra, da bi uresničili zamisli predloženega projekta, kajti takšen center je za nadaljnjo preobrazbo vzgoje in izobraževanja potreben, hkrati pa bi bilo treba zasnovati še več eksperimentalnih šol. Zelo spodbuden je bil lanskega julija obisk udeležencev seminarja za metodiko kemije in biologije, ko so si predstavniki UNESCO ogledali šolo. Bili so enotnega mnenja, da se delo šole vključi v program svetovne organizacije. Za delo osnovne šole Podčetrtek so se začeli zanimati tudi drugje v svetu. Tako je bilo konec novembra osnovna šola Podčetrtek povabljena, da se s svojim delom in življenjem predstavi na seminarju UNESCO v Kielu, kjer je s svojimi zamislimi zbudila veliko zanimanje. Nedvomno pa bo več vpogleda v razvoj in delo te šole dalo gradivo, ki so ga po programu Raziskovalne skupnosti Slovenije lani pripravili sodelavci Pedagoške akademije v Mariboru in Pedagoškega instituta pri Univerzi v Ljubljani. Društvo je pomagalo tudi pri srečanju učencev osnovne šole Podčetrtek in osnovne šole Veljko Vlahovič iz Ljubljane in še pri mnogih manjših akcijah. Število članov društva se je od začetnih 40 povečalo že nad 100. V njem so pedagoški in družbenopolitični delavci ki zavzeto spremljajo razvoj in delo te šole. NIŽJA STOPNJA 16. febr. Poslušajmo basni in o basnih 23* febr. Kaj je bilo prej — Škofja Loka SREDNJA STOPNJA 13. 14. febr. Slovenski ljudski plesi IV. del 20. 21. febr. Etične vrline lova I. del VIŠJA STOPNJA 13. 15. febr. Slovenska književnost in zgodovina — Ivan Tavčar 20. 22. febr. Sredozemlje I. del NENAVADNI POGOVORI 21. 22. febr. Rojstvo drugega otroka ZA SREDNJE ŠOLE 12. febr. Povojna srbska drama 19. febr. Velimir Lukič: Afera nedolžne Anabele 14. 15. febr. Značilnosti sodobne nepopolne konkurence 21. 22. febr. Obnašanje in odločanje podjetnika pri popolni in pri nepopolni konkurenci so jo tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem v sezoni 1976—1977. Za Afero nedolžne Anabele je avtor prejel poleg drugih nagrad tudi Šterijevo nagrado na festivalu jugoslovanske dramatike — Sterijinem Pozorju v Novem Sadu leta 1969. Sicer pa Vehmir Lukič piše in objavlja tudi pesmi, ki jih je zbral v več zbirkah. Prvo knjigo pesmi je objavil že pri svojih osemnajstih letih leta 1954, njen naslov pa je Klic leta (Poziv godine). Potem pa je sledilo še več zbirk — Poletje dve leti pozneje, Čudežni predel, Madrigali in druge pesmi, v knjižni obliki so bile objavljene tudi njegove drame. Živi v Beogradu, kjer se je rodil leta 1936, tam hodil v šole in diplomiral na beograjski gledališki akademiji pri profesorju Josipu Kulundži-ču, znanem dramatiku in gledališkem publicistu. Afero nedolžne Anabele je označil kot »mistično farso«, mi pa bomo ugotovili, da je to delo predvsem politična Stari mlinski kamen pred osnovno šolo v Podčetrtku ne spominja samo na nekdanje sotelske mline, temveč je ob spretnih rokah učencev postal tudi kazalec nebesnih smeri, pomnik dobrega dela in primeren okras, ki je obenem učilo. (Foto: L. L.) alegorija in da je v njej pravzaprav malo farsičnega, se pravi komično in burkaško posmehljivega. Farsičnost v tej alegoriji se nanaša predvsem na pojav, ki ga pozna zgodovina od najstarejših izročil — na manipuliranje z ljudr": N( V drugem šolskem polletju začenjamo nov cikel oddaj z naslovom MARKSISTIČNA OBZORJA, v katerih obravnavamo družbenopolitična, ekonomska in kulturna gibanja v sodobnem svetu. Prve oddaje so namenjene marksistični kritiki meščanskih teorij konkurence in cen. Avtorica je dr. Nada Sfiligoj- V gospodarstvih sodobnih kapitalističnih držav opažamo procese vse večje monopolizacije in s tem oddaljevanje od konkurenčnih razmer, ki so prevladovale v 19. stoletju v tedaj najrazvitejših kapitalističnih državah. Procesi vse večje monopolizacije in s tem povezane neenakomerne razporeditve vpliva in moči v proizvodnji, distribuciji in menjavi večine ekonomskih dobrin ne potekajo le v posameznih gospodarstvih, temveč tudi na svetovnem trgu. Zato ugotavljam, da je ta pojav ena bistvenih značilnosti sodobnega sveta, ki terja tudi ustrezne poudarke v teoretičnem proučevanju. Tako menim, da je razkrivanje vseh vidikov monopolizacije — izvorov, načinov in učinkov monopolizacije — ena najaktualnejših nalog različnih znanstvenih disciplin, se pravi ekonomije, sociologije, politologije itn. V tej zvezi želim poudariti, da je tovrstno raziskovanje le na videz prvenstveno teortetičnega 'pomena. V resnici, po svojem bistvu in zlasti glede na končne cilje, h katerim je usmerjeno, ima globoko življenjski in praktični pomen. Toda o teh vprašanjih bomo podrobneje govorili v nadaljnji razlagi, v kateri bomo postopno razgrinjali vsebino in metode znanstveno raziskovalnega dela na področju proučevanja sodobnih tržnih struktur kot zunanjega izraza splošnih zakonitosti sodobnega monopolnega kapitali- Uvodoma želim posebej ^rb darili, da pri raziskovanju j%l( dobnih družbenoekonoiU^ faje procesov ne moremo zaobit' Cela meljne konfrontacije ideo*0 sali s dveh antagonističnih družb6 tltoč razredov — delavskega in W Pfob talističnega — ter njunih nasf1 "s n tujočih si interesov, ciljev, ho* . R< itn. Zato poteka na teoretio11) bob področju soočanje marksist' '1. ■ • Mo teorije z meščansko teorijo zunanji izraz razredne, družb* ^ in idejne pogojenosti razisk0' |n i? nja s pripadnostjo določen' družbenemu razredu. Skoz' Preč teoretično soočenje se tore) Janj eni strani izražajo interesi de|| skih množic po vsem svetu, k*. 'Tir žijo za uveljavitvijo ter J Sran končno zmago socializma . ^tfl svetovnega sistema in v ko"* 'Ai; fazi za realizacijo družbe prib1* *)ra\ nosti — komunizma; na ^ |anj strani pa se skozi različne srt, & in različice meščanske te^ St|le izraža interes buržoazije, ^'PfOj danes bo|j kot kdajkoli prej J J11 d veda številnih slabosti kap'1! f,Ve stičnega družbenoekonomska “fai reda in ki se bori za njegovo *v0( živetje in nadaljnji razvoj- bon V spopadu svetovnih dim61* med dvema družbenoekcm0! Ifc skima sistemoma potrebuf hvr napredne sile konsistentno t6°; sk|a jo, zasnovano na temeljnih6 csv. sežkih marksistične znanost' sv0j na današnjih teoretičnih in pr | ličnih dosežkih v izgrajev6* lsč; socializma, kot tudi na ah najznačilnejših teženj, zakotij sti in pojavov v sodobnem ge a*1 % ^t nepolnem kapitalizmu. To P *ej w ‘JI zma. meni, da naj bi bilo teoretik , raziskovanje sodobne driUlPto usmerjeno predvsem na dy6 meljni področji: - — proučevanje in pojasW lor vanje teženj, splošnih zakoni* sti in značilnih kategorij soh* nega socialističnega gospo6*' Jta stva, in — proučevanje splošnih konitosti, družbenoekonoms*’ jat kategorij in njihovih manif6jJ 'M cij v sodobnem kapitalistični M gospodarstvu. \ V okviru vidika značilnosti^ »a dobnih družb me zanimajo Z'% ekonomske zakonitosti sod6 nega monopolnega kapitalh1* ter njihov zunanji odsev, ko6 kaže v delovanju tržnega m6*1 nizma. Tuji jeziki po izboru bo Ni vseeno, ali se naša mladina uči ie enega ali več tujih jezikov. Enostranska usmerjenost v katerikoli tuji jezik hromi širino mednarodnega sodelovanja pa tudi omejuje obzorje, ki nam je potrebno za splošen kulturni in gospodarski razvoj. Nevzdržna je bila enostranska usmerjenost v ruščino takoj po vojnih 4etih, pa tudi pretirana