<leto XIV. Štev. 50	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 ia 28—67 CELJE. Prešernova 3. tel. 280 • n o s t n i Čekovni račun 11.409	Maribor, petek t. marca 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejemau v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom IG din. tujina 30din	Cena din f—
Odločilni mesec marec
Ves promet na nemškem zahodu rezerviran za vojsko — Italijanske informacije iz Berlina napovedujejo pričetek nemške ofenzive, ker bi odlašanje pomenilo samomor — Sumner Welles je danes prispel v Berlin
BRUSELJ. 1. marca. Havas. Od danes ponoči je Nemčija popolnoma zaprla Sv°i° nteio nasproti Holandski in Belgiji. Ustavljen je ves promet. Prav tako je ustavljen tudi v zahodni Nemčiji ves promet osebnih in zasebnih tovornih vlakov. Vse železnice so rezervirane v vojaške namene. Iz Nemčije ni mogoče s e sfrani dobiti nobenih vesti, vsi znaki pa kažejo, da se je nemško vrhovno vojno vodstvo odločilo za operacije večjega stila na zahodni fronti.
NEMČIJA NE PRIČENJA MIROVNE j zahodni demokraciji sami želeli vojno, ki OFENZIVE	!	jo sedaj tudi imata.
n. > *■ marca. Stefani. Kakor poročajo
1	listi iz Berlina, so izzvale tam
\es i angleških in francoskih listov, da um avl ja Nemčija v zvezi s prihodom mnerja Wellesa veliko mirovno ofen-°„ na kompromisni podlagi, veliko gorcenjc. V Berlinu menijo, da so bile . nb'fane v svet s posebnim namenom, Sc °dvrniia z zahodnih velesil od-vev^»«st za neuspeli ameriške iniciati-‘ '' Londonu računajo namreč tako: .° Nemčija ne da take iniciative, bo "ien Položaj kompromitiran, ako jo pa da, bo oslabljen. Toda Nemčija je po v?nčani vojni na Poljskem nudila zahodoma demokracijama mir, Hitlerjeva po-Rddba je bila odbita. To pomeni, da sta
NAPOVED VOJAŠKE OFENZIVE
Sedaj stoji Nemčija na stališču, da mora voditi vojno do konca in brez vsakih omejitev, zato se bo vojna končala šele tedaj, kadar bo ‘ena izmed obeh strank strta. Nemčija je politično, vojaško in gospodarsko pripravljena in močnejša kakor kdaj koli prej ter bo v najkrajšem času prevzela iniciativo za napad na zahodnem bojišču. Anglija je v začetku vojne izjavila, da je pripravljena na dolgo vojno in na gospodarsko uničenje Nemčije, Hitler pa je na to odgovoril, da bo prisilil Anglijo k nagli vojni in čim skorajšnjemu koncu.
SREČNI MESEC MAREC Vremenske razmere so se na zahodu
zelo popravile, led se že tali, in to bi [ dospel danes dopoldne. Takoj po prihodu moglo po italijanskih informacijah pome-! se je sešel na daljše posvetovanje z nein-
niti, da se bo tekom meseca marca zahodno bojišče prebudilo iz mrtvila. Hitler je dosegel vse svoje velike uspehe v mesecu marcu, ta je torej njegov srečni mesec, zato pričakuje vsa Nemčija prav v tem mesecu veliko vojno akcijo. Nemško vrhovno vojno vodstvo se zaveda, da bi nadaljnja neaktivnost nemške vojske na zahodu pomenila samomor, zaradi tega ne bo dovolilo, da zarjavi njen ogromni ljudski aparat, oborožen z najmodernejšim orožjem in vsemi bojnimi potrebščinami, v pričakovanju da se zima popolnoma konča, ko bi utegnila biti lahko še dolga. Zaradi tega stojimo neposredno pred odločitvijo na zahodnem bojišču. S tem hoče Nemčija tudi preprečiti razširitev vojne na nova področja.
SUMNER WELLES V BERLINU
BERLIN, 1. marca. LRP. Sumner Wel-les je odpotoval včeraj ob 16.07 v posebnem salonskem vozu. ki mu je bi! poslan iz Nemčije, proti Berlinu, kamor je
, Sovjetske čete vdrle v Viipuri
inski položaj postaja vedno bolj
iNebo je bilo jasno, sneg se je začel taliti. Blizu 40 sovjetskih letal je letelo preko | Helsinkov v notranjost dežele. V mestu je | bil trikratni alarm. Bomb niso metala, le-! tala so zaradi lepega vremena preiskavala ! teren za fronto.
ANGLEŠKA LETALA IN PROSTOVOLJCI treh strani na Viipuri. Boji so posebno LONDON, 1. marca. Exchange Tele-ostri pred Viipurijem, kjer ima fronta k!i-:graph. Po vesteh iz Helsinkov so prispela rtasto obliko. Doslej so Finci tam vzdr- tja angleška lordska letala, ki bodo takoj
žali sovjetske napade. Sovjetske čete so | uporabljena v bojih pri obrambi Viipurija, znova na	vsej	dolžini	fronte	v	stiku	s	fin-	Istočasno so pa prispeli v Helsinke tudi
skimi. Novi	napadi	pri	Tajpali	so	bili	od-j prvi kanadski prostovoljci. Tudi brat Šved
| skega kralja je po radiu pozval švedske LETALSKI NAPADI	j mladeniče, naj se v še večjem številu ja-
HELSINKI, 1. marca. DNB. Sovjetska , vij o v prostovoljske čete za pomoč Fin-letala so včeraj znova stopila v akcijo. 1 ski.
nevaren — Obupna obramba vsake viipurske hiše posebej Umik se bo nadaljeval za Viipuri na nove položaje
s SIOCKHOLM, 1. marca. Reuter. Finske čete, ki branijo ogroženi Viipuri, norn'!! s'!oviteni sovjetskem naskoku prisiljene na umik. Zadnje finsko vojno um k m 36 e”° na-'reSncišlh, kar jih je bilo doslej Izdanih. Finske čete so se p.3”1, na črto, ki poteka od Finskega	zaliva	čez	Karelsko	ožino	na	Vuoksen.
s0(ij. ‘ se Linči še dobro drže in se	hrabro upirajo,	toda	vojni	strokovnjaki
u .30’.^3 bodo tam finski položaji resno ogroženi z boka, ako sovjetske čete -orejo čez Viipuri. Sedaj stoje sovjetske čete že tik pred Viipurijem.
SOVjETSKE ČETE ŽE V VIIPURIJU
j . ELS1NKI, 1. marca. Stefani. Finske ® branijo Viipuri hišo za hišo. Povsod Vs t"°ve utrd'°e na novih položajih, a Finska se zbira z obupno voljo okoli oje zastave za obrambo domovine in |j.r^ravijena bojevati se do zadnjega
HELSINKI, l. marca. Reuter. Finske ki i ~S.e Umika.i° na novo obrambno črto, rt' .za Viipurijem. Sovjetski nočni nanj®«, ki je bil namenjen preko ledu Finega zaliva, so finski letalci odbili.
UMIK FINCEV V REDU .. ELSINKI, 1. marec. Reuter. Umik fin-cev*1 se je izvi'šH v redu. Pozicija Fin-^, ie zelo težka, vendar ne brezupna.
bili so tri napade pri Taipali ter enega jj^rovzhodno Ladoškega jezera. Sovjet-•e čete so predrle globoko proti Rova-V zračnih napadih je bilo ubitih
’ civilistov.
FINSKO POROČILO
v HELSINKI, l. marca. DNB. V finskem poročilu javljajo, da je 'bil včeraj j. vjetski pritisk zelo močan na odseku P relijske ožine, med Finskim zalivom in Hrenom. Finci so se deloma umaknili j2 'tove položaje. Sovjeti so imeli velike jJ^be. Pri Tajpali so Finci odbili tri sov-j a, napade. Severnovzhodno od jezera sm • e ie sovjetski napad odbit v pa,er’ Piketanta. Drugod artilerijska iti Na rj^na živahnost. Na severu se boji pri IJtsiiu nadaljujejo.
OPTIMIŠTIČMEJšE POROČILO ? HELSINKI, 1. marca. DNB. Sedaj so finski položaji na karelski fronti. oh i5?.*ožai' potekajo okoli 15 km južno . Viipurija pri Somnii, kjer je levo krilo, tam pa gredo čez jezeri Ejgrepee in j.3 IMenkaita, nadaljujejo se pa proti Fuok nu* Sovjetski napad je koncentriran s
Angleška letala zopet noti Berlinom
LONDON. 1. marca. Reuter. Letalsko | nosce ter hidroplane, ki prenašajo mine. ministrstvo javlja: V teku današnje noči j Druga skupina je letela nad nemškimi so izvršila angleška letala vrsto patrulj- baltskimi pristanišči Kiel in Liibeek. ni!« in izvidniških poletov nad Nemčijo. Ostale skupine so letele nad Hambur-Skupina letal je letela nad Frizijskirai gom. Bremenom, Hanoverom in Cuxha-otoki, kjer je nemško oporišče za mino- j venoin ter dosegle tudi Berlin.
