Št. 53 V Gorici, v četrtek dne 12. maja 1910. Tete| SIL Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošfljana : vso leto . . 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah. ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kažipot po GoriSkem in ' GfaHišdaastrem" in dvakrat v letu »Vozni red Že* leznic, parnikov ia poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredekU*Dr. /(, Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. —. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«l«fon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabržček (od^ov. J. Fabčič) tiska in zal. GMiene deželne podpore. »Gorica« je vendar priobčila izkaz podpor, ki jih je dovolil deželni zbor v zasedanju od 27. decembra 1909. do 17. iebr. 1910. Obljubovala je dolgo časa ta izkaz, v rokah ga je imela potem dolgo časa. ali ga ni hotela priobčiti; imela je ! namen, molčati, ker se jej ni zdelo prav ; varno hoditi na dan z onim izkazom. Prisilili smo jo mi do tega, da je končno obelodanila izkaz. ¦ . Seveda si je prikrojila podpore tako. ' da je rezultat pri njej tak, da so dobili Slovenci več nego Lahi. Klerikalni baeki morajo biti Jako veseli izkaza v »Gorici« in hvalo morajo peti dr. Gregorčiču, ker tako očetovsko skrbi za goriške Slovence. »Soča« piše, da zveza Pajer-Gregor-čič prinaša tako velikansko škodo Slovencem, na, tukaj je pa izkaz, ki kaže, da sta določila Pajer in Gregorčič Sloven- [ ceni več nego Lahom! I Izkaz preiščemo in ocenimo čisto j natanko, lepo po vrsti. Prvi so v izkazu »obnovljeni krediti«. »Gorica« izkazuje za laško str a n obnovljenih kreditov 6 7. .8 0 0 K. Za s love n s ko s t r a n je obnovljenih kreditov 1 0 8.050. Obnovljenih skupnih podpor je torej po računu »Gorice« 175.850 K; za laško stran 67.800, za slovensko 108.050. Obnovljene in nove podpore znašajo po računih '»Gorice« 1,862.929 K; od teh je skupnih 145.452; laških torej 8.U012 K. slovenskih pa 884.465. Ostanimo pri številkah ^Gorice« za danes ter imejmo pred očmi zadnji dve svoti, da moremo tim bolj presoditi obnovljene podpore. Najprvo moramo pribiti, da so obnovljene podpore dokaz, da se je doslej Lahom skoro vse izplačalo, zastarele pa so le slovenske podpore, kakor smo ve- dno govorili. Obnovljene podpore potrjujejo našo večkrat izrečeno trditev, da se dež. odbor potrudi, da se izplača Furlanom vse dovoljene podpore; le kaka tako ostane, ko res ni mogoče takoj poskrbeti, da bi se porabil denar v določeni namen; ostale pa se obnovi ter izplača. Slovenske podpore pa se vlačijo po proračunih leta in leta, se obnavljajo, da zopet zapadejo in zopet obnavljajo. No, seveda se vselej pri vsaki obnovljeni podpori potrkajo klerikalci na junaške svoje prsi pa pravijo: glejte, zopet smo vam nekaj pridobili! Leta 1907. sta sleparila »Gorica« in »Primorski List« goriške Slovence z velikanskimi izkazi podpor, katere je bil razdelil deželni zbor. Kdorkoli je kaj prosil, je dobil z lahkoto, zlasti še, če je kazalo, pridobiti njegovo hvaležnost za takrat bližajoče se volitve. Ali koncem leta 1908. smo dokazali, da deželni odbor ni izplačal dovoljenih podpor okoli 400.000 K. Seveda je bila v teh neizplačanih podporah ogromna večina slovenska! Zapadle so podpore za ceste, vodovode, uravnavo hudournikov, obnovitev vinogradov, kmetijskim zadrugam itd. Furlani so bili prejeli skoro vse. Mimogrede omenjamo, da so bili za vinograde prihranili 50.000 K, ali profesor Berbuč je bil tako prijazen, da je v deželnem zboru podal nujen predlog za podpore in posojila vinogradnikom —¦ dasi je imel deželni odbor na razpolago 50.000 K. Kaj je delal v deželnem odboru? Proti koncu I. 1908. smo tudi pokazali, da je zapadlih ali takih podpor, ki zapadejo z letom 1908., za Slovence okoli 2 0 0.000 K. Vidi se torej, da se nekatere podpore kar naprej gibljejo v dovoljevanju in obnavljanju. Leta 1908. smo videli zapasti podpore, katere bliščijo sedaj v letu 1910. v proračunu kot obnovljene. Slave in hvale Gregorčiču so bili dolžni prizadeti leta 1907. pa zopet leta 1910! Od letošnjih slovenskih podpor morila zopet zapade na slovenski strani kakih 200.000 ali 300.000 K pa jih bodo zopet obnavljali in zopet se bodo hvalili ter klicali backe, naj pojo hozano dobrotnikom ljudstva. Škandal je, da se je pokazalo, da za celili 108.000 K dovoljenih podpor ni bilo izplačanih. In same potrebne reči! Na laški strani izkazujejo obnovljenih podpor 67.000, torej za nad 40.000 K maiij nego pri Slovencih. Same reči, ki se niso dale še tako hitro izvesti ali pa k i n i s o p o-t r e b n e. Po Furlaniji hočejo in vsiljujejo jim tudi denar za ceste in drugo, če je potreba ali ne! Take reči se obnavljajo, d ru g o se v se izplača! Škandal z obnovljenimi podporami prištevajo klerikalci sebi v korist, namesto da bi se skesano obrnili do ljudstva pa rekli: »Glej ti naše dobro ljudstvo, kako slabo smo delali za te. 108.000 K podpor ti nismo izplačali, dasi smo ti jih dovolili; zagotavljamo te, naše dobro ljudstvo, da bo odslej drugače! Naj zapa-dajo furlanske podpore, slovenske se morajo vse izlačati!