enostranska usmerjenost v angleščino, ki se je pojavila v zadnjih desetletjih, ni primerna. Vprašati bi se morali, kakšne so naše potrebe po znanju tujih jezikov, ki ustrezajo združenemu delu in mednarodnemu sožitju. Tako so menili na seji republiškega sveta za vzgojo in izobraževanje, ko so obravnavali predlog sprememb in dopolnitev mreže pouka tujih jezikov v osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. Podrobna razčlenitev takih potreb bi gotovo pokazala, da pouka tujih jezikov ni mogoče prepustiti »ljubiteljskemu izboru« ali pa slepi stihiji, ko bi puče-vali pač, tako, kakor je v posameznem kraju mogoče po trenutnih kadrovskih razmerah. Ne zadostuje le učenje angleščine ali nemščine, ki sta povrhu še sorodna germanska jezika, temveč bi bilo treba pomisliti še na francoščino, španščino, arabske jezike in morda še na kaj. Strokovna služba, ki je pripravila predlog sprememb, je pomislila predvsem na to, da je treba spremeniti sedanje razmerje (75 % angleščine in 25 % nemš- (3 ne to( Vo it it vali, kaj v resnici potrebuje 1^, -ženo delo. Politika učenja h*' J6 jezikov je dolgoročnega po11]6! zato je treba dobro premih kako jo zastavimo skladno $ samoupravne - socialisti*1 družbe in njenega dejavU6,* vključevanja v mednarodno » Ijenje. To je pomembno ne ssjj "h z gospodarskih, temveč s s° nih družbenopolitičnih gletijj J' Administrativno tega verj6,J l' ne bi bilo mogoče rešiti, zal6; treba o tem temeljito razpra^tf Je in podrobno osvetliti vse razi"' "i in potrebe. Vsekakor pa je ^ so menili člani sveta, da bi šojf E ,|i| svojih možnostih takoj razšhj ?a ponudbo za izbor učenja tujti1". zikov, posebno tam, kjer in1” na voljo usposobljene učitelj6*' ^ /ličnih jezikov, pa ti zdaj ne pfj čujejo niti svojega predmeta' tem bi morali temeljito razpzjj Ijati še na kadrovskih šolah^'" je treba zagotoviti tudi temelj6 dolgoročno večstransko kad10! sko politiko in ustrezno sli", turo študija tujih jezikov v vz|°f Jo noizobraževalnih organizacij Pomisliti pa je treba tudi na n1; tode učenja, da ne bods tuji j6*, ki, kakor so bili marsikdaj doSeJj strah in trepet učencev in 1,1 močnejšimi vzroki šolsk6i osipa. V razpravi so tudi pomiti1 na pouk latinščine kot osnov6 učenje tujih jezikov, zlasti se' manskega področja, ter up* 5 i* ^ ie čine) tako, da bi dosegli še primeren delež francoščine (l5°/( (15%) in ruščine (15%). Ali pa drugače; če bi upoštevali, da se slovenskega jezika laže naučimo tudi pozneje, bi v osnovnih šolah imeli poleg angleščine še francoščino in nemščino, torej te-m-tljne jezike germanskega in romanskega območja. Tudi to nas ne bi rešilo, če ne bi upošte- ne za vse. L. R. tega jezika v znanosti. Širša prava naj opredeli, kako b« učenjem tujih jezikov. Po pop" kih Filozofske fakultete v Lj6^ Ijani lahko ugotovimo, da j6 * angleščino vpisanih 493, 11 nemščino 246, na francoščil1 !c 163, na italijanščino 125 it1 11 ruščino 31 študentov. Ni reč6p j da to ustreza, kaže pa, da b' prihodnjih letih lahko imetij zadovoljivo število učitelj6' ( tuje jezike, čeprav verjetno k *an n Novi zakon o osnovni šoli bo tehnični vzgoji večjo ! s drb 'cot Pa J* ie b'la odmerjena lS| i(|aslei- Zavedati pa se moramo, [i1 c t0 Pr'hodnost, ki se je že zalo! šal' S Prizacievanji> da bi izbolj-)£( (j ' Sedanje razmere na tem pota! Di°^U' tokrat bi spregovoril o !„i »,0°)ematiki tehničnega pouka J a ">žji stopnji. , (r v^Publiški svet za vzgojo in riS |i°°raževanje je na svoji seji 27. 1 lo sprejel stališča in pred-m s ^e° nadaljnjem uresničevanju o' inrt'°uPravne preobrazbe vzgoje" |ti 12°braževanja v SR Sloveniji zi1 ipi^katere ukrepe za pospešitev : v,e°hrazbe vzgoje in izobraže-;|j j^la v prehodnem obdobju, ji ja.1* te sodi tudi tale ukrep: d „ lmPrej je treba dopolniti pro-|s n 'lrtl osnovne šole z več prvi-^ d!.11!1 delovne, politehnične in y c ^benoekonomske vzgoje, It« jaaVo^asnega poklicnega usmer-.,! jjj11!3 ter z drugimi dejavnostmi, ort š„,SOd'J° v koncept celodnevne ■|ke"- V vzgojnoizobraževalnih j ^gramih ter celotnem življenju ta! it de'u osnovne šole bomo bi-L [)rVevno okrepili politehnično izo-4 ter delovno in proi- " °dno tehnično vzgojo pri ^ °uku in svobodnih dejavnostih fl!) j. *tidi z neposrednim sodelovali :e,ri učencev v proizvodni de-jol sbn°sti njihovega okolja, 'dl c adno z razvojno stopnjo učenji Svv; Osnovna šola mora z vso , 0)° usmerjenostjo razvijati Ust’ ;varjalnost učencev.« Ta sra- itrt a^išča"- »i , . j . ^ m predloge bo morala nit1 ten°Vna šola začeti uresničevati j j, ,na nižji stopnji osnovne šole, j j k' tehnični pouk mora že na tj ^topnji razvijati tehnično kul- ji J0« dajati temeljna znanja o fit tch12yodn ' igličnih sredstvih in napravah, rjftto^ti u^ence v družbenoeko- /ttske odnose, razvijati smisel d‘! strti <4 ttiai Praktično delo, navajati na °terno izrabo časa, sredstev, terjala in energije, razvijati jjhtičnost in samokritičnost pri .dti in rezultatih dela, buditi i i j^Panje v lastne sposobnosti j t - e na tej stopnji je treba ra-|V|jati ustvarjalnega mišljenja, .,(Vi “nstruktorstva in novatorstva v hlektični 1«* it povezanosti percep- Oklepi kongresov Zveze ko-Jnistov Jugoslavije so bili za ,aso armado vedno močna spo-^da za doseganje še boljših ^Pehov pri izpopolnjevanju ajne pripravljenosti. Tako je j, |)‘0 tudi ob zadnjih kongresih, s n , rat bomo spregovorili le o t šol aterih dejavnostih vojaških E,i ’ ki so povezane z vsebino re-’• #0|ucij enajstega kongresa. Pred tedavnim so imeli učitelja za me-|Cj Odično usposabljanje gojencev .jaških šol za politično izobra-evanje in vzgojo vojakov in 1 ^rnarjev sestanek, na katerem l»v?,se pogovarjali o tem, kako Ijf i *at' vsebino kongresnih reso-^ Uc>j v učni načrt. J,. . Pomembno je predvsem to, da r. * več časa namenjeno oblikova- nju ^___________, 4 Ustvarjalne osebnosti prihod- t ,*)ega starešine, opredeljenega 11 našo družbeno ureditev in pri- ja ^ravljenega, da še uspešneje ne 1 aitio izobražuje, temveč tudi jtgaja vojake. Snov, ki so jo brali po temeljitem preučeva-ju resolucij, je uvrščena v po- sposobne, svobodne in mi |avta ° sniotrih vzgoje in izo-j Djaževanja gojencev, o marksi-', l|čnem izobraževanju in njegovi n, Porabi v praksi,, o celotnem j, ?blikovanju osebnosti v vojaških '! °lah, o vlogi in pomenu človeka Naši armadi in v morebitni vojni 1 Izbrani kongresni sklepi ne j "°do uvrščeni v učni načrt kot ci-,| ati, ki naj bi jih gojenci samo i [Poznali in se jih naučili, temveč 'll 'do predvsem metodološko Sodišče pri usposabljanju go-' !cncev vojaških šol za politično 1 lž°braževanje in vzgojo vojakov rnornarjev. Vsebina resolucije a|, ^ora biti torej vodilna usmeritev ?h uresničevanju učnih načrtov h doseganju temeljnih učnih irt 4 4 ,o. i’ [3' li botrov. Da pa bi bila ta pomembna na-°ga kar najbolje opravljena, so 113 sestanku, o katerem poroča-»lo, predlagali tudi tole: Meto-ličnega usposabljanja gojencev !0jaških šol za politično izobra-Nv-anje in vzgojo vojakov in Mornarjev je treba razširiti in tivne, miselne in praktične aktivnosti učencev. Ob tem je treba pripomniti, da je • ob današnjem pojmovanju tehničnega pouka pri spoznavanju narave in družbe in spoznavanju narave težko uresničiti takšno programsko usmerjenost in priporočila iz Vsebine