škim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Pri Hitlerju bo sprejet ali danes popoldne ali pa jutri dopoldne. Po razpoloženju. ki vlada ob prihodu Sumnerja Wellesa v Berlin v Nemčiji, je mogoče sklepati, da stoji Nemčija neomajno na stališču, da svojih zahtev glede ciljev sedanje vojne pod nobenim pogojem no more spremeniti. Nemčija ne odklanja sklenitve miru, toda ta mir mora biti tak, kakor ga terjajo nemške pravice.
KAMPANJA NEMŠKEGA TISKA
BERLIN. 1. marca. LRP. Nemški tisk je pričel ob priliki prihoda Sumnerja Weiiesa v Nemčijo novo veliko kampanjo proti zahodnima velesilama. Vsi listi napadajo Francoze in posebno Angleže in pišejo, da se bo vojna nadaljevala do popolne nemške zmage.
NA ZAHODU ŠE NIC NOVEGA
PARIZ, 1. marca. Poročilo z zahodne fronte: Nič novega. Živahnost letal.
nas, čaka in je nestrpna. Še mesec dni, pa bomo vedeli pri čem smo. Mi smo hraber discipliniran narod, ki ne bo padel v past že zato, ker vlada trajno dela, vsi pa ste ji v pomoč. Če misli Hitler, da smo nesposobni za organizacijo, se globoko moti. Treba je le prečrtati današnje zakonske uredbe glede organizacije gospodarstva, pa vemo, da smo močni. Naravno, da so težkoče, toda mi bomo šli preko njih dalje. Uvedli smo varčevanje, storili smo vse, kakor bo šc potrebno. Uredbe vodijo računa o javnih dohodkih in izdatkih ter so sklenjene v sporazumu z vrhovnim vojaškim poveljstvom. Lahko rečemo, da je ta vlada storila največ za francosko poljedelstvo. Glede industrije obstaja vprašanje mobilizacije delovne moči. Pozvali bomo Francozinje, da bodo zaposlene v industrijah, kjer je to mogoče. Gospodarski sporazum z Veliko Britanijo je zagotovil osnovo franku in funtu. Promet s kolonijami je olajšan. Veste, da se Američani ne varajo. Oni so nam šli v vsakem primeru na roko. To priznanje nam je dragoceno. Naš sporazum z Veliko Britanijo bo služil za osnovo povojne ureditve Evrpe, ki mora biti solidna, trajna. Naša povezanost z Veliko Britanijo je tolikšna, da smo trdno prepričani v svojo zmago.«
Idila ¥ sn®rw@ikem pristanišču
STOCKHOLM, 1. marca. LRP. Na Se-i vzdolž obale, da ščitijo norveško nevtral-vernem ledenem morju se opaža v zad. rost. Ves promet rud gre sedaj čez Nor-njih dneh živahno gibanje tam zbranih ; vik in zanimivo je, da so v tej luki poleg brodovij. Posebno močno so sovjeti pom- i nemških zasidrane tudi angleške tovorne nožlli svojo bojno brodovje v teh vodah, ladje. Mornarji sede skupaj po gostilnah, tako da so sedaj močnejši kakor Angleži. Vendar Norvežani ne zaupajo mnogo tej Nemško bojno brodovje je komaj na tret- j mili. jem mestu. Norveške ladje patrulirajo i
Resne besede ministra i@ynauda
PARIZ, 1. marca. Havas. V svojem • ko. Ne pozabite,, da je Hitler po zmagi govoru je finančni minister Reynaud na-j na Poljskem dejal: Moj hrbet je zdaj za-glasil. da »je zdaj treba zmanjšati kon- varovan. Jasno je, na Jcoga se misli zdaj sum in povečati proizvodnjo. Res je, da ; obrniti. Govoreč o Franclji je Hitler naje francoski narod delaven, zemlja boga- j glasil, da je zelo plodna zemlja, da na ta, toda prilike so takšne, da moramo j Imajo Francozi zase preveč zemlje. Tc ubrati povsem drugo gospodarsko takti-1 besede so značilne! Nemčija misli na
Položaj Romunife olajšan
CURIM, 1. marca. »Neue Ziircher Zet tung« poroča iz Budimpešte, da je na petost, ki je nastala med Budimpešto ii Bukarešto po balkanski konferenci, po pustila. Ustavljena je tudi vsa kampanji v tisku. Za enkrat pa ne bo med Madžar in Romuni nobenih zadevnih pogajanj it tudi italijanskega posredovanja ni priča kovati. Italija želi za časa trajanja seda nje evropske vojne preprečiti vsako kom plikacijo v Podonavju in na Balkanu Zato se bo pa po končani vojni pričel; tembolj energična akcija za rešitev vse! še nerešenih vprašanj. Prav tako stoj tudi Nemčija na stališču, da v sedanjen trenutku ni mogoče načenjati kakih spo rov med Madžarsko iti Romunijo. Polo žaj Romunije je s tem olajšan.
ŽRTVE NESREČE V RAŠKI
TRST, 1. marca. Stefani. Katastrofa i | premogovniku Raške je terjala doslej 9( mrtvecev.
Maribor, 1. marca.
Kljub važnim dogodkom, ki so v neposredni zvezi s sedanjo evropsko vojno, sta zbudila tudi v širšem svetu splošno pozornost dva romunska obiska: obisk ministra za vzgojo mladine S i d o-r o v i c i a v Rimu in trgovinskega ministra Constantinesca v Sofiji. In kljub oficielno drugačnemu značaju, sta bila vendarle namenjena oba istemu problemu: pomiritvi Balkana.
Iz slovesnosti sprejemov, in pisanja tako italijanskih kakor romunskih listov, je bilo mogoče razbrati, da je obiskal Si-dorovici Italijo predvsem zato, da bi pridobil njene voditelje za posredovanje v Budimpešti in morda tudi v Sofiji. Romunija se dobro zaveda, da je Italija bolj ko vsaka druga velesila nasprotna vsa-ncmu vmešanju Balkana in Podonavja v sedanjo vojno. Zato je tudi povsem pravilno kalkulirala, ko je pričakovala, da bo .nogoče pridobiti Rim za to, da nastopi proti madžarskim revizionističnim zahtevam in jili zavrne v meje čakanja m poznejši, povojni čas. Mimo tega je nogia operirati v Rimu z latinskim bratstvom, čeprav je bilo v zadnjih letih kompromitirano.
Kakšni so bili konkretni rezultati, iz oiicielnih komunikejev in izjav seveda listno izvedeli, razni znaki, ki navadno ne varajo, so pa povedali, da je Italija v resnici pokazala razumevanje za romunske težnje. Razpoloženje v Budimpešti je bilo za to najboljši barometer. To raz-( položenje je izdajalo razočaranje, in nekateri kombinatorji so celo napovedovali, da se bo Madžarska oddaljila od Italije in približala bolj Nemčiji. Vsi so ipa soglašali v tem, sla je Rim odrekel Budimpešti vsako podporo za primer, da ta ne bi v sedanjem nevarnem času mirovala s svojimi težnjami in gnala svojo revizionistično lajno še dalje v nevarnost odkritih konfliktov. Napetost med Madžarsko in Romunijo, ki je še pred dobrim tednom obstajala precej odkrito, se je takoj nato polegla. Tudi madžarski tisk je pričel pisati- že precej bolj zmerno, ali pa o tph stvareh žc sploh molči.
Prav gotovo je pa bilo ob priliki obiska Sidorovicia v Rimu tudi govora o Bolgariji. 1 udi s Sofijo jc bil Rim vedno v tesnejših odnošajih in bi torej mogel s svoje strani mnogo dopomoči do končnega sporazuma med Romunijo in Bolgarijo, do sporazuma, k; naj bi ustvaril začasno vsaj obojestransko sprejemljiv modus vivendi. Ker pa so v tem smislu posredovali tako v Bukarešti kakor v Sofiji žc iz Beograda in Ankare, bi bila naloga Rima samo še močneje podpreti ?c intervencije. Italijanski listi so tudi že napovedali popolno likvidacijo bolgar-sko-romunskega spora na podlagi priznanja bolgarskih pravic do južne Dobrudže s strani Romunije, ki pa naj bi sc uveljavile v konkretnem šele ob ugodnejšem trenutku, kakor je sedanji. Napovedali so celo tudi grško-holgarski sporazum glede Dedeagača. Koliko je na tem resnice in ali je sporazum vsaj v načelu že spravljen pod streho ali ne, sedaj ne bomo izvedeli, kajti če je res sklenjeno, da se izvrši formalna izročitev sedaj romunske južne Dobrudže Bolgariji šele po vojni, je prav gotovo, da tega-sedaj ne bodd obešali na veliki zvon.