« — V izkazu o podporah na se mora odšteti obnovljene in računati je na novo le z novodovoljenimi. DOPISI. Iz tolminskega okraja. S Ponikev, dne 5. maja. — Ker so v naši občini taki zaspanci, da nobeden noče nič poročati v časopise, dasi bi bil marsikedo vsaj deloma sposoben zato, blagovolite gosp. urednik, sprejeti nekaj vrstic izpod mojega okornega peresa. Županom na Ponikvah je zopet izvoljen bivši župan gosp. Ivan Kuštrn, --zvest pristaš narodno - napredne stranke. Živio! Kar pišejo neka na duhu bolna rev-šeta v »Primorskem Listu s Ponikev z dne 14. aprila, je preou;:čje, brez pomena, torej pika. Konstatirati pa imam čast nekaj drugega in sicer to, da klerikalizem na Ponikvah jako naglo »maršira« proti svojemu koncu. Dejstvo je, da je ta zmaj imel pri predlanskih deželnozborskih volitvah še okoli 190 glasov, a pri lanskih volitvah je vkljub temu, da so vsi klerikalni aparati izvrstno funkcionirali ter agitirali domači in drugi za »božjo« čast vneti agitatorji (dva iz Podmelcu) propadel za celili 50 »štim«. Nasprotno je pa naša stranka, vkljub temu da je bilo mnogo naših volilcev odsotnih, ostala tudi lansko leto pri predlanski številki. Kaj je vzrok temu klerikalnemu »navzdolmarši-rauju«? Odgovor ni težak, ampak enostavno moramo trditi, da tudi mi hribovci počasi lezemo proti kulturi in prosveti. ¦ 'I udi nam se odpirajo oči, da čimdalje bolj vidimo samopašno in našemu narodu naravnost pogubno ravnanje in neliatije klerikalnih odrešenikov. »Varuj me Bog prijateljev, neprijate-Ijev se bom že sam varoval«, pravi naša prislovica. In resnično, vidnega sovražnika se lahko varujemo, nasprotno pa gre boli težavno. Nebroj strupov, ki davijo in morijo priprosto našo ljudsko maso, a med najbolj hudi strup ki naravnost vničujoče deluje, smemo prištevati tisti strup ki ga takorekoč gojimo in negujemo na svojih prsih, t. j. tisti »prijatelj«, ki se ga ne zavedamo je — žganje, nesrečni alkohol spioh! Koliko klerikalnih očetov in gospodarjev - kmetov je, kateri kar po več dni skupaj krokajo po gostilnah in privatnih hišah, doma pa stradajo oziroma bodo stradali otročiči in kedar odrasejo na duhu in telesu bolni, pojdejo po svetu s trebuhom za kruhom, in ker jim pijanci -slariši niso dali, kar je najbolj potrebno ?.a življenje: izobrazbe, dobre vzgoje, se izpridijo in pokvarijo, so sebi in drugim v nadlego ter pridejo končno občini na rame. Kaj je krivo, kaj je temu vzrok? Težko je dati pravi odgovor. Treba bi bilo, da bi se merodajni krogi tudi enkrat spomnili siromašne raje priprostih ljud- . skih mas, dali ostre postave proti žganje-pitju in ne le sami dobro živeli pri polnih jaslih, saj tudi prosti kmet in delavec Kapitan Hntteras . ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal lules Verne. — Preve! 0. I. (Dalje). »In vendar se dobe na otoku Melville kar cele tolpe teh živalij; seveda je to nekoliko bolj južno; Parry je imel v svojem prezimišču te krasne divjačine na razpo- J lago, kolikor se mu je ljubilo.« »Mi nismo tako obdarovani v tem oziru; da bi mogli dobiti vsaj medvedjega mesa dovolj, bi že še bilo!« »To je ravno težavno,« de doktor, »medvedje so zelo redki in divji; niso še toliko izomikani, da bi hodili nastavljat se puškam.« »Bell govori o medvedjem mesu; toda njegova tol-šča bi bila za sedaj še boli zaželjena nego njegovo meso in kožuhovina,« meni Johnson. »Prav imaš, Johnson,« de Bell; »ti misliš vedno na gorivo.« »Kako bi človek ne mislil na to? tudi pri najbolj skrbni varčnosti ga nam ne preostaja več nego za tri mesece.« »Da,« pritrdi doktor, »v tem oziru smo res v nevarnosti, kajti še le v začetku novembra smo, in februar je najmrzlejši mesec celega leta v tem ledenem pasu; sicer pa če ne bo medvedje tolšče, se pa lahko zanesemo na morske pse.« »Toda dolgo ne, gospod Cla\vbonny,« pripomni Johnson, »kajti te živali nas hitro zapustč, bodisi že zaradi mraza ali zaradi strahu, gotovo je, da ne bodo dolgo hodile na površje« »Torej se moramo samo na medvede spraviti, če je res tako,« meni doktor; »potemtakem je to najkcJsinejša žival teh krajev, kajti ona sama zadošča vsetv obveškim potrebam: daje živež, obleko, svečavo in gorivo. Poslušaj torej, Dirk,« pravi doktor psu ter ga gladi, »medvedov nam je treba, prijatelj; torej išči in zasleduj!« Doktorjev glas in božanje je Duka podkurilo, da je zdrčal kot strel naglo, zasledoval, lajal na vse kriplje, tako da so ga še vedno slišali lovci, četudi se je že zelo oddaljil od njih. Nekaj čudnega je, kako daleč se sli? ns* pri ni/ki temperaturi; primerjati se da samo s sv«. . '¦ •¦ ozvezuja na severnem nebu; svetlobni žarki in valovat- glasu se razteza v čudno velike razdalje, zlasti ob suh:'., mrzlih severnih nočeh. Lovci so sledili daljnemu lajanju in komaj prišli miljo daleč, pa so bili že vsi zasopli, kajti pljuča nima.'o d^šku v takem ozračju. Duk je stal komaj petdeset korakov proč od nekega griča, na čigar vrhu se je nekaj orjaškega premikalo sem in tje. »Glejte, prav kakor nalašč!« vsklikne doktor ter zgrabi za puš..v). »Medved! pri moji veri da je medved!« ponavlja Bell za doktorjem. »Izvrsten medved,« pristavi Johson,« ter pusti svojima sodrugoma, da prej ustrelita ko on. Duk besno zalaja, Bell skoči za dvajset korakov naprej in ustreli, toda zdelo se je, da ni zadel, kajti žival se je še vedno zibala s svojo neokretno glavo. Sedaj se tudi Johnson približa, skrbno ogleda, potem pa sproži svoje orožje. »Lepa reč,« se razjezi doktor, »nehajte! Oh, to prekleto lomljenje! Saj smo izven strel jaja; ali se ne bomo nikoli privadili temu? Ta medve•• .e več kakor eno miljo oddaljen od nas!« »Naprej!« se odreže Bell. Vsi trije stečejo proti živali, ki jo to streljanje ni bilo prav nič zmotilo; bila je silno ^elike rasti, in lovci so se že veselili svojega plena, ne da bi se kaj zmenili za nevarnosti pri napadu. Ko pridejo do primerne razdalje, sprožijo in medved, brez dvoma smrtno ranjen, omahne in se zvali pod vznožje griča. Duk se vrže nanj. »Medveda ni težko ubiti,« de doktor. »Samo tri streijaje, pa leži na tleh,« pristavi Bell zaničljivo. »Pa vendar, to je sumljivo,« meni Johnson. »Če nismo prišli ravno v trenutku, ko je bil na. tem, ti a od starosti pogine,« odvrne doktor s smehom. »Pri moji veri,« pravi Bell, »zato ne bo to nič slabši plen.« Med tem pogovorom dqspo do griča in vidijo na svoje veliko začudenje, da Duk laja nad truplom bele lisice. »Oh! vraga, to je pa že preveč!