vzgoj-noizobraževalnega dela (4. zvezek). Menim, da bomo morali tehnični pouk v tretjem in četrtem razredu zasnovati kot samostojen predmet z dvema urama tedensko, kajti tehnična vzgoja na nižji stopnji mora biti temelj za razvoj tehničnega ustvarjalnega mišljenja, kon-struktorstva in novatorstva. Prav pri tem predmetu je možna neposredna povezanost teorije s praktično-operativno dejavnostjo, dane so možnosti problemskega reševanja in posploševanja. Tehnični pouk na nižji stopnji ne sme biti samo v pomoč spoznavanju narave in družbe ter spoznavanju narave ali če to trditev prenesem v zgodovinsko zakladnico podobnih borb za »prostor pod soncem«, bi lahko trdil, da tehnična vzgoja ne sme biti dekla tema predmetoma. Prav tako ne sme biti vedno glavno merilo za izbiro in načrtovanje učnih enot soodvisnost s SND in SN, čeprav te zveze ne zanikam. Vodilo pri načrtovanju učne snovi naj bi bili učnovzgojni smotri, naloge in vsebina, ki zasledujejo dokaj samostojno problematiko, ki je temelj za razvoj ustvarjalnega tehniškega mišljenja, novatorstva in konstruktor-stva. KAJ JE TEHNIČNA USTVARJALNOST? Tehnična ustvarjalnost je posebna sposobnost, posebna nadarjenost človeka za preoblikovanje materije in energije narave v človekovo dobro. Dokazano pa je tudi, da je vsakdo sposoben ustvarjalnega tehničnega mišljenja seveda v različni meri, in kar je še važnejše, da to sposobnost je mogoče razvijati s tem, da učencem ne- uvesti snov iz ideološko političnega dela. Izoblikovati ga je treba kot poseben predmet s precej večjim številom ur in ga ocenjevati tako kot druge predmete. VEČSTRANSKA VLOGA STAREŠIN ZAHTEVA ŠIRŠI NAČRT Menimo, da je uvajanje novih vsebin v načrt metodičnega usposabljanja gojencev nujno. Upravičeno se postavlja vprašanje, zakaj ni bilo to storjeno že prej. Starešina, ki zapusti šolske klopi, namreč ni samo komandir ali učitelj. Je hkrati učitelj, komandir in pedagog... Zato ni dovolj, da vojake samo usposablja za ravnanje z orožjem in obvladanje taktike; gojencem mora tudi pomagati premagovati vsakodnevne težave, se z njimi po-, govarjati, spremljati in ocenjevati moralnopolitično stanje, organizirati kulturno-zabavno življenje, sodelovanje z mladino, športna srečanja in politično delo na vajah, oblikovati vojaški kolektiv in utrjevati bojno pripravljenost, spodbujati organizacije ŽK in ZSMJ ter vojake, da dejavno sodelujejo pri pouku itn. Vse to je zelo pomembno za dobro delo vojaškega kolektiva, ki ga vodijo starešine samostojno. Doslej niso v nobeni šoli-te smotre natančneje preučevali. Ta pomanjkljivost se je pokazala šele pred nedavnim, ko je posebna ekipa obiskala nekatere garnizije in preverjala usposobljenost starešin za to področje. Znanje komandirjev in učiteljev v večini primerov ni preseglo ocene dobro. Udeleženci sestanka so menili, da bo 'uvajanje novih smotrov najboljša (in lahko rečemo da tudi edina) pot za rešitev tega problema. METODIČNO USPOSABLJANJE KOT PREDMET Metodično usposabljanje gojencev vojaških šol-za politično PROSVETNI DELAVEC 9. februarja 1979 - številka 2 <% Delo bogati otroka nehno dajemo problemske naloge. Pri tehničnem ustvarjanju je zelo veliko priložnosti za to, od zamisli prek uresničitve do končne izdelave. Praktično aktivnost pri tehničnem pouku moramo pojmovati kot obliko operativne dejavnosti, ki je nujno povezana z miselno in percep- predmet daje možnosti za avtonomno motivacijo in za vzgojo kvalitet socialističnega proizvajalca in samoupravijaka Čeprav v Sloveniji še nimamo raziskav o pomenu tehnične vzgoje na nižji stopnji za razvoj ustvarjalnosti, pa si upam trditi, da je tehnični pouk pomembno področje za Skupinsko delo s sestavljankami (Foto: Amand Papotnik) tivno dejavnostjo le v tej zvezi ima svojo funkcionalno in družbeno vrednost. Razvoj tega pouka bo čedalje bolj odvisen od razvoja ustvarjalnih sposobnosti ljudi in od vzgoje individualnih lastnosti itd. Vzgoja teh lastnosti pa je mogoča le, če je učenec subjekt vzgojnega procesa, če ga pravilno spodbudimo. Prav ta rast umskega in fizičnega bogastva otroka. Obstaja pa didaktični model (po tov. Hlupiču) s stopnjami ustvarjalnega delovnega ciklusa, ki sestoji iz premišljeno izbranih in deloma tudi empirično potrjenih delovnih procesov, operacij in aktivnosti, potrebnih za uresničitev izdelka od zamisli do uporabe. Ciklus poteka od življenjskih situacij, naravnih zakonitosti, tehnoloških in fizikalnih osnov, opazovanja, zamisli, načrtovanja, eksperimentiranja, izdelovanja, analiziranja, montaže sestavnih delov v sklope, montaže sklopov v končni izdelek, preskusa in izboljšav, razvrščanja do uporabe izdelka. Ciklus vsebuje veliko problemskih situacij, ki silijo otroka k reševanju, preverjanju rezultata pa privede do novih problemov. Ti otroka spodbujajo, da išče nove fizikalne, tehnološke, konstrukcijske in estetske izboljšave in dopolnitve. Ob tem pa si pridobiva ročne spretnosti, delovne navade, sposobnosti za organizacijo dela, pridobiva si znanje in sposobnosti za racionaliza-torstvo, konstruktorstvo in nova-torstvo. V 4. zvezku Vsebina vzgojno-izobraževalnega dela je med drugim napisano: »Za uspešnost tehničnega pouka mora imeti šola v zbirki učil dovolj, primernih slikanic, tehničnih igrač, sestavljank, modelov, obdelovalnih orodij in potrebščin za eksperimentiranje, da lahko organizira praktični pouk s po dvema učencema v vsaki skupini.« Ob tem splošnem navodilu pa se vsiljuje vprašanje, ali imajo učenci že na tej stopnji materialne in organizacijsko tehnične možnosti za ustvarjalno delo, ali šole nabavljajo te stvari za izvajanje tehničnega pouka na nižji stopnji. Lahko bi trdil, da so te možnosti še zelo enostranske, tako glede uporabe orodja, gradiva in sestavljank. Menim, da bi to te razmere lahko izboljšali po taki poti: — Treba bi bilo doseči, da postane tehnični pouk že na nižji stopnji samostojno učno-vzgojno področje s po dvema urama tedensko. ;— Učitelji razrednega pouka potrebujejo dopolnilno izobraževanje o pomenu tehnične ustvarjalne aktivnosti na nižji stopnji v okviru permanentnega izobraževanja. — Izdelati bi bilo treba delovne zvezke za tehnični pouk na nižji stopnji in priročnike za učitelje. — Vsi učenci bodo morali dobiti dovolj dobrega orodja-ne samo škarjice, ampak tudi merilno orodje, kladiva, klešče, re-zbarske loke, primeže, luknjače, škarje za pločevino itd. — Pri pouku uporabljamo raznovrstno gradivo (npr. les, vezana plošča, lesonit, pluta, lepenka, karton, tanka pločevina, stiropor, plastika, izolirana žica, itd.). Ob tem pa se pojavi vprašanje, kje dobiti ta gradiva. Lahko ugotovimo, da imamo v Sloveniji le eno trgovino Mladi tehnik, ki se deloma ukvar ja tudi z oskrbo teh gradiv. Zato bi bilo nujno ustanoviti v SR Sloveniji centre, ki bi se ukvarjali z nabavo in prodajo gradiv v manjših količinah, modelov, maket, konstrukcijskih zbirk itd. — Naslednji problem je uporaba konstrukcijskih zbirk za nižjo stopnjo, ki veliko pripomorejo pri razvijanju ustvarjalnega mišljenja, konstruktorstva in novatorstva, razvijajo estetske in moralne lastnosti pri učencih. Kljub temu da slovenski izdelovalci igrač izdelujejo sestavljanke, pa doslej še nimamo kompletov za šolsko uporabo na nižji stopnji. Spodbuditi bo potrebno proizvajalce