Še bolj konkretno je pa potrdil ta prizadevanja obisk romunskega trgovinskega ministra v Sofiji. Žc dejstvo, da je sploh prišel tja aktiven romunski minister, pomeni veliko. Še več pomeni vzdušje, v katerem jc bil sprejet in v katerem se je gibal. To ni bilo nič veC tako hladno ali celo sovražno, kakor še nedavno. Bolgarija je po vsej priliki spoznala, da bo mogla doseči največ prav na miroljuben način in potom sporazuma, Romunija se je pa zavedala, da jc bolje popustiti Bolgariji kakor ustvarjati si ža hrbtom sovražnika, ki bi v. danem primeru mogel kljub vsemu postati vsaj nadležen, ako žc ne naravnost nevaren. Sporazum z Bolgarijo, tudi eventualno za ceno južne Dobrudže, more to nevarnost popolnoma odstraniti in dati Romuniji proste roke za nepopustljivost na zahodu, nasproti Madžarski, in na seve--ovzhodu, nasproti Sovjetski zvezi.
Ako se je Romunija res pobotala z Bolgarijo, ali jc vsaj na poti do takega " abota n ja. postane njen položaj na ostalih mejah popolnoma drugačen. In to je
Bližali vzhod vedno večja uganka
Značilen govor turškega ministrskega predsednika — Moskva zahteva baje obnovitev pogajanj s Turčijo — Kdo širi alar*
mantne vesti ?
ANKARA, i. marca. Reuter. Predsednik turške vlade Refik Sajdam je snoči govoril preko radio in dejal: »Po 12-mesečnih pripravah je Turčija zdai pripravljena na vse, kar bi se imelo zgoditi. Govorim vam v času zaključnih priprav.« Ko je razložil pomen zakona o izrednem stanju v državi, ki so ga mnogi pogrešno sodili, je Sajdam poudaril, da »so bili glasovi o mobilizaciji, pripravah za ofenzivno in defenzivno vojno proti sovjetski Rusiji, popolnoma neosnovani. Odločitev
o	tem, ali bomo vstopili v vo jno, za visi od stališča naših državnih interesov. Zakon o izrednem stanju je bil uveden zaradi zavarovanja pred dogodki, ker terjajo voin^ in mobilizacija veliko odgovornost državnikov pred narodom. Turška se bo poshižiia teh ukrepov, kadar bodo (o terjali njeni ogroženi življenjski interesi. V zadnjih šestili mesecih ni bilo v zvezi s sovjetsko Rusijo nobenih i/.-prememb. Mi nočemo ničesar izvesti proti Rusiji in ne vidimo razloga, zakaj nas bi sovjeti napadli. Naši cilji so popolnoma jasni, vprašanje našega sodelovanja v vojni in naša zunanja politika ie bosta vplivajta po nobeni zunanjepolitični kombinaciji. Neredne prilike in nemiri, ki vladajo izven naših mej, nas od teh sklepov no bodo odvrnili.« Predsedmk vlade je nato opozoril turški narod, da
je kriza, ki je zajela velik del sveta, tudi pried vrati Turčije in zaključil: »Dobro vem, da bo vsak turški državljan izpolnil svojo dolžnost!«
RIM, 1. marca. »Popolo d’Italia« poroča, da je turški zunanji minister Sara-džoglu dobil povabilo za nov obisk v Moskvi, na katerem naj bi se nadaljevala pogajanja med Sovjetsko zvezo in Turčijo, ki so bila lani tako nepričakovano prekinjena.
RIM, 1. marca. Diplomatski urednik agencije Stefani piše: »Zadnje čase se širijo alarmantne vesti o položaju na Bližnjem vzhodu, posebno glede turško-sovjetskih odnošajev. Poročalo se je, da so sovjetske čete prešle turško mejo, da so mnogi sovjetski oddelki pobegnili na turško stran t?r da ie Turčija mobilizirala. Neki londonski list je celo javil, da so pri Bosporu opazili sovjetske podmornice. Vse te vesti je Ankara demantirala. Nekdo ie z namenom širil alarmantne vesti, da bi se odnošaji na Bližnjem vzhodu poslabšali in ustvarila možnost razširjenja vojne. Po zadnjih vesteh iz Ankare se izve, da tam ne računajo na takšno razširitev vojne, kar je v nasprotju s pisanjem tiska zahodnih velesil, ki stalno na-migava, da bo skoro prišlo do vojnih akcij v tem delu sveta.«
Italija rte teija hegemonije
RIM, 1. marca. Ass. Press. Razpoloženje dela javnega mnenja v Italiji ne odgovarja popolnoma onemu delu italijanskega tiska, ki napada zaveznike, kakor n. pr. »Giornale d’ Italia«. Tembolj pa je bil opažen članek, ki ga je objavil Bal--bov list »Corricrc Padano«. Članek govori o sredozemeljski politiki Italije in pravi, da namen Italije ni »ekskluzivno teritorialno osvajanje«, ampak želi nasprotno »tesno sodelovanje s svojimi sosedi«. Pisec govori spočetka o razoča-
ranjih, ki jih je doživela Italija po svetovni vojni, posebno v vzhodnem delu Sredozemlja, kjer sta se zasidrali Anglija in Francija in Italijo od tam popolnoma izpodrinili. Obe, Francija in Anglija, sta hoteli s tem zapreti Italiji pot na Lc-vant. Italija pa ne zahteva sedaj nobene hegemonije na Sredozemlju, ampak samo popolno enakopravnost. Dalje zahteva tesno sodelovanje s sosedi za izkoriščanje njihovih neizčrpnih bogastev.
Merdijskt apel za mir
OSLO, 1. marca NTB. Norveška, Danska in švedska bodo naslovile na obe vojskujoči se stranki poziv, naj prenehajo z vojno, ker imajo kot nevtralci veliko škodo.
Bodini v Hamburgu
HAMBURG, 1. marca. DNB. Na magistratu so slovesno sprejeli šeta fašistične mladine polkovnika Bodinija. V imenu Hessa je gosta pozdravil predsednik mesta Krogmann, ki je izrazil nado, da bo ta obisk še bolj sprijateljšl italijansko in nemško mladino. Gost se ie nato vpisal v zlato knjigo.
MACH PRI RIBBENTROPU
BERLIN, 1. marca. DNB. Zunanji minister Ribbentrop je sprejel vrhovnega poveljnika Hlinkine garde in šefa propagande slovaške vlade Sanjo Macha, ki je na poziv nemške vlade prispel v Berlin. Slovaški poslanik v Berlinu, čennak, jc prisostvoval razgovorom.
FINSKI PROTEST PRI ZVEZI NARODOV
BERN, 1. marec. STB. Finski poslanik v Švici je izročil Zvezi narodov protest zaradi nezakonitega vodenja bojev po sovjetski vojski.
SMRT PISATELJA RERNSONA
LONDON, 1. marca. Reuter. Romanopisec Frederic Bernson ie umrl v 72. letu življenja. Njegovi prvi romani, objavljeni v devetdeset, letih minulega stoletja so po svojstvenem prikazovanju družabnega življenja vzbudili veliko senzacijo. Bernson je bil sin prejšnjega canterburyškega nadškofa.
ŠE ENO MILIJARDO ZA LETALSTVO V USA
WASH1NGT0N, 1. marca. Ass. Roose.
, velt zahteva še za 1 milijardo din kredita ! za pospeševanje povečanja ameriškega ; 'letalstva.
i AMERIŠKI PREMOG ZA ITALIJO
j WASHINGTON, 1. marca. Havas. Ita-1 lijanska vlada namerava kupiti v USA 3 j milijone ton premoga. Računajo, da bo i to stalo 135 milijonov dolarjev. Samo
i	transport v Italijo bo stal 52 in pol mili-j iona dolarjev, po današnjih cenah.
V	NEMČIJI NE PRIMANJKUJE HRANE
BERLIN, 1. marca. DNB. Razdelitev življenjskih potrebščin bo ostala od 11. marca do 7. aprila ista kakor doslej. To podmeni, da v Nemčij po sedmih mesecih vojne ne primanjkuje hrane.
S PLINOM V SMRT
Maribor, 1. marca.
Danes zjutraj so našli v sobici mrtvo 221etno Rozo N i k 1 o v o iz Selnice ob Muri, ki je služila pri Nassitnbeniju v Vrtni ulici. Ugotovljeno je, da se je zastrupila s plinom. Najbrže je zvečer pustila pomotoma plinsko pipico odprto. Vsaka pomoč jc bila odveč, ker jc mladenka žc ponoči podlegla zastrupljcnju.
Mariborska napuved. Prevladovalo bo oblačno in tiho vreme. Obeta se ponekod dež. Včeraj najvišja tempe-ralura -3.0. danes najnižja —3.1, opoldne. 3.0.