« zarentači Bell. *Pa res,« reče doktor, mi 'streljamo medveda, pa pade lisica!« Johnson ni vedel, kako bi se razhodih »Bravo!« vzklikne doktor na pol s krohotom, na pol s srdom; »še vedno lomljenje! neprestano lomljenje!« , »Kaj hočete reči s tem, ga vpraša tesar.« sta Človeka in združena z drugimi stano- j vi v temelj državi. Na noge! Pozno je . že, če ne že prepozno. V prvi vrsti pa, dajte več izobrazbe in poduka med prosto ljudstvo in ne skrbite samo za kanone, puške in gosp. nunce. Iz sežanskega okraja. Iz Samotorice. — Pri nas se prodaja črno vino, teran, od 50—52 K W; pozneje se bode prodajalo še dražje; gre boljše nego preteklo leto po 36 K hI. Želimo, da j bi se naša vina vedno dobro prodajala. Iz ajdouskega okraja. Iz Velikih Zabeli.. — V nedeljo 8. maja'smo imeli shod sv. Florjana v Vel. Žabljah. Na isti dan je priredilo tudi društvo »Bodočnost« javni ples. kateri je bil tudi dobro obiskan; škoda, da je bilo ravno v istem času slabo vreme. Srčna hvala vsem! Klerikalcem, oziroma »Čukom« pa ni bilo po volji. Ko bi bilo v njih moči, bi bili vse to preprečili, dasi so nekateri strastni plesalci, dekleta pa vse rade plešejo. Pa pod vodstvom gosp. patra Bo-naventura so obljubili in sklenili, da nobeden ne sme glave pokazati k temu plesu. Povabili so tudi »Čuke« iz Batuj na isti dan v Zabije, da se jih večje število pokaže in vsi so morali obljubiti, da ne sme noben k plesu. Ker pa Bonaventura ni mogel plesa preprečiti, je hotel'pa na drugi način škodovati, namreč s tem, da bode imel litanije in dolge šmarnice ob 3. uri pop. nalašč, da bi nagajal mladeničem. Potem se je vklonil obč. redar in je šel ga na župnišče prosit, da naj ima popoldansko službo božjo ob 2. uri, nakar mu je tudi trdno obljubil in mu je rekel, da naj cerkovniku pove, oziroma naznani, da naj vabi ob 1. uri in litanije bodo ob 2. uri. Cerkovniku pa to ni bilo po volji, pregovarjal ga je zopet, da naj bo ob 3., kakor je oznanil; tudi on hoče imeti svojo veljavo, dasi ima hčere, ki bi rajši plesale kakor so gledale. Cerkovniku pa priporočamo, da naj pazi in da naj bolj redno opravlja svojo službo in druge reči pri miru pusti. Ko pa je pater končal svoje dolge šmarnice ob 4. uri so šli mladeniči na ples, začelo je rositi iz oblakov, in so- bili klerikalci oziroma »čuki« jako veseli in zadovoljni dežja, še bolj kakor da bi jim mana iz neba padala. Klerikalna »fušija« je velika in velika škodoželjnost — pa vse brez greha. Družba sv. Cirila in Metoda. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Pevmi priredi 29. t. m. svojo prvo veselico v prostorih g. Maraža. Bratska društva prosimo, da pridejo na pomoč. — Odbor. Domače vesti. Pazite na zaplenjeni narodni kolek. — Opozarjamo ponovno, da je č r n i narodni kolek, v spomin 20. septembra, zaplenjen. Pošte odstopajo pisma in dopisnice s takim kolekom — državnemu pravdništvu, ki na to mora krivce zasledovati. Zadnje čase je tudi v Gorici veliko takih slučajev. Ljudje imajo sitnosti in neprilike! Pozor! Koncert v Pulju na binkoštno nedeljo 15. t. m. obeta postati lepa manifestacija vzajemnosti primorskih Slovencev in Hrvatov. »Pevsko in glasbeno društvo« v Gorici opravi s tem koncertom lepo kulturno delo, ker zanese na skrajni jug našega Primorja iskro čuta in ljubezni za glasbeno umetnost, ki naj se razplamti v žareč ogenj med Hrvati in Sloveči mesta Pulj. Pričakovati je, da dober vspeh tega koncerta vspodbudi tamošnje naše brate, da si ustanove lastno ognjišče — glasbeno društvo, ki naj sistematično goji našo krasno slovansko pesem in glasbo sploh. Zato je le želeti, da se vsi Slovani v Pulju sestanejo nabinkoštnonedeljona koncert »Pevskega in glasbenega društva« v Narodnem domu. — Gotovo pridejo vsi Slovenci in Hrvati, a ne izostane tudi mnogobrojna kolonija bratov Čehov, teh priznano najvnetejših častilcev glasbene umetnosti med Slovani. V n e d e 1 j o v s i na.koncert! Na koncertu se bode proizvajal naslednji vspored: 1. a. Vilhar: Slovenac i Hrvat, možki zbor; b. Hajdrih: Hercegovska, možki zbor. 2. Nedved: Nazaj v planinski raj, mešan zbor. 3. Hubad: Slovenske narodne pesmi, mešan zbor. 4. Dr. G. Ipavec: Oblačku, četverospev. 5. Križ-kovsky: Utopljenka, možki zbor. 6. a. Bartl: Na planine; b. Pirnat: Slov. narodne pesmi, mešan zbor. 7. a. Lisinski: Tam gdje stoji; b. Nedved: Ljubezen in pomlad, možki zbor. 8. Adamič: Vasovalec, četverospev. 9. a. Dr. Schwab: Večer na morju; b. Zajec: Črnogorac, možki j zbor. 10. Pirnat: Pomladna pesem, mešan zbor. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici naznanja vsem onim, ki se nameravajo udeležiti izleta v Pulj, da bo odhod iz Gorice ha binkoštno nedeljo ob 5 uri 40 minut zjutraj z državno železnico do Trsta. Od tu pa z parnikom družbe »Dalmacija« v Pulj. — Priglasiti se je pri društvenem tajniku A. Jakše-tu v Trgovskem domu. »Gorica« piše v uvodnem članku v torek, kjer se bavi po svoje z našim člankom o zasebni slov. gimnaziji to-le: »V ožjem kuratoriju zasebne slovenske gimnazije so le slovenski rodoljubi, »klerikalci« poleg »naprednjakov«.-------------- Poživljamo »Gorico«, da navede imena članov kuratorija ter pove, kateri so med njimi naprednjaki! Nadejamo se, da nam odgovori na to v soboto. »Poučno potovanje«. — Člani proste zveze za državnoznanstveno izobrazbo pod vodstvom dr. Filipoviča so prišli v nedeljo zvečer v Gorico. 