igrač (Mehanotehnika, Po-ligalant), da bodo skupaj s pedagogi konstruirali komplete za šolski didaktični program, ki bodo primerni za gradnjo tlorisov, maket, modelov električnega tokokroga, prometnih situacij, itd. Vse te in še druge komponente bomo morali upoštevati, jih v praksi uresničiti, hkrati pa se zavedati, da bo ta dejavnost rastla le s sodelovanjem teorije (raziskave) in prakse. - Osnovna šola mora spoznati, da je delovna in politehnična vzgoja na nižji stopnji temelj za razvoj ustvarjalnih sposobnosti, interesov in sposobnosti, inventivne dejavnosti in konstruktorstva. AMAND PAPOTNIK Kongresne resolucije v učbenikih izobraževanje in vzgojo vojakov voljo samo .12 ur. Zato so bili go-in mornarjev doslej ni bilo pose- jenci povečini — in v glavnem iz ben predmet, se pravi, da ga objektivnih razlogov, pri takem nismo ocenjevali. Zanj je bilo na pouku samo pasivni opazovalci, le malo pa jih je imelo priložnost nastopiti v učiteljivi vlogi. Nekoliko boljša je bila priprava gojencev za idejnopolitično delo z vojaki le pred njihovim stažiranjem, in sicer za učne enote, ki so bile prav tedaj na vrsti. Skratka, načrt ni bil obdelan dovolj strokovno, izvajali so ga brez pravega sistema. Zato se je tudi dogajalo, da so dobivali gojenci na stažiranju zelo dobre in odlične ocene za idejnopolitično delo, kasneje pa so isti ljudje, mnogokrat v v istih enotah kot starešine, imeli slabše uspehe. To so bili temeljni razlogi, zaradi katerih so na sestanku predlagali, naj bi metodično usposabljanje gojencev vojaških šol za politično izobraževanje in vzgojo vojakov in mornarjev postalo v četrtem letniku nov predmet s 54 urami. Predmet naj bi med letom tudi ocenjevali, na koncu pa naj bi vsak gojenec napravil diplomsko nalogo. Temeljni namen predlogov je v tem, da se gojencu omogoči priprava za idejnopolitično delo z vojaki, da bo vsak izmed njih vsaj eno uro nastopil praktično kot učitelj. Tako kot pri vseh novostih se tudi pri teh pojavljajo težave. Porajajo se vprašanja, kaj naj bi novi predmet (konkretno) vseboval, kdo bo izdelal učni načrt, kako se bo predmet imenoval in katere vire naj bi uporabili pri sestavljanju učbenikov. Treba bo spremeniti tudi vrstni red preučevanja posameznih predmetov po letih šolanja, »prečistiti« družboslovne predmete, da ne bi bilo ponavljanja itn. Učitelji so razmišljali tudi o tem in marsikaj predlagali. Predlogi bodo izhodišče za končne pobude, ki naj bi jih prejela uprava Visoke vojaško politične šole do letošnjega 15. februarja. Udeleženci sestanka so izrazili prepričanje, da bo predmet metodično usposabljanje gojencev vojaških šol za politično izobraževanje in vzgojo vojakov in mornarjev veliko pripomogel k še uspešnejšemu usposabljanju gojencev za delo z vojaki, k oblikovanju njihove osebnosti in vzgoje komunistov. To pa je tudi temeljna zahteva današnjega časa v vojaških šolah. M. PANTELIČ (Po reviji Front) Med odmorom (Foto: M. Petrovič) L Iskra NOVOSTI NA PODROČJU ELEKTRIČNEGA L ROČNEGA ORODJA KLIP-KLAP Dne 17. februarja 1978 smo vam v Prosvetnem delavcu predstavili Iskrino orodje za domačo rabo, ki je zelo primerno tudi za šolske delavnice, imenuje se KLIP-KLAP. Omenili smo že, da se je to orodje že začelo uveljavljati v naših šolah in da so bili organizirani tudi seminarji za učitelje tehnične vzgoje. Lani se jih je udeležilo okoli šesto učiteljev. Namen seminarja pa ni bil samo ta, da seznanimo učitelje s KLIP-KLAP orodjem, temveč da Iskra na temelju njihovih mnenj izpopolni in dopolni to orodje, tako da je še bolj uporabno, predvsem pa varno pri delu. Prvi dosežki takega sodelovanja se že kažejo, saj bo Iskra začela letos izdelovati nekaj novih in izpopolnjenih orodij. Velika pridobitev KLIP-KLAP sistema bo prav gotovo nova serija vrtalnikov skupine Al 4, ki se bodo razlikovali od prejšnje skupine A14 po obliki. Ti vrtalniki bodo tudi bolj pripravni, saj je sam stroj, še posebno ročaj, anatomsko prirejen roki. Druga izboljšava bo vsekakor nova krožna žaga KZ 140, ki jo bo dodan tudi poseben vložek; ta bo preprečeval, da manjši deli ne bodo padali skozi odprtino v notranjost žage. To bo vsekakor pripomoglo k večji varnosti pri delu. Tudi v tem primeru je Iskra upoštevala mnenje učiteljev, kako povečati varnost krožne žage. Delovna miza DM 200 Iskra je spremenila tudi lesno stružnico in ji dodala veliko pribora; to znatno poveča njeno uporabnost. Nova lesha stružnica bo kombinacija stojala ST110 in dodatnega pribora. Z novo stružnico bo mogoče obdelovati tudi predmete večjih premerov, ker je med priborom tudi planska plošča, ki omogoča izdelovanje lesenih krožnikov, lesenih skodelic ipd. Tudi stojalo SVS111 je spremenjeno in bo omogočilo tudi vpenjanje večjih in močnejših profesionalnih strojev, tako Iskrinih kot tudi strojev drugih tvrdk. Stojalo bo označeno ST 110. Novost pri priboru je majhen, vsestransko uporaben ročni primež, ki omogoča hitro in preprosto vpenjanje različnih obdelovancev, in dela po načelu ekscentra. Največja novost pa je nova, vsestransko uporabna, sestavljiva delovna miza DM200 s priborom, ki omogoča izdelavo prav vseh reči, od najpreprostejših do najzahtevnejših. Delovna miza, na katero se lahko vpnejo tudi vsi KLIP-KLAP priključki, je tako rekoč delavnica v malem. S priborom za delovno mizo DM200 preprosto in dovolj čvrsto vpnemo vse priključke, pa tudi vse vrste obdelovancev ne glede na njihovo obliko. To mizo lahko uporabimo tudi kot pisalno mizo ali mizo za likanje, če položimo na njeno delovno površino karton ali lesonit v velikosti delovne površine. Delovno mizo DM 200 zlahka prenašamo, saj je zasnovana tako, da jo je zelo enostavno sestaviti in razstaviti, ne da bi za to potrebovali kakšno orodje. Razstavijena miza zavzema zelo malo prostora, njene mere pa omogočajo, da jo prevažamo tudi v prtljažnikih osebnih avtomobilov. Kljub sestavlji-vosti pa je miza v razstavljenem stanju in med delom zelo stabilna, le da jo je treba postaviti naravno podlago. Delovna miza DM 200 je sestavljena iz vezane plošče, ki je odporna proti vodi. Uporabimo jo za delovno površino, njeno vezivo pa preprečuje obrabo lukenj. Na levi strani mize je vgrajena pločevinasta plošča, ki omogoča namestitev krožne žage KZ 140 in povratne žage PZ130. Poleg tega ima vzdolž dolgih stranic 1 cm od roba vgrajeno tudi merilo za merjenje obdelovancev in za natančno nastavitev vzdolžnega vodila pri žaganju. Vzporedno z delovno mizo DM200 razvijajo razvijalci tudi stenski sistem delovne mize, ki bo prav tako zložljiva in se bo dopolnjevala s stensko omarico, v kateri bo poleg kompleta KLIP-KLAP še drobno ročno orodje. Delovno površino lahko zložimo in pričvrstimo na omarico. Tretja različica je enaka prejšnji, le da je brez omarice za orodje. Še veliko bi lahko napisali o možnostih, ki jih daje de- MIZA V ZLOŽENEM POLOŽAJU je zelo pripravna za prenašanje Delovna miza DM 200 ima tudi kompleten pribor za vpenjanje lovna miza in celotno orodje KLIP-KLAP, a bomo del tega prepustili tudi vam samim, saj za vse številne možnosti še sami ne vemo. Vse te novosti, opremo celotne delavnice in demonstracije, ki jih bodo opravljali učenci osnovne šole šlandrove brigade iz Domžal, si lahko ogledate na razstavi učil in opreme, ki bo od 21. do 25. 