Borza. Curih, 1. marca. Devize: De ograd 10, Pariz 9.92, London 17.51, Ncwyork 446, Milan 22.52, Berlin 178.80, Praga .".50, Sofija 3.30, Budimpešta 79'A, Atene 3.55, Bukarešta 3.35.
: ixre?.r-~-ry
po vsej priliki tudi res namen vse sedanje bukareštanska zunanje politike. Tako pobotanje pomeni nič več in nič manj kakor črto čez madžarske revizionistične račune v Transilvaniji. Kajti z varnim hrbtom na jugu Romunija nikoli ne bo popustila uiti za ped Madžarski, pa če bi bilo treba to stališče obraniti eventualno Uidi z, orožjem v roki, Gradnja veliko
in močne utrdbene črte vzdolž romun-sko-tuadžarske meje nas v tem trdno prepričuje, kajti sicer je Bukarešta sploh ne bi gradila. Kdor jc pripravljen na prostovoljno in mirno korekturo meje, ne bo gradil utrdb na ozemlju, ki naj bi ga kdaj odstopil! Pomiritev Romunije z Bolgarijo in zbližanje z Italijo utegne zato pomeniti*" izolacijo Madžarske, -r.
Domaiil za pfsfct
Epmmmi m
frianifestadja KD& v Sicš«
Veliko zborovanje Kmeek .-deun*. kratske koalicije, ki bi imelo biti _18-t. m. v Šidu. je 'zaradi zimskih prib*5 preloženo na dan 14. aprila, ko bo mogoče zborovali na prostem. Za ma-nifestacijo KDK, na kateri bo govoru0 več prvakov HSS in SDS. vlada žc da*-, nes veliko zanimanje.
Dr. Andres potuje v Nemčijo
Trgovinski minister dr. Andres. k1 je bil toplo sprejet v Sofiji, potuj-' zdaj v Nemčijo, kjer bo ostal več d ra in med drugim obiskal tudi Tipski velesejem.
Nujnost svobode in
demokracije
Noben ponos ne bo prizadet z obstojem Hrvatske, kakor ne bo zadet ponos hrvatskega naroda, če si tudi Slovenci in Srbi urede svoj dom v skupni državi po svoji 'želji. Današnji položaj zahteva ohranitev zadovoljstva, svobode in demokracije na Hrvatskem in stvarjanje enakih pogojev pri srbskem in slovenskem narodu. Svoboda in demokracija imata zdaj ceno, disciplino in žrtev, složno delo je pa pogoj za njihovo ohranitev-(»Jutarnji List«).
Disident DS o sporazumu
Na sestanku demokratov v Arandje-lovcu je odvetnik Plečevič, ki je izstop-iz DS, dejal: »Samo v sporazumu z bra' Hrvati bomo ohranili notranji mir. Naravno, da mora biti vsaka stran enak«-* pojmovana. Državo je treba zgraditi tako, da bo v njej vsak zadovoljen.«
Koliko je Srbov in Hrvatov?
O tem vprašanju se je v zvezi s preureditvijo države razpisalo mnogo srbskih in hrvatskili listov. Novosadski >Dan« odgovarja »Katoličkemu Listu«. ki je podcenjeval število Srbov, in pravi, da je po statističnih podatkih bilo 1921 v Jugoslaviji 5,593.057 pravoslavnih, leta 1931. pa 6,785.501. Prirastek znaša 1 milijon 192.444 ljudi ali 21.3%, dočim so katoličani v istem času narasli le za 10.8%-Ge odštejemo pravoslavne Ruse, Romune in Cincarje je bilo 1. 1931 v državi 7,700.000 Srbov. V banovini Hrvatski je 3,235.830, izven Hrvatske 421.198 Hrvatov. Skupaj biva tedaj v Jugoslaviji 3,482.778 Hrvatov, v Ameriki in drugod jih je še 800.000. Od celokupnega prebivalstva Jugoslavije štejejo tedaj Srbi
7,700.000,	Hrvati pa 3,500.000 ljudi.
Polemika med našimi Nemci
Kakor prej »Die Donau« je zdaj tudi glavni organ naših Nemcev, »Deutsches Volksblatt«, ostro nastopil proti »Voiks-rufu«, glasilu obnovitvenega gibanja v Pančevu. Brani se očitka, da' prinaša Nemčiji neprijazne vesti, češ da jih prejema uradno od Avale. Prav tako odklanja podtikanja, da prinaša židovske oglase, saj imajo tudi rajhovske tvrdke v Jugoslaviji židovske zastopnike. Glede napadov na bivša nemška poslanca dr. Hamma in Trischlerja odgovarja »Deutsches Volksblatt«, da naj se dr. A ven de r. ki je postal predsednik »Agrarije«, izogiba cilja, doseči tudi politično vodstvo Nemcev v Jugoslaviji, ker je kot »firer* nemogoč. List opominja vodjo obnovitvenega gibanja, naj ne izziva dalje, da ne bo treba iznesti stvari, ki so še v teku in bi bile zelo neprijetne njemu, ki »je bil politično nedosleden in egoističen«.
Kaj se dogafa na banski upravi vrbaske banovine?
Pod tem naslovom piše ..Hrvatski dnevnik1', da se je v banske urade	l
v Banji Luki uvedel običaj, da prejmejo razni višji uradniki pri izdelavi proračuna posebne, nagrade. ..Neki gospodje so tako prejeli nagrad v iznosu 50.000 din, medtem ko so reveže, ki so prosili podpore 100 din. zavrnili: češ da ni kredita.“
Akcija DS v Južm Srfoljji
Demokratska stranka je začela z živahno akcijo na terenu in sicer najprej v Južni Srbiji, kakor je to želel pokojni Davidovie. ki je največ brige posvetil vprav Lej pokrajini.
zima požela kmetovalcem setev ?
Letošnja muhasta zima, s svojini snegom in mrazom, se ne more ločiti od nas. Niti ledeni patron Matija ni izpolnil svojih obljub, da bi razbil ogromen leden oklep, v katerega ie vklenjena zemlja. Podnevi sonce sicer zliže nekaj snega, n preko noči napravi mraz znova polzko vdeno skorjo, ki je nevarna ljudem in živini.
Mraz in sneg sta sicer zelo dobra za-vf^nika kmetovalca in njegove setve, a bajati ne smeta predolgo. Rahljanje in Prezračevanje zemlje potom mraza in -’ega je potrebno za ozimino. Letošnji »iraz in sneg pa setvi škodujeta, ker ne Pride zrak do rastlinic, ki bi sedaj pod snežno odejo že morale srkati hrano.
osebno je čutiti pomanjkanje zraka, ki ■!e tnore do rastlinic in bode setev, če 00 to stanje trajalo še nekaj časa, zaradi pomanjkanja zraka, zadušena in uničena. Na njivah je še okrog 40 cm snega, je kakih 15 cm novega snega, po-: ->n je do 2 cm debela ledena skorja in ■ °'krog 25—30 cm snega. Zemlja pa je /mrzla kakih 30 do 40 cm. globoko. V •'Lem stanju ne more uspevati žito, še
pa rž, kakor zatrjujejo naši poljedelci.
..kmetje si pomagajo, kolikor si morejo. a H.uvah, kjer je vsejana rž, prekopljejo
in sicer v razdalji kake 4 metre, p na ta način prebijejo ledeno skorjo in revijo zraku dostop do mladega ; asmnja. Ponekod je na njivah vse živo ;*.■ kopljejo, ljudje visoki sneg, da rešijo '"II. Nekateri so nagnali na njive konje.
da tam hodijo, vendar je to nevarno za ’ priti v prvi polovici marca v zemljo. Naj konjska kopita, ker se noge ranijo na, mu zima uniči ozimino, jarega žita pa ledeni skorji.	ne bo mogel sejati, kaj bo pa potem
Če bo sneg še dolgo ležal, tudi ne bo-žel?« -lar-mogel kmet sejati jarega žita, ki mora I
Bo Prizad pokupil vse vino in žganje ?
c Celjski frizerji so povišali svoj minimalni "cenik za brivsko široko za Celje in okolico in ga prilagodili splošni draginji.
c Novi grobovi. V Gaberju je umrl 52 letni pos. in gošliliičar Anton Florič. v Cretu 25 letni pomožni tiskarski delavce Ferdo Košar, v Laškem pa 13 letni gostilničar Josip Podergajs.
c Pri skoku Iz avtomobilu se je težko poškodoval ;tl letni pomočnik gozdnega upravnika Mirko Kosi iz Gorice, občina Vel. Pirešica.
c Pri smučanju si je zlomil nogo 13 letni pastir Anton Eberliuc iz Sv. Planina nad Trbovljami.