57 jih je bilo: ministerski uradniki, tajniki trgovsko obrtnih zbornic, gozdarski uradniki, železniški, uradniki zavoda »Anglo-Bank« komisarji, uradniki poljedelskega mini-sterstva itd. Naproti se jim je peljal ravnatelj zavoda za pospeševanje obrti inženir Renato Penso. Na kolodvoru so čakali na nje: dvorni svetnik Attems, župan Bombig, dr. Venir, dr. Pettarin, dr. Pi-navčig, deželni inženir Gleščig, tajnik dr. Grusovin, navzoča sta bila tudi slov. de-I želna odbornika Berbuč in Stepančič. — I (Torej je le pomagalo, da smo osvetlili, I kako je bilo krivo, ko se nista nič približala poljedelskemu ministru, ko je bil v Gorici!) Odpeljali so se z dvema tramvajskima vozovoma po večini v hotel »Sudbahn«. Renato Penso jim je predaval tam o razvitku industrije v naši deželi. Dotikal se je seveda tudi slovenskih krajev. (Na ta govor se še povrnemo). — V pondeljek so b;H povabljeni na magistrat, kjer jih je pozdravil župan Bombig. Zahvalil se je Filipovič. Ogledali so si mestni park potem pa šolsko poslopje, katero gradi magistrat. Ogledali so si norišnico, kjer so jih spreje deželni inženir Gleščig, tajnik dr. Grusovin in odbornik dr. Pi-navčig. Razlagal je deželni inženir. Baje so bili odivijeni nad deželno norišnico! (Še bolj bi bili, če bi jim bila znana zgodovina tega zavoda!) Potem so šli v slovensko deželno kmetijsko šolo, kjer sta [ bila Berbuč in Stdpančič. Prišli so, gledali in odšli. Par minut! Ogledali so si papirnico v Podgori ter sloveči most v Solka-I nu. Do tje jih je spremljal Berbuč. — Med J tem časom so se zbrali v dvorani trgov-sko-obrtne zbornice: deželni glavar dr. Pajer, župan Bombig, dr. Pettarin, dr. Češčuti, Jos. Venuti, predsednik trg. obrt. zbornice, inženir Batistig, Orzan; prišel je tudi namestnik princ Hohenlohe v družbi dvornega svetnika grofa Atternsa in dr. Celebrinija. Govoril je deželni glavar ter v izbranih besedah pozdravil goste in se zahvalil za obisk, Hohenlohe je kazal na veliko korist, katera obeta to potova-I nje. Zahvalil se je Filipovič ter označil I namen potovanja, da se prepričajo na lastne oči o raznih potrebah. Dr. Celebrini je potem predaval o pelagri. — Popolu-dne so šli v Krmin, kjer so si ogledali tvornice Marni in Naglos; v Angorisu so J si. ogledali posestvo barona Locatellija, v i Marijanu mizarsko zadrugo, v Gradišču I Finettijevo sviloprejnico, potem so se vr-I nili. Zvečer je bil v hotelu »Sudbahn« banket na troške dež. odbora za 70 oseb. — IV sredo so odšli gostje v Zdravščino, J Ronke, Beijan, Tržič. Filipoviču so dopa-dli kanali, zlasti kanal Dottorl. Ogledali so si ladjedelnico ter ladjo, ki jo gradijo sedaj v Tržiču za »Austro-Amerikano«. Potem so šli v Trst. Videli so torej furlanske vasi, ogledali si laške in nemške tvornice, o Slovencih niso slišali nič. Berbuč in Stepančič sta pa velika strahopetca, ki si ne upata ziniti nobene besede pred tako gospodo! — Kakšni bodo referati s tega potovanja, si je lahko misliti. Imenik porotnikov, izžrebanih povodom I. zasedanja porotniških obravnav e. k. okrožna sodnije v Gorici za leto 1910. Imena 36 rednih porotnikov. Hauska Josip, Farra; Luznik Ivan, Poljubinj; Čeho-vin Florijan, Branica; Lokar Anton, Ajdovščina; Jonko Leopold, Bovec; Juch Josip, Gorica; Leviš Alojzij, Gradišče; Felberbaum Ivan, Gorica; Franzoni vit. Emilij, Medeja; Janesch Ivan, Gorica; Ko-dermac Josip, Sovodnje; Pizzecco Anton, Krmin; Rubbia Josip, Vogrsko; Macuz Jos \ Gorica; Satmig Ivan, Bilje; Pontin Evgen, Ruda; Leban Ivan, Črniče; Angeli Josip, Krmin; Mosettig Feliks, Gorica; Dorfles Atilij, Gorica; Budin Josip, Grgar; Kaučič Franc, Gorica; Jakil Franc, Rupa; Gnot Miha, Krmin; Ziernfeld pl. Henrik, Tolmin; Oblokar Ivan, Solkan; Krainer Oskar, Gorica; Školaris Anton, Vipolže; Kokošar Peter, Podmelec; Frantz Artur, Gorica; Padoani Ferdinand, Červinjan; Gasser Miha, Gorica; Miceu Ivan, Ronki, Lazzari Hugo, Muscoli, Soller Aleksander, Gorica; Fiegl Anton, Pevma. Imena 9 na-mestnih porotnikov: Bonnes Klement; Tomasini Peter; Barazzeti Viktor; Culot Anton; Dobida Kari; Delchin Franc; Mu-litsch Josip; Bozzini Rok; Bisiach Josip vsi iz Gorice. Hallevev komet se vidi sedaj v jutranjih urah od 3. dalje prav lepo s prostim očesom. Danes po noči ker je bilo jasno, so ga opazovali na mnogih krajih v naši deželi. Nevaren gospod. — V Ljubljani se je vršilo zborovanje za klerikalno »Slov. Stražo«. Z Goriškega je prišel v Ljubljano dr. Brecelj pa je govoril, kakor čitamo v »Slov. Narodu«, tako-le: »da so goriški slovenski liberalci hujši sovražniki slov. naroda nego laški irredentistični liberalci Uničiti je treba najprej slovenske liberalce«. Tako je govoril sveti mož, ki hodi vsak dan k »šmarnicam«. Nevaren človek, ki pravi, da treba uničiti kar eno celo stranko! Kako naj se jo uniči? Ali dobijo naprednjaki ciankali? Anti ne!. Binkoštna veselica v Postojnski jami. Posebni vlak odhaja binkoštni pondeljek, dne 16.¦ maja iz Trsta ob 8.40, iz Reke ob 8.30, iz Krmina ob 8, in iz Pulja 7.10 zjut. Med veselico v jami, katera se vrši pri vsakem vremenu, bo koncertirala razun jamske godbe tudi poinoštevilna mestna godba iz Pulja. V jami uraduje c. kr. jamska pošta in vsern tam oddanim razgledi nicam se pritisne pečat jamske pošte ter se razpošljejo naravnost od tam v vse dele sveta. Vstopnina v slavnostno električno razsvetljeno jamo znaša sarno 2 K za osebo, vsako nadaljno znižanje vstopnine je popolnoma izključeno. Veselica prične ob 3. uri popoldne. »Fridolinstva« je osumljen in zato je bil aretiran eden glavnih, javno pogosto- ! ma hvalisanih klerikalnih stebrov v Dorn- bergu. Nad Točebranovim kraljestvom se j ne prikazuje le Hallevev komet, ampak i tudi Sodoma in Gomora. Cerkev v Villi Vicentini v Furlaniji | so okradli neznani tatovi. Odnesli so [ okraskov, denarja ter drugih rečij v vrednosti okoli 4000 K. Hostije so razmetali po tleh. Policija v Gorici je aretirala nekega okoli 50 let starega Roberta Zorzenona h Gorice, ker ga išče sodnija na Preda-reh/ im radi nekih sleparij. Znana je surovost mestnih redarjev v Gorici nasproti Slovencem. Neka žena je prinesla te dni na trg nekaj kokoši in jer-bas jajec na prodaj. Za vstop na trg je plačala vstopnino in ko je