2. 1979 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, hala B. Za zdaj ne bomo kaj več pisali o KLIP-KLAP orodju, saj bo praktično delo učencev in ureditev šolske delavnice za tehnično vzgojo na razstavi učil in opreme povedalo mnogo več o možnostih in prednostih našega orodja kot pa besede. Delovna miza DM 200 Stenska omarica za celotno orodje Klip-klap ima tudi drobno ročno orodje; y kombinaciji z delovno mizo je zelo primerna za šolske delav niče, garaže in majhne prostore. »" v Stenska delovna miza, primerna za dele r' v garaži ali manjših prostorih, kjer jo ‘ razstavimo, le če je potrebno. Ponavadi visi na steni in je pritrjena s posebno varovalko. ■ ■ VAŠ PARTNER PRI NAČRTOVANJU H L V sodobnem svetu potrebujemo vedno več ljudi z znanjem naravosldvja in tehnike. Danes učimo mlade za življenje v 21. stoletju. Za sodoben, aktiven pouk morajo biti šole in prostori v njej zgrajeni in opremljeni tako, da zagotavljajo učinkovit pretok in shranjevanje informacij in aktivno vlogo učenca in učitelja v učnovzgojnem proce su. Izkušenost, znanje in sodobna vse / / / / // #1 -3T I ' it.. b // IV •' ^ l stekjovina za kemijske, fizikalne in biološke laboratorije v šolah vseh stopenj; e šolski mikroskop z 250-kratno povečavo z možnostjo projekcije, razne lupe; e osnovna^ elektromehanska oprema za specializirane prostore za pouk naravo- ISKRA Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko, Kranj Tovarna merilnih instrumentov slovja in tehnike: električna razdelilna stransko razvita tehnologija omogočajo Iskri prodor v svet vzgoje in izobraževanja. Za sodoben pouk naravošibvja in tehnike, kjer čedalje bolj poudarjamo lastno delo učencev, je treba organizirati prostor, tako da omogoča samostojno eksperimentalno delo učencev in demonstracijsko eksperi j pripravlja in ima mentiranje učitelja. ISKRA plošča, instalacijski blok in šolški malp-napetostni izviri; • merilni električni instrumenti, posebfej razviti za varno delo učencev pri vajah iz elektrike in elektronike; • digitalni električni inštrumenti za hitro in natančno merjenje ele^^^Sml dodatki je mogoče meriti raznovrstne ndelektrične količine;!! na voljo opremo za pouk fizike, kemije; bio I A. S S S M« X ^ ■ | " I ■ ■ ; . logije in tehnike. Za informacijske in komunikacijske sisteme dobita pri ISKRA avdiovizualno opremo, telefonske in interfonske naprave, sisteme ur itdri 1 e dvokanalni in enokaitafpiIpscibsko^, funkcijski generator, RC generator, na- petostni izviri, elektronski merilniki in druga elektronska oprema za pouk in vaje iz rnr 7 „jn ri. Zanimivosti F “p 2L \Z M na razstavnem pfostbru Iskre o 'ir •.rr*y| jlb usmerjenega izobraževanja; • sistem opreme z laserjem za poskuse iz valovrse optike; [» avdiovizualna jtehnika: sodobni grafo-= tskbpi; prbnošni šolški grafoskop, avto- /iaje iz naravoslovja in proizvodno teh-ničnega pouka; • stroboskop, ; indikator trenutka vžiga, motomer in drugi merilniki avtoelek- / trične opreme za proizvodno tehnični pouk in specialne predmete na tehniških šolah; J | |\ A • TV sprejemniki, antenski sistemi, radij- V ski sprejemniki, gramofoni in ozvočenje; • sistem ur za šole s programatorjem in stranskimi uiami, stenska kvarz ura z minutno razdelitvijo in sekundnim kazal- ___ TOZD Otoče TOZD—Tovarna optičnih in steklopihaških naprav Vega TOZD — Tovarna mehanizmi Lipnica TOZD — Tovarna elektronskih instrumentov Horjul TOZD — Tovarna računalnikov Kranj TOZD — Elektrooptika Ljubljana TOZD — Tovarna stikal Kranj TOZD — Tovarna merilnih naprav Kranj TOZD — Tovarna električnih ročnih orodij Kranj - . ■ - ■ -i Škofja L0l,riia4ir0k0P0tr0Šnih iZf,e,k0V’ \ TOZD — Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana „, TOZD — Tovarna televizijskih sprejemnikov Pržan i——....'L-------—1 1 w / TOZD — Tovarna antenskih naprav Vrhnika v'-----^ / ISKRA COMMERCE TOZD — Iskra Standard, Zastopstvo tujih firm, Ljubljana V matski diaprojšktbf jp epis jektorji: j j { oooooo jrafoskop,; iskopij kih V.„../ 00j j opro- cem; r- • električno ročno orodje za tehnični pouk v osnovnih šolah; • računalnik za izobraževalne namene; • userniki in elektfospojna vezja. ISKRA Industrija za avtomatiko, Ljubljana TOZD — Napajanje Novo mesto TOZD — Tovarna elektrospojnih vezij Novo mesto _____- . * "■W§;mv' ■: '1*. o' . . / termične in nevtralne kuhinjske elemente pomivalne stroje za šolske kuhinje _ ^ ...............• . izolirka Predstavništva: 41000 ZAGREB — Ul. 8. maja 1945 št. 66 telefon 412293 tovarna izolacijskaga materiala, n. sol. o. 61000 LJUBLJANA, Ob železnici 18 Tel. 43 096, 42 402 POTNIKI: 11000 BEOGRAD — Viline vode b. b. telefon 763242 764488 71000 SARAJEVO, Miloša Obilica 8 telefon: 22 596 TOZD Ljubljana, žiro račun 50103-601-2410£ TOZD Jesenice, žiro račun 51530-601-14081 TOZD Novolit, žiro račun 50160-601-34163 DSSS Ljubljana, žiro račun 50103-607-71122 61000 UUBLJANA Janez Zagorc, Bognarjeva 6 Ivan Šimenc, Sojerjeva 14-telefon 533 722 41000 ZAGREB Slavko Budič, Trojanska 9-a N telefon 514198 11000 BEOGRAD Dragan Petrič, Admirala Geprata 6 telefon 683 966 71000 SARAJEVO Milan Popovič, Franje Račkoga 3 telefon 25920 91000 SKOPJE Jordan Maznev, Gradski zid Blok 1, vhod IV, stanovanje 9 telefon 37 937 PROIZVODNI PROGRAM IZOLIRKE Izdelki za hitroizolacije: bitumenske strešne lepenke izotekt — bitumenski varilni trak za varjenje ibitol — bitumenska raztopina bitumenska masa za temelje BI bitumenska masa za strehe BP bitumenska pasta za strehe bitumenski kit Izdelki za termo-akustične izolacije: • mineralna vlakna • styropor • kombi plošče • kombi S plošče • izodekor plošče • novolit plošče Izdelki za gradnjo cest: • bitumenske emulzije • rezani bitumen e bitumenske mase za fuge Izdelki za zaščito proti koroziji: • ibitol lak • avtopasta • perma primer, permaroof, alumizol • tectyi Izdelki za elektroizolacije: • bitumenske mase za elektroindustrijo. Tehnična služba IZOLIRKE daje vsakemu kupcu tehnične nasvete in navodila za uporabo naših izdelkov. Na kupčevo željo pošljemo svoje strokovnjake na teren, da svetujejo glede uporabe naših izdelkov za hidroizolacije, termoa-kustične izolacije, antikorozijo in gradnjo cest. Ne pozabite, da je trajnost izolacije odvisna od: • pravilnega projektiranja • pravilno izbranega izolacijskega materiala • pravilno opravljenega izolacijskega dela Zato pokličite in vprašajte TEHNIČNO-IN-FORMATIVNO SLUŽBO »IZOLIRKA«, ki vam je vedno pripravljena svetovati s svojimi dolgoletnimi izkušnjami pri izvedbi hidroizolacije, termoakustične izolacije in pri gradnji cest. Samo s pravilno izbranimi materiali IZOLIRKE bo delo kakovostno opravljeno. ■ r --V'' V ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA TTG — PODJETJE ZA TURIZEM, TRANSPORT in GOSTINSTVO — LJUBLJANA o organizira prevoze z rednimi in posebnimi vlaki na izlete, sejme in druge prireditve o organizira dijaške ekskurzije in sindikalne izlete po domovini in tujini o organizira prevoze s posebnimi vlaki na športne dneve o rezervira letovanja o prodaja smučarske pakete za zimsko-športno središče KOBLA (BELI VLAK) o prodaja voznih kart za železniški, letalski in ladijski promet (spalniki, ležalniki, ladijske karte) o informacije o voznem redu, voznih cenah, turističnih znamenitostih, prireditvah