Ker so se zelo poslabšale razmere na domačem trgu glede prodaje vina in žganja, je vlada sklenila pomagati pridelovalcem, kakor je izjavil generalni direktor Prizada dr. Tol. Odkup vina in žganja od samih pridelovalcev bo prevzel Prizad. V prvi vrsti bo Prizad odkupil žganje najsiromašnej-šim pridelovalcem. Pri vinu be minimalna količina 1000 litrov, pri žganju
pa 300 litrov. Po vaseh pa se bodo ustanovili posebni odbori, ki bodo popisali vino in žganje ter nasvetovali Prizadu. koliko naj kupi. Prevzeto žganje se bo še enkrat prekuhalo, enako se bo prekuhalo v žganje slabše vino. Odkupovanje se bo začelo najprej v Užički PoŽegi. in sicer za dva tedna.
&$mo uredniku
)' zvezi s člankom o vprašanju proste !'i kontrolirane žganjekuhe je prejelo uredništvo več pisem naših naročnikov,
' ■ katerih se zrcalijo mišljenja posamezni piscev. Tako nam naročnik iz Me-■Tiija pri Podplatu (šmarski okraj) piše iled drugim:
»Prekomerno uživanje alkohola je kri-mnogih nesreč v našem narodu, zlasti 'A duševne zaostalosti, ki jo tako često -tečujemo na podeželju. Živim na deželi er ban za dnem opazujem male stvari
■ datekosežnimi posledicami.
^ Dober in trden kmet ima koline. Poleg fužine se tega dogodka uddeži še več Povabljenih oseb. Svinjino dobro zali-'ajo; včasiii so ob taki priliki popili do tai l'-rov viua, letos je »konsutn« nara-Kar na 60 litrov, čez zimo so trrno-
■ *kuhali«, »žgali« in »pekli« žganje, kmet je kuhal ves teden, pa sem ga
. b Qsil, naj mi odstopi samo 1 liter. Do-y\. Sem odgovor, da ne more, ker so ?.a^e večinoma že popili, ostanek pa aa;io za domače potrebe. Pred tednom . H'°.xna51i ljudje tik ob hiši zmrznjeno sta-setso ženo. Bila je mrtva. Prejšnji dan ,e,"'e' Pr' sosedovih, kjer so kuhali žga-he- ^ napila tega strupa do onemoglosti, jn 'astfle °či sem ob lanski trgatvi vi-
• p ; kako je mati nudila otrokom vino. y-otani pa tudi razmere, ki vladajo ob ^namjh dnevih, ko se kupčije brez po-■ Vt ;'rekomerno zaliva z alkoholom.
.tj - 'kih in podobnih vojavov je na sto-
• Posledice so tudi znane. Nobena tt» clos,ei tji mogla zajeziti tega nevarna pojava, ki žene narod v propad, •■-‘kohol je strup. Prekomerno uživanje
Ženska zaprla eksekutorja
Pred mariborskim okrožnim sodiš- kam po moža. Eksekutor se je dolgo čem sla se morala zagovarjati posest- j časa mučil, preden je izdrl tečaje iz niča Marija Firbasova kot prvoobto- j vrat. V veži pa je naletel na Firhaso-ženka in posestnik Mariin Firbas iz j vo in moža, ki ga je začel nagovarjali Brenkove pri Sv. Antonu v Slov. goricah, žena zato. ker je zaprla ob priliki rubeži v sobo eksekutorja okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu Ivana Brum- j
Ptllj
p Z „Yodo ? planine" 1«) gostovala pobreška ..Vzajemnost" v nedeljo, 3. marca, ob 15. uri pri ptujski ..Vzajemnosti".
NOVA TARIFA MED JUGOSLAVIJO TER PROTEKTORATOM IN SLOVAŠKO
V najkrajšem času bo izdelana nova tarifa za blagovni promet med Jugoslavijo na eni in med Protektoratom in Slovaško na drugi strani. S lem bo dosedanja tarifa prenehala.
o Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem ima občni zbor 18. marca ob 0. v salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani.
o Pri pesniški pošli Je bila uvedena telefonska služba.
o Usoden padce služkinje. Pri posestniku Jezerniku v Katastralnh v Veliki 1'i-rešici je padla s kozolca služkinja Cilka Aubrecht in si zlomila roko ter pretresla možgane.
o Pri sankanju si je pretresla možgane v- Kotljah pri Guštanju uradnica Marija Miheličeva
na, ko	jc ta zarubil	omaro	ter Jz	nje j	sta	bila obsojena vsak	na mesec dni	stro-1	cMD^SviHSdcn	v^o^ki
vzel 900 din	gotovine.	Ko	je	zensko. \	jjega,	Zcipoiu,	poleg'	tega	pa	mora	plačati	{jmnjo povestne knjige,	katere	so že preči4,
! tali in jim brez haska ležijo v omarah in j po ]>odstrešjih, da jih darujejo za našo ! obmejno deco.
I o Licitacija za cesto Ježica,—Dom/ali
je odobrena. Stroški za obnovitev., veste so določeni na 13,620.1)00 din.
o Drugo visoko peč zn proizvajanje surovega železa je začela gradili KID na Jesenicah. Peč bo gotova do konca juniju.
o Rešeno jc vprašanje prevoza bauksiiu in koksa. Bauksit ne	bomo	več izvažati
v Nemčijo po morju, ampak	po železnici.
Na raztovorjeno vagone pa bodo naložili v Nemčiji koks.
naj vrne 70(1 din, 200 pa si sani obdrži. Fjrbasova jc obtožena, da je zakrivila prestopek zoper osebno varnost. Marija Firbasova in njen mož Martin
videla, da je eksekutor vzel denar, j c mož še 120 din globe, zaklenila sobo in odšla od hiše ne-1
UČITELJSKO ZBOROVANJE V DOLNJI LENDAVI
Na zadnjem učiteljskem zborovanju v Dolnji Lendavi je predaval tov. Kokol o »Učiteljevi osebnosti«. Predavatelj je ugotovil, da po prirodi sposobnih učiteljev ne manjka, da pa je mnogo zunanjih sil, ki zavirajo pot do zgraditve osebnosti. Malo pa je tako močnih mladih učiteljev, ki bi kljubovali vsem tem kvarnim silam. Društvo se bo včlanilo v »Unijo za zaščito dece«. Da bi učiteljice čimbolj spoznale kmetske matere, ki so najbolj odločilen činitelj v vzgoji šolske mladine, se morajo seznaniti z njihovim življenjem. S pomočjo anketnih pol se bodo temeljito poglobile v to delo; kjer so vsi problemi precizirana vprašanja.
”t prekletstvo za ves narod, zlasti f)s'°vensko podeželje. Alkohoh izpod-: 'ava družinsko in narodovo srečo in a.' 0ctiost. Zelo prav itnajo oni, ki trdijo, !	v tei sfneri napak vzgojeni. Pa
iy.1 faztnere so take. da je ljudstvo pre-• • u!°.!,o!o N:r se v takem stanju -pfeda-uiki h<Sk boli kbt svojčas. Posamez-‘^.Vzgajajo sami .brez vodstva, ka-.	vje rastii|ie. Ko bi morali biti zreli
enia sposobni ljudje, so nasprotno
vprašanjih.
in vseh Svoje otroke
*e]0‘ m v.
nevešči v gospodarstvu le,'Lk!h
primerno, brez ljubezni.
i . ■•'njo jih v alkoholnem stanju ter jim
3*suaje
a .!,s<)dn: vljl. ki pljuska čez našo de-'č treba zatreti in uničiti, sicer nam
u ■ ne!>l'
f.. -- se nudijo tega strupa. Hip
- j -Ježen' propad in degeneracija.
... ^ -"eda na stvar s tega stališča, ta
- »i hit: v dvomu v vprašanju žga-- " e^iih"
Ljubljana
VPRAŠANJE, KI ZELO ZANIMA UPOKOJENCE
Po ministrski uredbi iz leta 1938 imajo dobiti vsi državni upokojenci, kakor tudi .aktivni uradniki, ki bivajo v ožjem ali pa tudi v širšem stavbenem okolišu mest, plačo po draginjskem razredu, v katerega mesto spada. To velja od leta 1935. Mnogo upokojencev prebiva tudi v D. M. v Polju, dobiva pa še zdaj pokojnino, ki odgovarja tretjemu dragipj-skemu razredu. Finančna oblast zahteva od njih potrdilo mestnega poglavarstva, da spadajo v mestni stavbeni okoliš, a prizadeti hodijo od urada do urada in takega potrdila ne morejo dobiti, da bi bili deležni prejemkov, do katerih imajo pravico. Da spada del občine D. M. v Polju pod mestni stavbeni okoliš, je razvidno iz pravilnika, ki je bil še leta 1938 objavljen v »Službenem listu« dravske banovine.
POZIV RDEČEGA KRIZA ZV DELOVNO OSEBJE.