shranjevala listek, je prišel kar nakrat k njej redar ter jo zmerjal in peha! z jerbasom v stran, dasi ni bila nobenemu na poti. Zmerjal jo je redar s »ščavo«. Ker magistrat noče poskrbeti, da bi nehalo tako zmerjanje, svetujemo vsakemu in vsaki, da Laha ra-I di takega zmerjanja toži; bo brez dvoma i kaznovan, potem se že odvadijo, zmer-• jati Slovence, ki redijo goriške Lahe. Po stranskih ulicah v Gorici gorijo Kvetopplinove luči. V ulici proti Soškemu mostu so pobili neznani zlikovci šipe pri 9 lučih, v ulici od Placute do Soškega mosta 2, na trgu Barzellini 1. Škode so napravili okoli 200 K. Bralno - pevsko društvo »Ladija« v Devinu priredi na binkoštni pondeljek javno tombolo. Po tomboli ples! V slučaju slabega vremena se bode plesalo v veliki dvorani g. M. Plesa. Železniškega kondukterja Henrika Boškarola je udaril večkrat 20 letni Konstantin Gvanin v Tržiču, ko je ta imel opraviti z nekim potnikom na postaji. — Udaril ga je po ustih in po rokah ter se mu zoperstavljal, da je zagrešil javno nasilje. Tudi žalil je Boškarola. Obsojen je na 4 mesece težke ječe z jednim postom vsak mesec. V izkazu preplačil N. D. O. L maja je bil pomotoma izpuščen g. Kranjec, ki je daroval 60 v, g. A. Gabršček pa je pre-plačal K 4.60. Telovadno društve »Sokol« v Mirnu priredi na Binkoštni ponedeljek veliko sokolsko slavnost v Mirnu pri g. I. Bu-dihni. Pri slavnosti sodelujejo razna bratska društva. Vspored: Sprejem društev ob 2. pop. Rajalni pohod k prostim vajam. Proste vaje naraščaja s praporci. Orodna telovadba. Skupine. Ples. Začetek telovadbe točno ob 3. uri popoldne. Sodeluje oddelek vojaške godbe. Vstopnina k veselici 40 v. Sedeži na galeriji 2 K. Veselica in ples se vršita ob vsakem vremenu. T r a ni vaj bo vozil izpred kava r n e D ogan a. Odsek Ajdovskega »Sokola« v Selu. — Kakor je bilo že objavljeno v časopisih, se bode vršil dne 22.maja t. 1. v Se-lo zlet I. okraja »Primorske župe«. — Vspored, kateri obsega bogate točke raznovrstnih nastopov v telovadbi, se objavi pravočasno. Sokolski zlet v Sofiji se vrši 10., 11. in 12. julija. Češki Sokoli se udeleže v velikem številu izleta. Na čelu izletnega odbora so: dr. Scheiner, dr. Vaniček, Warans in dr. Heller. Sokoli se odpeljejo iz Prage 6. julija. V Belgrad dospo. 7. julija. Tu ostanejo en dan in eno noč. Tu o Čehom pridružijo srbski, hrvatski in slovenski Sokoli. Vsi ti Sokoli se nato s posebnim vlakom odpeljejo v Sofijo. Sveža narodnih društev. Akad. fer. društvo »Adrija« poživlja one g. poverjenike svojih knjižnic, ki še niso poslali knjig v Gorico, naj to kmalu store, da knjige ne zaiežijo ter da jih bode mogoče zamenjati in jih v prenovljenih knjižnicah nuditi ljudstvu. Narodna Čitalnica na Grahovem je priredila veselico dne I. maja t. 1. v gostilni Lapanja tik železniške postaje. Izvršila se je v najlepšem redu. Udeležba je bila velika; od vseh strani so prišli. Zahvaljujemo se vsern prisrčno. Posebej se pa iskreno zahvaljujemo pevskim društvom iz Podmelca in Kneze, kateri sta nastopili s petjem pri veselici. Naš pevski zbor je pel pri veselici dve pesmi pod vodstvom g. Mateliča, učitelja v Hudiju-žni, kateremu se sploh ne moremo zadostno zahvaliti za njegov preobili trud, katerega je imel z našim mladim društvom in ker je to tako dobro izučil v tako kratkem času. Dosti se imamo zahvaliti tudi tukajšnji naši gosp. učiteljici M. Pe-rin, ker se je toliko trudila in nam pomagala v vseh zadevah pri našej veselici. — Hvaležno se zahvaljujemo vsem. Odbor. Bralno in pevsko društvo »Draga« v Tevčah priredi dne 22. maja svojo prvo veselico z izbornim vzporedom. Po veselici ples! Vzpored se objavi pravočasno. »Zveza narodnih društev« v Gorici priredi 16. junija svoj redni letni občni zbor. Ker letos ne bo volitve odbora, ki je izvoljen za dve leti, bodo letos na dnevnem redu samo poročila odborova in slučajnosti. Kaka večja prireditev odpade potem takem. Društva so naprošena, da odpošljejo v najkrajšem času izpolnjene obrazce o društvenem delovanju. Pravočasno imajo naznaniti tudi svoje odposlance na Zvezin občni zbor. mmm Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti,! Iz žiuinozdrauniške šole na Dunaju. Visokošolski odbor združenega dija-Štva brez razlike i urodnosti nam poroča, da je položaj veter narjev na živinozdrav-niški visoki šoli še vedno prav žalosten. ' "RtfKffof:. i&^mšojMiMl^^^V**^ pridno deluje za zboljšanje "razmer. Pred dvemi leti se je od merodajne strani ob-, ljubilo, da bo novo visokošolsko poslopje dozidano že 1911. 1, a dosedaj še .niti pro-~stor ni določen, kjeMiaj.bi -stala': nova šola. Nadalje" se je dijaštvu obljubila po stavki 1908. 1. takojšna preosriova zastarelega učnega reda, ki nasprotuje vsem modernim visokošolskim opravam in ki ovira vsaki razvoj veterinarske vede. — Tudi glede tega se do danes še ni ničesar zgodilo. — Te itak že neznosne razmere dijaštva pa so še poostrile krivične zahteve po upeljavi pomožnih živinozdrav-nikov. Nad M) let se je borilo dijastvo, da odpravi vojaške »kuršmide«, kar se mu je tudi pred 2 leti posrečilo, ker je vojaška oblast uvidela to svojo zastarelo institucijo. Sedaj pa hočejo gotovi ljudje iz zgolj strankarsko-političnih vzrokov upehati, iste mazače še v nekoliko slabši obliki za živinorejce, ter jim zakonito zasigu-lati njih delokrog. To zahtevo pa smatrajo veterinarji za napad na njihov stan in kratenje njihovih pravic, na drugi strani pa za največjo nevarhosf za živinorejo in /u ogromni* narodni kapital, ki je investiran v domači živini. Do istega prepriča- j nja je prišla, sicer po dolgem času tudi i avstrijska vlada ter obljubila po zatrdilu i sekcijskega šefa pl. Zaleskega skazati ži-vinozdravnikom pravičnost in priznanje hvaležnosti za povzdigo živinoreje. Sedaj pa se hoče akademičuo izobraženega ži-vinozdravnika prisiliti, da bi tekmoval z ljudmi brez vsake kvalifikacije, ki bi zajemali svojo strokovno izobrazbo v štiri— mesečnih kurzili. Pa ne da bi bil to že prvj znak hvaležnosti?! Ker je nevarnost, da te težnje pridejo v državni zbornici na razgovor in da •prodro, so veterinarji opirajoči se na žl-vinozdravnike in na /se druge, ki uvide-vajo njihove upravičene zahteve, zastavili vse sile, da preprečijo vsak tozadevni zakon. Trd bode boj. toda zmaga bode na naši strani. Proti inazačem. 