itd. o zdraviliški turizem Če želite, vam v naših turističnih poslovalnicah pripravimo programe za vse vrste izletov in potovanj za učence in učitelje. TTG — turistične poslovalnice: LJUBLJANA, Titova 40, tel. 311-851,317-366 MARIBOR, Partizanska 50, tel. 28-722 CELJE, Titov trg 1, tel. 23-448 KOPER, Pristaniški trg 7, tel. 23-491 POSTOJNA, Tržaška 4, tel. 21-244 PORTOROŽ, Plažni objekt II., tel. 75-670 ROGAŠKA SLATINA, žel. postaja, tel. 810-918 PULA, Mate Balote 4, tel. 23-629 & gorenje [ n. so! o , 63320 Velenje, Celjska 5a Telefon Velenje (063) 860 030 na mednarodni razstavi učil in šolske opreme razstavljamo in predstavljamo — fonolaboratorij za pouk jezikov — hi-fi tonski studio — barvne monitorje — sisteme šolske televizije — magnetofone obiščite nas na gospodarskem razstavišču od 21. do 25. februarja 1979 v hali A/2 f r ! & TOSAMA i 61230 DOMŽALE p. p. 3 - VIK, ŠARANOVIČEVA 35 J TELEFON H. C, 72-511, 72-535, PROD. ODD, 72-404 * TELEGRAM: »TOSAMA« l TELEX 31196 YU TOSAMA ! IZDELUJEMO IN PONUJAMO: SANITETNI MATERIAL obvezilni material, gazo, vato ovoje, obliže, komprese, zložene! itd.) IZDELKE ZA OTROŠKO NEGO (tekstilne plenice, plenice za enkratno uporabo, vatirane paličice, hlačke različnih vrst, plenične predloge ipd.) IZDELKE ZA PRVO POMOČ IN CIVILNO ZAŠČITO: sanitarne torbice, omarice prve pomoči, priročne apoteke za civilno zaščito, rezervne komplete za civilno zaščito, rezervne komplete za torbice in omarice prve pomoči, avtomobilske apoteke, ovoje za prvo pomoč, aluplast komprese obliže vseh vrst aer*o Kemična, grafična in papirna industrija Celje Proizvodni program: pi-sarniški material šolski pribor jasnit papir selotejp trakovi in pribor reprodukcijski material izdelki za široko porabo samolepilne etikete neskončni in klasični tisk papir Mednarodna nagrada za kakovost — Madrid ’77 INDUSTRIJA GOSTINSKE OPREME LJUBLJANA — JUGOSLAVIJA 1 iiS M m ;>Xv IIMP Podjetje »IGO« LJUBLJANA ima dolgoletno tradicijo pri opremljanju f§| llllllf kuhinj za gostinske lokale, šole in vzgojno- ||| llffil varstvene organizacije, internate in bolniš- lil ■ ■Ifnice- 5 £3 p GROSUPLJE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE n. sol. o., telefon 771-011 ^ 6°' 0t>°- PO TOZD SPLOŠNE GRADNJE GROSUPLJE • gradi razne objekte in stanovanja za tržišče ter • opravlja popravila, preureditve in nadzidave PO TOZD KOVINSKO LESNI OBRATI GROSUPLJE • izvaja ključavničarska, kovaška, mizarska in druga podobna del3j • popravlja gradbene stroje in razreže hlodovino PO TOZD PROJEKTIVNI BIRO GROSUPLJE • izdeluje različno dokumentacijo lil:*!:? v našem projektivnem biroju vam pripravimo tehno-lliil loške rešitve kuhinj in jedilnic, če naročite opremo, |||i| na ti iHi nrnioLT mikrn InLanii nrilrlii inlrnv/ -za ivvoHhn Pa tucH projekt mikro lokacij priključkov, za izvedbo |i§||§ šport Ijijijililf potrebnih napeljav. Opremo namesti skupina stro- ..... XvXvXv! Sil? kovnjakov našega servisa. V garancijskem roku in šv.v.v.v r\UV I ijarMjv a o^ivioa. v y cii cu ioijor\^i 11 i wr\u ii pozneje opravimo tudi servisna dela. Če želite, vas —i—i-----------*___i,: ::u ------ iiii lili obiščemo in si ogledamo prostore, ki jih nameravate |||||| iilll opremiti, opravimo pa tudi vse komercialno-tehnične |P pogovore z investitorji. jlMII i Svoje želje sporočite na naslov: jjg: »IGO« LJUBLJANA, Trnovski pristan 8, telefon 24-415. ■ wmm i SiSi?! ■ji; Priporočamo se za naročila in obljubljamo, da jih bomo 5 >—■ ,1111« oprema LJUBLJANA, Tacenska 29 (Šentvid) tel. št. 51-455 razstavlja na mednarodni razstavi učil in šolske opreme na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani: izdelke svoje redne proizvodnje in novosti s področja šolske opreme, opreme telovadnic, atletskih igrišč pri šolah, kabinetov za trim, otroških telovadnic itd. Šport oprema je posvetila v svojem dolgoletnem delu posebno pozornost šolskim tablam, ki so po kakovosti med najboljšimi na svetu. PROSVETNI DELAVEC 9. februarja 1979 - številka 2 It j§| I mmm m-■m V zavarovalna skupnost triglav ŠOLSKI MLADINI IN STARŠEM n. sol. o. r J* ^ ■: WtedP^^ni s>?ss% varst^ ' ®«owWO HOP^IC _ vgših * a * sešijem° P° Zavese S'0Žb'V Ve a"' Maš naslov. Velan^ zaves ^al?>nska52 tel. 313-188 ' > r < ■ iSiil * * kši...... : :i % '* velana zavesa jpi^ NITI S SKRAJNO PREVIDNOSTJO SE JI NI MOGOČE IZOGNITI! Zaradi mladostne neizkušenosti je mladina še bolj izpostavljena nesrečam kot odrasli, posledica teh nesreč pa so nemalokrat tako hude, da prizadenejo ne samo mladino, temveč tudi starše. Vselej pa so nesreče povezane z izrednimi stroški zaradi dolgotrajnega zdravljenja ali celo zaradi kakšnih hujših posledic. PROTI POSLEDICAM NESREČE IN NEZGOD — V GMOTNEM SMISLU — SE JE MOGOČE ZAŠČITITI LE Z ZAVAROVANJEM! Nezgodno zavarovanje šolske mladine je najcenejša oblika nezgodnega zavarovanja. Popolnoma zadovoljuje vse potrebe po zavarovalni zaščiti učencev osnovnih in srednjih šol in študentov ob nezgodah, ker daje gmotno pomoč tedaj, ko je najbolj potrebna. Pri ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV je zavarovanih zato že 300.000 učencev osnovnih in srednjih šol ter študentov. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV pri tem zavarovanju ne pričakuje in tudi nima ugodnega finančnega rezultata. Želi samo to, da mladina spozna namen in pomen nezgodnega zavarovanja; že pri mladini želi utrditi prepričanje, da je le z nezgodnim zavarovanjem mogoče omiliti posledice nezgod in da nezgodno zavarovanje lahko samo koristi. Nezgodno zavarovanje doseže svoj namen le, če je zavarovalnina, ki jo izplača zavarovalna skupnost ob nezgodi, primerno visoka, zato se v letošnjem šolskem letu tudi vi odločite za najvišje zavarovanje! Za malenkostno premijo, ki jo je treba plačati v začetku šolskega leta, je učenec osnovne ali srednje šole ali študent zavarovan vse šolsko leto in med počitnicami za tele zavarovalne vsote: ZAVAROVALNE VSOTE (v dinarjih) ZA: SMRT INVALIDNOST DNEVNI PRISPEVEK LETNA PREMIJA din A zcr.ooo..— 80.000,— 17,— 25.— B 17.000,— 56.000,— 20,— 20.— C 12.600,— 42.000,— 15,— 15.— D 84 00,— 28.000,— 10.— 10,— Vsak se lahko zavaruje po enem od navedenih načinov. Če zavarovanec zaradi nezgode umre, izplača zavarovalna skupnost takoj celo zavarovalno vsoto za smrt. Celo zavarovalno vsoto za invalidnost izplača zavarovalna skupnost, če postane zavarovanec popolni invalid, del te vsote pa, če postane zavarovanec delni invalid (npr.: 70% za izgubo cele roke). Dnevni prispevek se izplača za vsak dan nesposobnosti za šolsko delo — če je trajala več kot 10 dni — vendar največ za 100 dni. STARŠI! Poskrbite, da bodo vaši otroci tudi letos plačali premijo, da bodo deležni zaščite, ki jo daje nezgodno zavarovanje šolske mladine pri ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV! GOSTINSKO PREHRAMBENI CENTER laguna ° Linhartova 3, Ljubljana I I | I I GPC LAGUNA je s svojimi obrati v neposredni bližini Gospodarskega razstavišča. Specializirana delovna organizacija, ki se ukvarja z družbeno prehrano,ponuja bogati izbor poceni jedil in pijač že od 11,00 din naprej. V samopostrežno restavracijo sprejemamo tudi šolske skupine. V svojem sestavu imamo še: slaščičarno, aperitiv in kavo bar, klasično restavracijo in delikateso. Priporočamo se za obisk. Pridite, potrudili se bomo, da se boste dobro počutili. Tel.: 310633 Kolektiv GPC LAGUNA Prva proslava Prešernovega praznika v letu 1944 Padec Italije 1943 je pomenil za Slovence trenutno tako pričakovano svobodo, a le za malo časa. Po splošni zmedi je spet udaril nemški okupator s svojimi pomočniki. To pa ni motilo v krajih, ki so bili 25 let pod italijansko okupacijo, da se je začela prebujati doslej zatrta slovenska beseda, ki je v dolgih strašnih letih živela skrita le še v cerkvi. Tako je neka italijanska učiteljica, ki je morala leta 1943 pobrati šila in kopita in oditi,odkoder je prišla, napisala v svoj v smeteh pozabljeni dnevnik: »Ne razumem zakaj otroci znajo brati slovenske mašne knjige, italijanskih beril pa ne znajo.