Banovinski odbor društva Rdečega križa ponovno poživlja vse domoljubne rojake. katerih ne veže vojaška dolžnost, posebno pa žene in dekleta, da se priglasc pri odboru Rdečega križa v svojem kraju zu ruzue prostovoljne službe v vojni, kakor so: upravno-računski posli v bolnicah. ambulantah, postajah za prvo pomoč in drugih napravah Rdečega križa; dalje za razna drugu dela pri omenjenih ustanovah za kuhanje, pranje, snaženje in službovanje v skladiščih); za izdelovanje perila, za sprejemanje in oskrbo beguncev, za nabiranje darov v denarju, v pridelkih in izdelkih itd.
Za službovanje v Ljubljani naj se d<>-lične osebe,' v kolikor se 16 do zdaj še ni zgodilo, prijavijo osebno v pisarni Dravskega banovinskega odbora društva Bdečega križg, Gosposvetska cesta 2/11. Prijave si’ sprejemajo od 9. do 12- ure, Prijava sc odda lahko tudi pismeno ali telefonski na št. 10-31.
Celje
PODVIGI
GOLJUFIVIH POTNIKOV
V Celju se je pojavil trgovski polnitk Ferdinand K. Obiskoval je trgovce in krojače ter ponujal manufaklurno blago. Jemal je tudi večja naplačila. Blago je prodajat za firmo ,,AngIo-Seotl" v Beogradu. Ker pa naročniki blaga niso prejeli, so se pričeli za stvar zanimali. Ugotovilo sc je, da omenjena firma v Beogradu sploh ne eksistira. Goljufivi potnik, ki je enake sleparije vršil ludi v Ljubljani, ji' iz Celja izginil. — Neki drugi trgovski potnik po imenu Cicak iz Osijeka pa je po Celju prodajal za neko zagrebško tvrdko ovojni papir. Jemal je večja naplačila, papirja pa ni dobavil. Tudi v lem slučaju se je ugotovilo, da La zagrebška firma ne eksistira. Enake goljufije jc Cičak vršil tudi v Mariboru. Iz Celja je izginil. Oba sta v Celju stranke ogoljufala za več tisoč dinarjev. Oblasti ju zasledujejo.
c Sokol Celje I- — Gaber je obvešča članstvo iu naraščaj, da je preminul br. Anton Florič. Pogreb bo danes.
c Mesino gledališče. Jutri ob 20.15 uprizori gledališče ,,Mladih" iz Ljubljane v režiji Milanu Skrbinška Hcinaldijevo komedijo „Mala ženka brez logike". Predstava je izven abonmaja.
c Cene mesu so se le dni v Celju dvignile. Goveje meso stane kg 8- 12, teletina 10 16, svinjina 15—17 din.
u Jugoslavija ne bo sodelovala lia novv*
vorški razstavi. Ne\vyorške razstave se Im udeležilo 40 držav. 13 držav, med katerimi so tudi Švedska, Danska, Norveška, Nizozemska, Sovjetska Rusija in Jugoslavija, pa se razstavil ne bo udeležilo.
n živega volka za nevesto. V neki vasi Južne Srbije se je mlad kmet zaljubil v hčer bogataša. Ta mu je dekle obljubil za odkupnino 10.000 din, če pa tega ne zmore, mora bodočemu tastu pripeljali živega. volka. Zaljubljeni mladenič ni prej miroval, da je res ujel volka in ga zamenjal za lepo nevesto.
ji Za novega zagrebškega pomožnega škofa je imenovan s .papeževo bulo dr. Josip Lah.
Jt Sedem trgovin je zajel požar v Sure jevu in jih skoraj popolnoma uničil Škoda. je milijonska
ji Jadransko železnico nameravajo zgraditi skozi Črno goro. Železnica bo tekla od Peči skozi Amlrijcvico in Podgorico do morja.
Vsakega 15. v mesecu začne uprava »Večernika« avtomatično ustavljati pošiljanje lista tistim naročnikom, ki so za dva meseca v zaostanku z naročnino. Cenjene naročnike zato prosimo, da poravnajo do 15. t. m. zaostalo naročnino, če nočejo, da jim uprava avtomatično prekine pošiljanje ljsta. OpojtaDanto tudi, da naročniki, ki so več kot 14 dni v zaostanku z naročnino, izgube pravico, do nezgodnega zavarovanja »Večernikovih« naročnikov za 10.000 din. Zavarovani so le tisti naročniki, ki v redu plačujejo naročnino. Doslej je bilo izplačanih že 5 zavarovalnin, v enem primeru pa jp zavarovalnica odklonilni izplačilo, ker ie bil naročnik 1 mesec v zaostanku z naročnino. Da svojcem varujete .zavarovalnino, plačajte v redu naročnino!
            ..................................................................
Občni zbor Sokolskega društva Ruše
Ob lepi udeležbi članstva je bil te dni občni zbor ruškega Sokola, katerega je vodil zaslužni starosta br. Krejči, ki se je v uvodnih besedah spomnil bratov Cehov in Poljakov. Iz poročil, ki so jih podali društveni funkcionarji br.‘ S o r-n i k kot tajnik, br. Dolinšek kot gospodar in blagajnik, br. dr. Zorec kot zdravnik in predsednik glasbenega odseka. br. Pečar kot predsednik socialnega odsbka, nadalje prosvetar br. T e r-čak in narodno obrambni referent br. D a n e u sledi, da je društvo bilo v preteklem letu zelo agilno. Zlasti je bilo razveseljivo poročilo br. načelnika Stani-j a Branka, ki je naglašal da je telovadnica stalno zasčdena in da vadijo vse vr-
V prijavi naj navede vsak svoj* naluneni j ste. Društvo je v preteklem letu prazno-kakop hub 'šolskonfzolVazijo^iiokiH: 'in 'sin-! valo 20 letnico, ki je bila združena z raz- končanem občnem zboru se
liki je bil društveni nastop na katerem so nastopili vsi oddelki. Veliko jc bilo delo na prosvetnem polju, kjer jo pomagal tudi narodnoobrambni referent. Socialnemu referentu se je posrečilo zaposliti vse brezposelne, razen enega. Ob priliki božičnega obdarovanja revnih otrok je bilo razdeljenih v denarju, oblekah in perilu nad 8000 din. Podpirali so tudi člane, ki služijo vojaški rok.	,
Največje prosvetno in kulturno delojja opravlja gledališki odsek zlasti z letnimi prireditvami, ki so postale znane širom domovine. Društvo je lansko leto veliko investiralo v letno gledališče, ter bo tudi v bodočnosti posvečalo istemu vso skrb.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen z malimi izpremembami stari odbor. Po
rosi.
je razvil
vitjem društvenega prapora. Ob tej pri- j prijetim družaben večer.
Hišni posestniki pripravljeni znižati najemnine
Toda pod pogojem, da občina zniža kanalščino in gostaščino
Na
nedavni proračunski seji maribor- znižala za stanovanja, za katera znaša j tako dobro je preskrbljena. Ker je stavil
ške mestne občine so obravnavali zelo
vazno mariborsko vprašanje, ki je pcrc- in druge dajatve ali jih celo oprostila ce za pretežni del meščanov: o stano-jbodo hišni posestniki prav za toliko zni-
letna najemnina do 6.000 din, kanalščino! predsednik Društva hišnih posestnikov
konkreten predlog za znižanje stano-
vanjskih najemnin v Mariboru in stavil
vanjskih najemninah. Znano je, da. mo-j žali tudi najemnine za stanovanja in po- • tudi opisane pogoje, bi bilo neodpustljivo, rajo Mariborčani žrtvovati do ene tretine \ slovne lokale. To znižanje bi bilo znatno če bi se ta prilika zamudila. Sedaj je čas
za rešitev tega perečega. problema, ko so pokazali tudi hišni posestniki, ki so
svojih dohodkov samo za stanovanje. Da j in bi bilo najemnikom zlasti v času hude je to zvezano z ogromnimi žrtvami, je i draginje zelo pomagano. Občina pa bi tudi ^razumljivo. Ta problem je že tako j to žrtev lahko utrpela, saj je g. župan pereč, da se ga zavedajo že celo hišni j na zadnji proračunski seji med drugim posestniki. • Vedo namreč, da je lok že j tudi izjavil, da lahko mariborska mestna prenapet in da mnogi zaradi vedno večje j občina preživi eno in tudi dve slabi leti,
sicer nedostopni in neuvidevni, nekoliko smisla za rešitev vprašanja stanovanjskih najemnin.	-ig.
draginje skoraj že ne zmorejo več na-	t	  .	.	_________
jemnine. Zato je tudi razumljivo, če' so I ■%	■	*	«	■	_g	.
eeio hišni posestniki načeli to vprašanje,! Poplave v magdalenskem predmesten
•»aj je v njihovo korist, če bodo najemniki	 9
lahko redno plačevali.