9. maja 1910. je zborovalo slušatelj-stvo živinozdravniške visoke šole na Dunaju in sprejelo enoglasno v prisotnosti rektorjevi in profesorskega zbora sledeče resolucije: Slušatcljstvo odločno protestira proti upeljavi pomožnih živinozdrav-nikov, 1.) ker se ne sklada z akad. častjo in naobrazbo živinozdravnikov, da bi konkurirali z ljudmi, ki nimajo nobene predizobrazbe in absolutno nikakšnega dovoljnega strokovnega znanja in da bi jih taki ljudje nadomestovali; 2.) ker preti na ta način največja nevarnost razvoju veterinarske vede; 3.) ker bi trpelo škodo v živini investirano ogromno narodno premoženje in bi druge države najbrž vsled nezadostnih veterinarskih razmer v Avstriji zaprle meje izvozu živine iz Avstrije; 4.) ker ne pripušča njihov akad. poklic, da bi se identificiral s koncesijo-nirano obrtjo; 5.) zahteva, da se čim preje reši zadeva nove visoke šole, učnega reda in nedostatnih škandaloznih razmer na sedanji visoki šoli. — Raditega nujno apelira slušateljstvo na vse živinozdrav-nike v Avstriji, da se zavedajo svoje aka-denrene časti in kolegijalnih dolžnosti do naraščaja, ter zastavijo vse moči, da preprečijo tozadeven zakon. Jtteti 30 recepti boš gotovo našla marsikatere, po katerih bodo Pekatefe tebi in tvojeem igborno dišale. 71 aroši si kuharsko knjigo pri Prvi kranjski tovarni testenin v II. Sistriei dobiš jo zastonj. goriška kolesarska zveza. Dirki društva »Danica« v Gorici. — (Dalje). — 7. Ob X uri se vrši polževa dirka na obširnem slavnostnem prostoru pivovarne Gorjup, kakor tudi šaijiva po- ¦ šta. itd. 8. Nagrade so: I. Srebrna, sveti- | nja. II. Bakrena svetinja. III. Ena steklenica šanpanjca. 9. Dvokolo in darila bodo na ogled 12 dni pred slavnostjo v oknu pri društvenem predsedniku Fran Batjelu v Stolni ulici št v. 4. kamor naj se pošiljajo tudi prijave dirkačev. 10. Zaključek prijav U. junija ob 9. uri zvečer. H. Darila sVEocfo ražcfetnii pri popoldanski slavno-sti med tem ko bode sviral koncert si. c. k. vojaškega 47. pešpolka. 12. Javni ples po 20 vin. kom. 13. Žrebanje za novo dvokolo ob 8.30 zvečer. 14. Po žrebanju umetni ognji. 15. Vloga za društvenega dirkača 1 krono, za nečlana 2 kroni k vsaki dirki. 16. Vstopnina k slavnosti 20 vin. za osebo. V slučaju slabega vremena se vrši 8 dni pozneje. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Politični pregled. Poslanska zbornica je imela sejo 10. t. in. Predsednik se je spominjal umrlega angleškega kralja. Zbornica je nadaljevala razpravo o poslovniku. Gessman je nagla-šal, da treba odstraniti izrastke obstrukcij-skega boja. Povdarjal je, da se nemški krščanski socijalci trdo držijo nemške vzajemnosti. Posl. dr. Kramar je izjavil, da so Cehi za reformo poslovnega reda. Reforma poslovnega reda mora predvsem varovati pravice parlamenta ter pripravljati temeljito spremembo vladnega zistema na demokratični podlagi. Nasproti posl. Gessmannu je govornik na-glašal: A ko bi država vsem narodom osi-gurala duševno in kulturno življenje, ako bi se vodilo pravično in naravno politiko, bi ne prihajalo do tako škandaloznih razmer, ki nikogar bolj ne bolijo, nego Cehe, ki so si morali najprinsitivneje pravice kupiti s težkimi žrtvami. Cehi so vedno pripravljeni za pravico in pošteno sporazumljenje. Govornik ne dvomi, da konečno ne pride do spremembe vladnega, zistema na podlagi enakopravnosti in pni? vičnosti. (Pohvala). Dr. Rybar je rekel,, da je označeno stališče njegove stranke, že glede na predlog Krek-Kramar. Nc:iir ški poslovni jezik bi Slovani smatrali kot casus belli. Govornik je izjavil, da je ob-strnkcija opravičena, ako gre za hrambo ugroženih pravic kakega naroda, ali za obrambo očitnega kršenja prava. Pre-memba zistema ne zadošča, treba da pride do revizije ustave na federalistični podlagi, potem pride tudi brez ostrega poslovnika do sporazuma v parlamentu. — Govornik se je na to dotaknil trializma. Češki radikalci, ko je bila pred letom dni sprožena misel o trijalizmu, so pov-darjali, da bi bilo v tem slučaju skrajno • oslabljeno stališče Cehov v Cislajtaniji, ker bi se potem .Jugoslovani izločili iz centralnega parlamenta. Neprijeten utis na Jugoslovane je napravil prizor, s katerim je bila uvedena ta debata, ko so češki radikalci rabili žaljive izraze. Slovanska stvar more le pridobiti, ako bodo Slovani edini, kakor so edini Nemci. —- Seja danes. Nadomestna državnozborska volitev na Štajerskem v okrajih Gornji grad, Šoštanj, Marnberg in Slovenjgradec (bivši Ježovnikov okraj) se bo vršila v ponde-Ijek dne 4. julija. Izid volitev na Francoskem. — V nedeljo so se vršile ožje volitve v francoski parlament. Od 593 dozdaj izvoljenih poslancev je torej vsega skupaj 79 republikancev, 262 radikalcev in socij. radikal-cev, 26 neodvisnih in 76 združenih socija-I isto v. 72 progresistov, 16 nacijonalistov in 62 klerikalcev. Klerikalci so imeli tudi v ožjih volitvah zgube. Zvečer so se v Parizu pred uredništvom nekega klerikalnega lista stepli. V Španiji so zmagali pri volitvah v državni zbor republikanci in liberalci. — Klerikalci so dobili četrtino mandatov. Zadnji čas bi bil za Španijo, da se otrese črne more. Politično mišljenje novega angleškega kralja. — Angleški delavski poslanci, ki se mude sedaj na podučnem