« Na poziv Tajništva za Zgornjo Pivko so se tedaj začele ilegalno odpirati partizanske šole. Začetek je bil težak z mnogimi zaprekami, največjo težavo pa je povzročalo pomanjkanje učiteljev. Javila so se mlada dekleta in nekaj fantov z osnovnošolsko izobrazbo, ali pa tudi brez nje. Toda s kakšno vnemo, s kolikim navdušenjem in pogumom so se ti mladi ljudje lotili nove dejavnosti, ne meneč se za nevarnost sovražnikove bližine. S tem da so poučevali otroke, so učili sami sebe. Njihova prizadevnost in požrtvovalnost sta odtehtali njihovo pomanjkljivo znanje. Navodila za svoje delo so prejemali na skrivnih sestankih, v vaseh in gozdovih, oddaljenih od nemških postojank. Posredovala jih je referentka za prosveto tovarišica Urška, Anica Božič. V prvih letih okupacije so bile slovenske učiteljice odpuščene iz službe z raznimi utemeljitvami. Največkrat je bil naveden vzrok: »neveljavna inozemska matura« (to je bila ljubljanska). Druge so rile politično osumljene in aretirane. Nadomestile sojih italijanske učiteljice, ki so znale samo svoj jezik. Bile so še druge težave: ni bilo ustreznih prostorov, učbenikov, zvezkov, dober je bil ovojni papir vrečk. Vse nevšečnosti je premagalo veliko zanimanje za slovensko šolo. Starši so se z navdušenim pristankom odzvali in poslali svoje otroke v šolo. Prišli so majhni in veliki. Tako se je v pivški šoli gnetlo v edini učilnici (v drugih so bili nastanjeni nedičevci), nad 100 otrok različne starosti v veselem pričakovanju slišati svojo govorico, in to v šoli, kjer je 25 let gospodoval italijanski jezik. Sprva je obsegal pouk spoznavanje slovenščine v govoru, branju in pisanju. Najprej so se naučili pravilno napisati svoje;po večini poitalijančene in izmaličene priimke. Spoznavali so pisatelje in pesnike. Prešerna, Gregorčiča, Ketteja, Zupančiča in se lažje pesmi učili na pamet. Zanimivo je bilo opazovati, kako so otroške oči na neznani besedi, ki je še niso slišali, za trenutek obvisele v tihemu občudovanju, kot da si jo hočejo vtisniti v spomin. Tako so počasi dojemali in spoznavali lepoto slovenskega jezika. Na nekdanji trorazrednici v Šmihelu, sedaj Dolane, so tedaj poučevali: Mimica Ambrožič, 20 let, Pavla Kaluža, 17 let in Srečko Renko 19 let. S sodelovanjem učencev so priredili februarja 1944 prvo proslavo Prešernovega praznika. Povabili so starše, vaščane in učitelje sosednjih šol. Skrbno so pripravili obširen spored in otroci so se v veselem razburjenju pripravljali na svoj prvi nastop. Dan je bil ledeno mrzel z burjo, ki je v tulečih sunkih divjala čez Tabor v dolino. Sneg je škripal pod nogami, a prišlo jih je veliko. Proslave so se udeležili tudi aktivisti in tedanji šolski nadzornik za partizanske šole tov. Dolanski — Anton Kapelj. Učilnica je bila prepolna, mnogi so stali na hodniku. Upraviteljica je pozdravila navzoče in nato govorila o velikem slovenskem pesniku Prešernu. Orisala je pomen proslave obletnice njegove smrti.. Udeleženci sb po toliko letih ganjeno poslušali slovensko besčdo. Spored je potekal v prijetnem ozračju. Učenci so zaigrali Sneguljčico in deklamirali. Ne bi bilo mogoče opisati blagih občutkov, ki so se zrcalili na obrazih poslušalcev. Vpijali so slovenske besede, kot vpija žejna, izsušena zemlja prve kaplje dežja. Imeli so solzne oči in nemo so občudovali prizadevnost mladih učiteljev in znanje svojih otrok, ki so v kratkem času dosegli tako lepe uspehe. Igralce so nagradili s navdušenim ploskanjem in skupaj z njimi počasi, polni hvaležnosti in priznanja, zapuščali šolsko poslopje. Partizanski učitelji so po osvoboditvi nadaljevali študije in dosegli svoje cilje: Mimica Ambrožič je danes doktorica ekonomije na Zavodu za ekonomske raziskave v Ljubljani, Pavla Kalu-ža-Volčič je predmetna učiteljica biologije, Srečko Renko, je docent za jugoslovanske jezike v Rimu, Urška, Anica Božič je učiteljica in Dolanski, Anton Kapelj je novinar. Ob občasnih srečanjih se partizanski učitelji radi spominjajo tistih težkih, a tako lepih let nepozabnega tovarištva in poguma. LUDOVIKA KALAN Popravek V prejšnji številki Prosvetnega delavca je nastala v razpisu Pedagoške akademije v Ljubljani na str. 10 neljuba napaka. Prvi stavek razpisa se pravilno glasi: Pedagoška akademija vabi absolvente rednega študija in študija ob delu, da se vključijo v dopolnilne seminarje za dokončanje študija. Opravičujemo se in prosimo za razumevanje! UREDNIŠTVO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ZAGORJE TOZD Osnovna šola TONE OKROGAR razpisuje za nedoločen čas naloge in opravila — učitelja za razredni pouk Mirko Lovrič: Kozmična zgradba (fotografija 1973) Tomislav Dugonjič: Iz cikla Kontinuumi (polimer 1977) Z novim obrazom uasjej vas bo obiskoval »Pro svetni delavec«, naš tridesetlet nik, z novim obrazom. Obliko vati nam ga je pomagal akadem ski slikar Stane Jagodič. Upamo da ga boste z veseljem sprejema li. Tako postopoma sledimo pro gramski zamisli, ki ste jo lani ■ javni razpravi potrdili. Vseg; novega ni mogoče prikazati v en številki. Sčasoma boste spoznal vse časniške rubrike, ki jih napo vedujejo različni kvadratki. Še pomembnejša pa je vsebin ska rast časnika, ki naj odsev; potrebe, življenje, delo in ustvar jalnost bralcev in oblikovalce' časnika. To pa bomo lahko dose gli le z živahnim sodelovanjen vas vseh, da nas sproti obveščati o problemih, rešitvah in mne njih, ki jih je koristno objaviti Škoda, da se med mnogimi no vimi naročili najde tudi marsika tero obvestilo o odpovedi. Ra zlog je ponavadi upokojitev al menjava dela. Pa morda to ne b bilo potrebno, saj je vendar lepo če bi časnik vsakogar spremlja tudi naprej, da ostane v živem stiku z delom, ki ga je opravljal okoli štirideset let. Skoda tudi, da ni še več novih naročnikov med mladimi, ki Se šolajo za pedagoške poklice. Že tam bi se morali srečati s »Prosvetnim delavcem«, saj bodo v njem gotovo našli veliko takega, kar dopolnjuje predavanja, odmeve iz življenja delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. Za študente je tudi naročnina polovična: 50 din za vse leto. Drugače je za posameznike naročnina 100 din, za delovne organizacije pa 160 din. Z novim letom so mnoge delovne organizacije uresničile sklep republiškega odbora sindikata, velik del pa še ne. Pričakujemo, da nas boste čimprej obvestili o sklepu glede naročil, da bomo skupaj dosegli smoter: »Prosvetni delavec« za vsakega delavca vzgoje, izobraževanja in znanosti! Želimo vam veliko zadovoljstva z novim »Prosvetnim delavcem«. Časopis izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter Izobraževalna skupnost Slovenije — jzhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Ureja uredniški odbor. Direktor in glavni urednik Rudi Lešnik, odgovorna urednica Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanski nasip 28. tel.: 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon: 22-284, poštni predal 65, Ljubljana 61104. Posvet esperantistov v Celju Od 12. januarja do 14. je bil v Celju meddruštveni posvet esperantistov. Slovenski esperantisti smo obravnavali tele teme: Družbene organizacije in društva v samoupravni socialistični družbi, organiziranost Zveze društev, oblikovanje programa nalog in akcij za leto 1979 ter do leta 1985, viri financiranja, uresničevanje delegatskega sistema v društvih in Zvezi, organizacijske in kadrovske spremembe ter spremembe glede na zahteve programa nalog, nosilci akcij v letu 1979 idr. Posvetovanje je potekalo v delu posameznih komisij, ob koncu pa je bilo plenarno zasedanje. Komisiji za pouk esperanta v šolah je predsedoval Slavko Širec, komisiji za sodelovanje s sinkikati Rudi Dietner in komisiji za mladinsko dejavnost Miloš Dokič. Iz obsežnega programa dela povzemam, le nekatere misli: Dolžnost vseh organiziranih dejavnikov v naši samoupravni socialistični družbi je, da po svojih možnostih čim več prispevajo v boju za razvoj samoupravljanja, za uresničevanje politike neuvrščenosti in za mir v svetu. Zgodovinsko pogojena družbenoekonomska neenakopravnost med narodi sveta in s tem tudi politična, gospodarska, kulturna in jezikovna neenakopravnost je še danes pričujoča ter se v nekaterih delih sveta še poglablja. Mednarodni jezik esperanto je v vsej svoji dosedanji devetdeset-letni zgodovini dokazal, da se lahko ljudje, ki govore različne jezike, zbližujejo in sporazumevajo. Esperanto ne more zamenjati narodnih (materinih) jezi-kov ali biti nadomestilo za jezike malih narodov, saj je boj leteh za enakopravnost na vseh področ^ jih družbenega življenja neločljivo povezan z bojem za enakopravnost njihovih jezikov. Esperanto pa lahko širi kuiturrne vrednote malih narodov v mednarodni prostor in s tem omogoča zbliževanje in sodelovanje narodov. Prav tako lahko vpliva, na omejevanje sedanje nadvlade velikih narodov in njihovih jezikov. Mednarodni jezik predstavlja most jezikovne enakopravnosti med ljudmi in je kot tak izraz potrebe in želje ljudi večji demokratizaciji medčloveških in mednarodnih komunikacij oziroma vsestranskega sodelov anja. Samo tako je treba upoštevati mednarodni jezik esperanto kot možen, prostovoljno in svobodno izbran drugi jezik vsakega posameznika. Svetovna organizacija esperantistov združuje 84 državnih zvez. Dobila je status posvetovalnega člana UNESCO in zadnje čase vse tesneje sodeluje v programih te mednarodne ustanove OZN. Predlog srednjeročne programske usmeritve Zveze esperantistov Slovenije zajema predvsem tiste dejavnosti, ki so glede' na dosedanje rezultate, možnosti in izkušnje že dosegle določeno stopnjo družbene verifikacije. Poseben pomen pripisuje širšemu obveščanju javnosti prek sredstev javnega obveščanja o dejavnosti za mednarodni jezik kakor tudi dogovorom v okviru SZDL. treba dati poudarek poveč*1 števila registriranih društev občinah in neregistrif*1 osnovnih organizacij (sedaf klubov mladincev in sekcij! šolah, ustanovah, povečati1 sedanjih 15 na 30). Nujno je; se vključi v Zvezo čimveč ma“ cev, mladina naj bo tudi tisi* bo prevzela na svoja ratf vodstvene položaje. Zat° čudno, da na zadnjem kongri ZSMS ni nihče zastopal csl rantske organizacije. , Glede na kadrovske potreb treba povečati število stroke' usposobljenih učiteljev za e1' narodni jezik in strokovnjak ki bodo pripravljali stroko' dela za pouk in študij esper3< ali prevajali leposlovna in ^ dela. Posebno pozornost je tf® posvetiti dopolnilnemu štu1 esperanta na pedagoških demijah (dva semestra). Dejavnost na področju sin katov naj zajema raziskave op trebi mednarodnega jezika sodelovanje in povezovanje lavcev različnih narodov. V govoru z Zvezo sindikatov S' veni je se bomo vključili v raz1 oblike izobraževalnih šemi11! jev za aktiviste sindikata in ta> neposredno in posredno infor1" rali delavce o mednarodnem)1 ziku. Sočasno bomo spodbuj1 sodelovanje delovnih kolek vov, ki imajo razvito pošlo'1 anje z različnimi nate11 sodelovanje z različnimi , Slovenski esperantisti naj ^ v prihodnje tudi bolj povezo'® z drugimi jugoslovanskimi, p0^ tega pa je treba skrbeti, da bo J® sedanje nenačrtno sodelovanj® organizacijami za mednaroc jezik iz sosednje Italije, Avstr') Madžarske in tudi ČSSR posta načrtno ter vseliinsko bolj Pc globljeno. Tudi vnaprej si boi1) prizadevali, da se v posameZ111 državah, kjer so naše narod11 manjšine v neenakopravnem Pf ložaju z večinskim narodom,P5 vežemo z naprednimi organiz"1® jami esperantistov, da bi, kolik' se da, podpirali pravice narod11) manjšin. Koliko bo mog0®; bomo tudi prispevali k razve gibanja za mednarodni jezik neuvrščenih državah in podp uresničevanje helsinške listi111 ter načel jugoslovanske politik neuvrščenosti. Med diskusijo je omenil sed® nji predsednik Zveze, dr. Pet) Zlatnar, da je treba misliti na k benik slovenskega jezika, nap1' san v esperantu. Veliko razprt*' Ijalcev je razčlenilo nekatc1; vprašanja in gledanja, ki jih p11 naša knjiga prof. Milana Divjak (M. D., Vzgoja mladine za raz*1' mevanje med narodi, DZS.Ljt*!1 Ijana 1978), med drugim tud njegovo pozitivno gledanje $ mednarodni jezik. Na plenarnem zasedanju obravnavali tudi nekatera vpra' sanja o poučevanju tujih jeziko'' ki jih prinaša osnutek zakona* usmerjenem izobraževan]11: Pouk tujega jezika pomeni tu“! velike ekonomske naložbe (gl® Naše gospodarstvo, št. 4—;-razpravo prof. Antona Kolarja Znanje tujih jezikov kot pa membna sestavina družbenega litične in ekonomskotehnica izobrazbe kadrov v OZD). JURIJ ROJS Obvestilo Da bo dovolj krvi, tega nenadomestljivega zdravila, ki ga ne mufe izdelati nobena tovarna, vabi Rdeči križ Slovenije vse občane in de lovne ljudi, da se v čim večjem številu udeleže kvodajalske akcije. Pr‘' jave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacija*1 pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo. Darujte kri, dokler ste zdravi. Dajanje krvi je dokaz človečnosti i11 zato tudi eno izmed meril naše solidarnosti do sebe in drugih. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja 15 dni po objavi razpisa. m ELEKTROTEHNA trgovsko, izvozno, uvozno in proizvodno podjetje 61001 LJUBLJANA, Titova c.51 n. sol. o. telefon: (061) 320 241; telex:31184 YU ETEHNA Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 4 din. Letna naročnina 100 din za posameznike, za delovne organizacije 160 din, za študente 50 din. Št. tek. računa 50101-603-46509. Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je časnik »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). FEBRUAR 1979 LJUBLJANA-CENTER LJUBLJANA-MOSTE-POLJE LJUBLJANA-ŠIŠKA LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK 13., 15. in 22. 3., 7. in 23. 2., 8. in 21. 16., 20. in 28. RDECl KRIŽ SLOVENIJ® Republiški odbor Rdečega križa Slovenije Komisija za informativno in propagandno dejavnost Ljubljana, Milje 19, telefon 24-294