Na zadnji občinski seji je predsednik Diuštva hišnih posestnikov v Mariboru g. Otmar Meglič v proračunski debati govoril tudi o stanovanjskih najemninah. Njegovo izvajanje je naletelo na veliko pozornost. V imenu hišnih posestnikov v Mariboru je izjavil, da so pripravljeni pod gotovimi pogoji znižati najemnine ziasfj siromašnejšim meščanom: delavstvu, obrtništvu in uradništvu. Znižanje najemnin je odvisno od mestne občine. Ce bo ona imela toliko uvidevnosti. in
Iz vrst stanovalcev v magdalenskem predmestju, zlasti pa iz ulic za vojašnico kralja Petra nas naprošajo, da opozorimo odgovorne na skrajno nevzdržne razmere na tamkajšnjih cestah in ulicah. Zaradi južnega vremena so nastale prave poplave. Pohorska cesta je tako pod vodo, da se celo kolesarji zmočijo do gležnjev, čeprav se vozijo. Mlakužamali bolje pravim jezerom se sploh ni mogoče več izogniti. Če hočeš priti v mesto, moraš prebresti vodo in izpostaviti svoje zdravje kvarnim posledicam teh "poplav. Treba je-, da pošljejo na te ceste in
ulice cestarje, ki bodo z jarki spravili vodo, kamor spada’. Te dni je neki ljubljanski dnevnik moledoval, češ, da zmeče mariborska mestna občina 150.000 din v Dravo, ker toliko velja občino spravljanje snega. Ni pa dopisnik pomislil, koliko več pa velja Mariborčane zdravje oziroma zdravljenje, če zaradi snežene brozge in vode, po kateri morajo hoditi, zbolijo. Prizadeti tiaj poskrbe, da se bodo cestne razmere v magdalenskem predmestju, zlasti pa na Pohorski cesti, izboljšale.
* Damska kapela nastopi danes v ® menjanih toaletah kot mornarji, na čs% slovita harmonikama Sofija. Igra in pese®-vsakemu svoje, sc vam zapoje v rest. -JrJn' torrier" — Rotovški trg. Vina vseh. vrst razne specialitete, sc priporoča š‘ih!er.
* Združenje mesarjev in klobasičarji ima svojo redno letno skupščino v n® deljo, dne d. marcu, ob 13. uri v Ga®' brinovi dvorani.
* Taras Poljanec, Oton Bajde in dr. R°' man Klasinc bodo izvajali na koncertu v sredo, 6. marca, ob 20. uri v dvoran* Zadružne banke Smetanov trio op. 15 in Brahmsov trio op. 8 v C duru. Predpro' daja vstopnic v papirnici Koren v Gosposki ulici.
Cenj .naročnike ,ki prejemajo dnevi® „Vcčernik“ v upravi, prosimo, da plačaj0 naročnino čimprej. Dobili bodo izkaznico« s katero bodo prejemali list. — Uprava'
Nočna lekarniška služba (do vključi® 1. marca): Lekarna pri sv. Arehu, Glav® trg 20. tel. 20-05; Magdalenska lekarna. Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
Kino
* Esplanade kino. ,,Ločena žena1, 'xl\ borna veseloigra z Luizo Uhlrich, Haus Sohnker-om in Hildo Hildebrand.
* Grajski kino. Danes zadnjikrat ,,Plodovi zemlje”. Prekrasen iihn v naravnih barvah. Od sobote „PIes v operi". .J
* Kino Union. Velenapeti senzacij^1 film .,Begunec iz Alkatraza". Borba gangsterjev in potnikov na Oceanskem par' niku.
Tujskoprom@tna zveza in petrolej
Pomanjkanje petroleja so že v letošnji zimski sezoni težko, občutili v turističnih krajih, kjer šc. ril električne razsvetljave, pa. tudi v krajih, kjer so morale radi hudega mraza elektrarne ustaviti obratovanje. Hudo prizadete so bile posebno tudi nekatere planinske turistične in zimskošportne postojanke. Temu pojavu se mora posvetiti največja pozornost, ker utegne pomanjkanje petroleja v turističnih krajih, ki nimajo električne razsvetljave, škodljivo vplivati tudi na razvoj tujskega prometa v letošnji glavni turistični sezoni. Zato se je Tujskopro-metna zveza »Putnik« v Mariboru obr-
nila na upravo državnih monopolov, in na merodajna oblastva s prošnjo, da se pravočasno pred začetkom letošnje turisti-' čric sezone uredi to važno vprašanje; in da se turističnim, krajem odnosno turističnim' obratom,, ki so navezani na razsvetljavo s petrolejem, zagotovi možnpšt zadostne preskrbe s petrolejem. Upati je, da bo uprava državnih monopolov za to važno vprašanje pokazala potrebno razumevanje in s primernimi ukrepi zagotovila prizadetim turističnim krajem in obratom možnost brezhibne preskrbe s-petrolejem.	-
Pregled motornih vozil
Predstojništvo mestne policije v Maribor« objavlja. da bo redni letni pregled vseh motornih vozil iz .Maribora dne 6. marca ob 15. na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v Plinarniški ulici. Vsi lastniki motornih vozil'iz Maribora, se pozivajo, da pripeljejo ob določenem času vsa svoja ihotornh,vozila radi pregleda. ; Vsak lastnik; .motornega vozila mora prinesti s'seboj: prometno knjižico z državnim kolkom 100 din za potrdilo v prometni knjižici in takso za komisijski pregled v znesku dinarjev 54.— za
vsak avtomobil, odnosno din 27.— za vsako motorno kolo. Vozila morajo biti očiščena in uporabna za vožnjo. Pregledi se bodo vršili z vso strogostjo, zlaoti se bo gledalo na stanje šasije, peres, vzvodov, zavor, kretala, žarometov in hup; zadnja luč ne,sme biti višja nego 1.20 m od Ud, blatniki pri tovornih avtomobilih itd. Ako bi se lastniki motornih .vozil iz utemeljenih razlogov he mogli udeležiti pregleda, naj se pravočasno opravičijo, sicer ne bodo smeli voziti z nepregledanimi vozili.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. |
Glavno žrebanje 39. kola
Din 200.000.—: 29402 98312 100.000.—: 83308
Din
Din	80.000.—:	10576
Din	40.000.—:	12063
Din	30.000.—:	36300
Dih	24.000.
Din	20.000.
Din	16.000.-
Oln	12.000.-
39346
89573
27950 34068 78009 2125 62398
Din 10.000.—:
3484 5548	21522	30062	31306	38430	51642
70143 70731	72869	73855	85959
DIN 8000.—:
10130 22033 26818' 28022 40281 46944 65927 68146
DIN 6000.—:
5824 13181	18201	18297	20856	27069	47678
53731 62018	65244	78655	J&106	87499	90174
65644
Din 5000.—:
2061 22914	30225	37292	42565	47836	52835
62836 76837	90248	90418	91455	99698
Din 4000.—:
.51.85 : 9060	14101	18024	.20973	21535	21798
22058 26373	26«!	32543	34109	34898	37394
44226 44682	50159	52192	52595	53012	55186
56920 61397	63330	65843	70821	78661	81098
81214 84085	85250	88841
(<Btcz jamstva)
Pfi nas so bile kupljene sledeče srečke: Štev. 22.033 (dobitek din 8000.—), štev. 65.644 (din 6000.—), štev. 90.248 (din 5000.—) in štev. 56,920 (din 4000.—).
Pooblaščena glavna holektora drž. razredni lolerHc bančna poslovalnica BEZJAK? Maribor. Gosposka ulica 25.
m Za novega konkurznega upravitelja
v.kpnkurzni zadevi Alojzije Beneševe,.pre: voznice v Mariboru, ki pa se je preselila v Zagreb, je namesto dr. Vcblcta imenovan dr. Štor v Mariboru,
m Združenje prevozniških obrlov ima občni zbor lo soboto ob 19. v kazinski! dvorani na Slomškovem trgu.
m Narodno žel. glasbeno društvo »Drava" inia občni zbor to soboto ob 18.30 'v mali dvorani Narodnega doma.
m Današnji ribji Irg jc bil sp precej dobro založen. Prodajali so girice po 11,
sardone po 14—16, Burbone po 28, mole po 18, ciple po 20, kalamaj po 24, očade po 21,. morske rake po 32—34, karpe po 12",ščuke po IS in belice po 8 dpi kg.
m Naval na'bencinske črpalke je bil včeraj ves dan ogromen. Ljudje so prihajali s lanki, sodi in steklenicami .Izpraznili so vso staro zalogo, danes pa je že uvedena stediija z bencinskimi kartami.
m - Moška in ženska podružnica CMD imata občni zbor v sredo, 6. t. m., ob20. v mali dvorani Narodnega doma.
m Združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih strok v Mariboru opozarja svoja člane na predavanje o praktični'uporabi, ,,Glutolina“ in glu tolieiski tehniki, ki ga prireja tvrdka Mostec iz Zagreba ta ponedeljek, ob 20. v lovski sobi „Pri zamorcu". Predavanje, ki ga bodo imeli strokovnjaki. bo spremljano s filmskimi predvajanji. Predavanje 'je- brezplačno za mojstre ni pomočnike.