potovanji« po Nemčiji, so izjavili sotrudniku nekega diisseldorfskega lista, da se je vsled smrti' kralja Kdvarda notranji in zunanji položaj Anglije zelo poslabšal. Novi kralj se na-giblje h konservativcem in ni naklonjen Nemčiji, * Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. — V Brnu je zborovalo te dni češko napredno dijastvo. V nedeljo so sprejeli dijaki resolucijo za drugo češko vseučilišče v Brnu, "a tudi za rusinsko vseučilišče v Lvovu in slovensko v Ljubljani. Obenem se zahteva v resoluciji dovoljenje za habilitacijo sloven. docentov na praLkem vseučilišču- m*- -pa popolna reciprociteta glede zagrebškega vseučilišča. Razne vesti. | Akad, - tehn. društvo »Triglav« v Gradcu bo imelo svoj III. redni občni zbor dne 14. vel. travna 1910 ob 8. uri zvečer v prostorih društva Schčnaugasse 17/1. II. redni občni zbor akad. društva »Slovenije« na Dunaju se bo vršil v petek, dne 13. t. m. ob 7'/2 zvečer. Lokal: I. Tfotter »Zum Magistrat« Soutterain. — Vsppred: 1. Citanje zapisnika. 2. Citanje' zapis. obč. zbora »Adrije« in »Tabora«. 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo knjižničarja, blagajnika in preglednikov. 5. Poročilo vseučiliškega odseka. 6. Poročilo eksekutive in nadomestne volitve v ck-set. 7. Eventualija. Shod slovanskih časnikarjev v Sofiji. Odbor »Vseslovanske časnikarske zveze« je imel dne 23. aprila t. 1. v Pragi sejo na kateri se je določilo, da se ima kongres slovanskih časnikarjev 'TŠiti dne 5., 6. in 7. julija t. 1. v Sofiji. Na kongresu bo govoril predsednik »Vseslovanske Časnikarske zveze«, urednik Josip Holeček, o pomenu organizacije slovanskih časnikarjev V. T. Velčev pa o položaju bolgarske žurnalistike. Drugi dan se vrše volitve v »Vseslovansko časnikarsko zvezo«. Ob kongresu se priredi razstava bolgarskih časopisov. Železniška nesreča v Istri. — Pri postaji Vodnjan pred Puljem se je pripetila velika nesreča. Zatvornica ni bila zaprta in dva voza sta hotela iti čez železnico. Pridrdral je m^d tem vlak, na ovinku ni videi vozov strojevodja, ter zagrabil voza. Mrtva je bila takoj 18 letna Lucija Del-caro, katero je vlak strahovito razmesaril, Damjani Andrej je umrl v bolnišnici v Pu-Iju. Mati na drugem vozu je lahko ranjena. Grozna nesreča na železnični progi pri Brežicah. — 9. t. in. so se peljali iz Bizeljskega na sejem v Brežice 26 letni posestnik Jurij Dernikovič, doma iz Bukovja s svojo 20 letno ženo Nežo in njenim bratom Jožefom Pustakom, posestnikom v Bračni vasi, župnija Bizeljsko. — Jurij in Neža Dernikovič sta bila še le 14 dni poročena, vsi trije so se peljali največ zaradi tega v Brežice, ker je hotel Jože Pustak izplačati svoji sesti i dedščjno. Ko so se pripeljali po cesti iz Bizeljskega proti Zakotu na mesto, kjer krjža cesta progo, niso bile zavore zaprte vkljub temu, da je imel vsak čas priti dopoldanski vlak iz Zagreba. Ker napravi tam železnica ovinke in je bilo tudi precej motno vreme, ni hlapec opazil prihajajočega vlaka. Stroj je zgrabil zadnji del lahkega vozička, ga raztrgal in razmesaril vse tri zgoraj imenovane osebe. Strojevodja ni mogel vlaka takoj ustaviti in tako je vlekel stroj svoje obžalovanja vredne žrtve še kakih 50 metrov pred seboj. Hlapca in konje je vrglo v globok jarek ob cesti in so ostali nepoškodovani. Najhujše je razmesaril stroj Nežo Dernikovič; telo je bilo raztrgano na 16 kosov. Njenemu bratu Jožefu Pustaku so tekla kolesa čez tre- buh in popolnoma ločila noge od trupla. Oba sta bila seveda pri priči mrtva. Dernikovič Jurij se je boril nekaj časa s smrtjo — a je tudi takoj umri. Največ bode na nesreči kriva žena železničnega čuvaja, katera je bila mesto moža v službi in ni pravočasno zatvorila zavore! •'_;.-._ - Poskusen umor s strupenimi pilulami v Logatcu. — Znano je, da je dobila neka gospa Hamerlic v Logatcu na Kranjskem po pošti strupene pilule. Očividno jih jej je poslal nekdo z namenom, da bi jo zastrupil. Sedaj so aretirali trgovca Franca Hladnika v Trstu, ki je sin Hamerlicove iz prvega zakona. Oglasil se je na policiji v Trstu neki Lah, ki je rekel, da mu je Hladnik dal nekoč prepisati neko slovensko pismo. Lah Ivan Piacentini ne zna slovensko, torej ne ve, kaj je prepisal. Hladnika so prepeljali v Ljubljano. Trdi, da je nedolžen. Mali oglasi NaJmanjSa pristojbina stane 6C tU. Ako Je oglas otuelnejši se računa za vsako besedo 3 vin. NaJpripravneJSe inseriranje ta trgovce in obrtnike. !rn»»..H. ™" w!»lul,!!,,,JS,!l ^»vcbv in obrtnikov v Gorici, katerih nn deželi (in ™in v mestu) nilifio ne posna, kar nikjer no Inaerirajo. Skoda ni mnjlina. Proda a'i odda se v najem filia na živinskem trgu v Gorici z dvema sobam«, kletjo, vodo in lepim vrtom, -- Pojasnila daje Andrej Bran ko vx6 v Sumpasu, Ha prodaj je v Ljubljanf pri ti. KrKfflJTIl ^ n«i»»J«ke <*stp, ia minut od m lOlUlUf Klavne p.>šte in r, minut od južnega kolodvora oddaljeno posestvo v obsegu okroglo i.M\,,,A Popravno za stavbifiča, oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišča, tovarn«, delavnico i. t. d. Posestvo obstoji h dveh vo. likih parcel; na eni so nahaja pritlična, inpol-nomn dobro ohranjena hiSa h hlevom in vezanem kozolcem, parceli sta razdeljeni na »o RtnvlMftč in se prodasta celi ali pa v oddelkih. Posredovalci izključeni. Ved bo izve v gostilni ,Mtku*evi* v Kolodvorski ulici U, a v Ljubljani. Pismena vprafianfa naj se pofii jnio na naslov t Ivan Miknž, deželni racuntki revident v Ljubljani. , 3 slov. Fran Korali, brivec !r$5SM"&. Ibcinsivu v mostu in na deželi. Postrežba točna I on Aisia. V zalogi se dobi razne toalet"* p«. , irebsčine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa tnsničarska dela ter kupuje zmešano ženske lase od K 6 naprej kg. Mhll HflBIMlH lita »»eblovano sobo s hrano miau guspan isce pri dnbri družjlli _. Po. midbe na naše npravništvo. Ivan Kravos ta Koroo it II. G8M&S oa Kontu ti.ll in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko . aH pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potreb* šfiine, potovalne potrebščine kakor: kov-f ege, torbice, denarnice, listnice itd. — Izvršuje in sprejma v ^^^|^^> popravo različne koleseljne in x|§|gl"lj ¦-......- kočije, .r -z • '; Poprauila se izuršujejo točno. Cene zmerne. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel 'JPri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z ^ržavnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — T o čar na z običajnimi gostiiniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Gene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Ženitvena ponudba. 30-leten urar z dobrimi spričevali, ki je posloval dosedaj kot preddelavec, išče v svrho ženitve mlado gospodično, ali vdovo brez otrok, ki bi imela približno 6000—8000 kron dote. Doto se porabi za nakup dobro-idoče nrarske trgovine v Gorici. Ponudbe je pošiljati post. rest. Gorica 3 pod šifro: „llrar*'. — Za diskretnost se jamči. Proda se takoj dobro vpeljana gostilna s koncesijo aii brez v Gorici v sredini mesta. Gostilna ima krasno prostore in hleve, natančneje se izue u našem uprauništmi. (Gozdna balada). Jlaron je:zašel med požrešne volkove, ko jezdil na vrancu skoz gozd je hitro. (hI konja ostale so name pod kov v, m! lovca pa čevlji prav celi „OAou, vse dnu/o požrle m lačne zverine, po čevljih zaman m pretakale sline. Zastonj! in poštnine prosto se dobe uzorci raznih najnovejših voln, belili in Imrvanih batistov, panama, cefirjev za bluze in srajce, perkalov in tudi razna platna, lenčiee (pajčolan) za birmance itd. pri domaČi modni in manufakturni tuniki = IUHHČIČ & KURIfiČIČ = Gosposka ulica Sf. II. Ker se bliža čas birme, opozarjamo cenj. botre in boterce, da ne zamude prilike in naj si najprej ogledajo domačo trgovino, katera je preskrljena v vsakem oziru z vsem modnim in svežim blagom. Zagotovljena je solidna in domača postrežba in najnižje cene. Zaloga vseh potrebščin za šivilje in krojače. Podpirajte to edino in prvo domače podjetje te stroke. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelja 7. TB60VINA NA DROBNO IN DEBELO. NfcjoanBfe kupovtlSče olmberškeg* lo drobnega blag* ter tkanin, preje le nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilec in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojafa in ševljatj«. gretinjlce. — fiožul venet. — MaSne knjiilce. Hišna obujiala za vse letna čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarjo, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, 9 3^-« J. Medved, Carica Tekstišče, Josipa Verdi ši 32. Stavbeni risar tudi pri zgradbi vodovodov izurjen išče službe. Sprejme tudi službo v kaki pisarni. ^Ponudbo pod .,stavbeni risar" na upravo lista. Odlikovana pekarija in sladčifiarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvrSnje imrofila vsakovrstnega tudi najfi-! nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna j pince itd. Prodaja različna fina vina in ? cv.erje na drobno alt v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo SH*~ po Jako zmernih cenah. *"•• r^ Najcenejši in najboljši nakup B^" v modni trgovini "•<¦ ENGELBERT SKUPEK Gorica — Via1$cao!e 6 Z a gosj) o d^e: Srajce Ovratniki Zavratnke Manšeti Gumbe za manšete Naprsniki Spodnje hlače Naramnice Rokovice Modni telovniki Nogovice Dokolenke Čepice Dežniki Pasovi Podveze Gumbi Turistovske oprave Žepni robci Gatnaše Klobuki Za dame: Srajce Hlače Spodnja krila Predpasniki Pasovi Nogavice Korseti Glavniki Zeprfi robci Našitki za perilo Toiletno milo, Parfum Cene strogo solidne! Cenjenim odjemalcem la deželi pošljem blago na izbere. X4 «€¦• J|- Trgovsko-obrtrta zadruga v Gorici «L registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ah vec let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/»% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje do 4«/.* večje, stalno naložene pa po dogovoru * v ur, Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem Članom; če jih pa po pomoti ni kdo do-bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Marija Gajer Gorica na Stolnem trgu št. 3 (prej stari trg) priporoča svojo veliko ; alogo vsakovrstnih kolačevza bJFIHailCB, Prodaja na drobno in debelo. Velika izter čuki t niti igrač v škatlah, Vse po najnižji ceni. !\>streŽba tudi na dom. g = 5500 = B not. prtlrjeiiili zdravniških in privatnih spričeval potrjujejo, da najuspešnejše odstranjujejo KaiserjeVe ur-Hiic karamele — z v. n a m ko t r e h s m rek —- liripavost, zasliženost, katar, krčni in oslovski kašelj. Zavoj stane 20 in 40 vin. Doza lin vin. Dobi se v lekarnah A. do Gironooh ••• Gorica, I. flri.stofoletti - Gorica, Hn»-gicro Kiirner - Gorica, G. H. Poiitoni -- Gorica, L. Gliubich - Gorica, v uurodiluici K. Mazzoli Gorica, v lokanji J. 11 us — Vipava, Maks Kozo ver Ajdovščina, L. .hirsc.lie -- Ajel. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hifti, Gosposka ulica št. 7, I. nndstr.) — Telefon it. 78. Račun postne hranilnice Štev. 837.315. Ng občnem zboru dne 30. aprila 1910. s^ je dol čilo: Hranilno vloge sa obrestujejo po 41,, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 51/, %, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 190'J. s 6%. Stanje 31. doc. 1901).: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku 85.374 kron. — Hranilne vloge: !,(T>4.GGl -17. Posojila: 1,643.(538—. — Reservni zaklad: 91.740*59. — Vrednost his: 354.416 72. V Rastelju št. 5 se prične danes prodaja velike množine moških in ženskih čevljev po izjemno nizki ceni K T* — ter prodaja izgotovljenih moških oblek od K 12v više. Ne zamudite prilike in oglejte si blago.