m Ljudska univerza. Drevi ob 20. bo predaval prol. Ivan Bogovič o deželni razstavi v Zurichu 1, 1939, ki jo je obiskala skupina Mariborčanov na svojem družabnem potovanju po Grdssglocknerstrasse, Švici in južnem Tirolskem. Skioptične slike.
m Bencinska mešanica spet dražja. Od daiics naprej se je cena bencinski mešanici zvišala na 6.60, 6.85 iil 6. 95 din za liter,
 ni Križ jc zažgal v neki tukajšnji tovarni
‘neki tkalski mojster, ker se je nekaj 'razjezil. Polil je razpelo z oljem, ga zlomil in zažgal.
m -Snet pomanjkanje vode. Zadnje dni se" v 'Mariboru opaža občutno pomanjkanje vode. Zlasti v višjih nadstropjih voda žeto' po malem leče fz vodovodnih pip. _ * Sokol I. Opozarjamo že danes na telovadno akademijo v soboto točno ob 20. uri. P6 akademiji družabni večer ob sodelo-vanju> godbe Drave.
v Lepa gesla.. Uradništvo sreskega načelstva Maribor levi breg je izročilo Proti tuberkulozni ligi y Mariboru znesek 225 din namesto venca na grob pokojne Ane Fistravde, matere njihovega tovariša. Prisrčna hvala!
Rolerji, mehanikarjl. Z ozirom na nove določbe omejitve bencina se pozivajo šoferji in, mehanikarji, da se udeleže sestanka dne 2. marca, ob 8. uri zvečer v Gambrmovi dvorani, kjer se bomo pogovorni o osnovanju naše organizacije, ki :bp zastopala naše interese na merodajnem mestu.
iMariborsko gledališče
Petek, 1. marca: Zaprto.
Sobota, .2. marca, ob 20.: »Cigan baron;
Nedelja. 3. marca, ob 15.: „Navihankk Znižane cene. Ob 20.: „Vdova Rošlinka '• Premiera. Proslava Golarjeve 60 letnici
..Shupanova Mizka" na mariborske® odru“. Ker jc pred kratkim poteklo l3® let. kar je bila v ljubljanskem gledališč uprizorjena prva slovenska igra (Linhartova komedija »Shupanova Mizka"), je P°‘ vabilo mariborsko gledališče ljubljansko« da gostuje s tem delom v prvotni starinski slovenščini tudi v Mariboru. Tog0" stovanje bo v okviru svečane proslav« te 150 letnice v torek, 5. t. m. zvečer v mariborskem gledališču.
Radio
Sobota, 2. marca
Ljubljana: 7. poročila in veseli zvoki; « 12. plošče; 12.30 poročila; 13.02 plošče; j 17. otroška ura; 18. za delopust igra RV* 20. o zunanji politiki; 20.30 vesele in Žalostne iz življenja Jaka Smodlake; 22! p°' ročila; 22.15 za dober konec ledna. M Beograd: 14. operetni odlomki; 19.40 n® rodne pesmi; 22.15 ples iz narodnega gkjT dališča; 23. koncert RO. — Sofija: 18.-*' mandolinski kvartet; 20. radijski orkester: 20.45 valčki; 22. plesna gl. — Kalundborg* 20.10 koncert orkestra, 22.20 plesna 'gl. T Droilnitch: 20. variete; 21.30 pester spored;
22.30 plesna gl. — Radlo-Parls: 19. prenof iz opere; 22.15 orkester in solisti; 23.U lahka gl. — Toulouse: 19.30 lahka gl.; 21-harmonika; 22. valčki; 23. kubanski orkester, 23.30 jazz. — Milano: 20.30 pesmi iz zvočnih filmov; 20.45 AVebrova opera »Čarobni strelec". — Fircnzc: 19. komorna gl4
20.30 opere!a; 22.30 plesna gl. — Budi®)’ pešta: 20.30 Od Orfeja do zvočnega fh' ma; 22.10 ciganski orkester; 23.20 lahk° gl- — Dunaj: 18 klavir in pesmi; 20.15 Lebarjeva opereta »Carjevič"; 22.15 plesna gl. — Berlin: 22.30 melodije in ritem. " Stuttgart: 20.15 pester glasbeni program-— Bcromiinster: 21.05 Honeggcrjcva „igra mrtvih".
Sah|
ŠK MARIBOR - »ŽELEZNIČAR«
V 3. kolu tekmovanj za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze se v Mariboru srečata v nedeljo, 3. t. m.,
9. dop. v kavarni »Central«, Šahovsk* klub Maribor in Šah sekcija SK Železničar. Tekma bo na osmih šahovnic3*1 ter obeta zanimivo borbo.
K vprašanju novega stanovanjskega bloka
V »Večerniku« smo čitali, da je bila pokrenjena zasebna iniciativa za gradnjo večjega stanovanjskega bloka v Mariboru, y katerem naj bi bilo okoli 140 stanovanj. To iniciativo moramo samo pozdraviti, kajti novih stanovanj v našem mestu še vedno potrebujemo, saj se prebivalstvo stalno množi. Iz izkušnje pa vemo, da so nam potrebna predvsem manjša stanovanja z dvema ali tremi sobami, dočim jc večjih dovolj na razpolago, ker so večinoma le v starih hišah in se zaradi sorazmerno visoke najemnine malokdo zanje zanima.
Bilo bi torej le v Interesu stanovanjskih najemnikov, ako se nameravani blok v resnici, in to čimpreje zgradi. Pri gradnji naj še upošteva navedena- potreba po manjših stanovanjih, razen te-
ga pa tudi prav tako nujna potreba po samskih stanovanjih. Teh je v Mariboru še veliko manj, kakor je. malih in srednjih.. Načrt, da bi se zgradila v bloku tudi posebna kuhinja za. tiste stranke, ki si same ne kuhajo ali bi jim bila skupna prehrana prikladnejša, je prav tako treba samo pozdraviti. Vendar naj bi bila ta kuhinja urejena tako, da bi stanovalci dobivali iz nje hrano lahko tudi v svoja stanovanja. Gotovo jih je mnogo, ki bodo .rajši kosili ali večerjali v stanovanju, kakor pa v kuhinjski jedilnici. Novega bloka si končno ne moremo zamišljati brez centralne .kurjave. To bo vsak najemnik rad posebej plačal, samo da lastništvo ©ri tem ne bo iskalo večjega dobička.
Iz-.tega sledi, da boclo mariborski sta-
novanjski najemniki. sprejeli z veselje111 pričetek gradnje tega velikega stanovanjskega kompleksa. Za oddajo stanovanj ni strahu. Prazna ne bodo ostala-Pozdravili pa bodo zidavo seveda še naši gradbeniki in obrtniki ter delavci, # bodo pri tem zaposleni. Pogoj je le, d3 še dela oddajo domačim podjetnikom t*1 ne morda kakim tujcem. Zato naj se pričetek gradnje ne odlaša dolgo, da ne tudi ta mnogo obetajoči in razveselj>vl načrt padel v vodo, kakor jih je v zadnjih letih že toliko. Vsako pomlad na«1 obetajo celo vrsto novih stavb, na opisanih stavbiščih pa raste potem še dalje trava. Posebno karakteristično za tako »farbarijo« je pozabljeno stavbišče Prl mostu na Glavnem trgu. R. O,
Halo, Siaio - posvarite R o a I d a Svensena!
Radie po nedolžnem zakrivili tragedijo — Ustrelila Je očeta hoteč ga rešiti
Na Norveškem se je te dni odigrala j v temno vežo. Tedaj se zasveti luč in ^fdija, v kateri je imel usodno vlogo | na stopnišču se prikaže bleda od strahu
I Svensenova hčerka v nočni halji. Čim je
radio.
V	neki krčmi v norveški vasi Vorstvaag so sedeli tistega večera štirje možje pri ^Yvartah>	krčmar odprl radio. Za-
slišala se je godba, naenkrat pa, je godbo prekinil glas napovedovalca: »Pozor, Pozor, poslušalci in poslušalke v orstvaagu! Gre za človeško življenje. • e ki z avtomatično repetirno pištolo oboroženi moški, ki je očitno zblaznel, je na poti v Vorstvaag. Kakor se je izrazil, ioce tam ustreliti očima svoje žene, ne-ega i<oalda Svensena. Posvarite Roalda vensena! Orožništvo je temu nevarnemu človeku za petami, ni ga pa doslej se moglo dobiti v roke.«
Eden izmed kvartavcev se prestrašen zaigne. On je tisti Roald Svensen, kateremu velja to svarilo. Krčmar mu sve-uie, naj ostane čez noč v krčmi. Toda vensen hoče domov. Njegova mlajša ,.3e sama v hiši, pa bi blaznik mo-
n^ej kaj storiti, če ne najde Svensena samega.
Svensen se odpravi domov. Zdaj ko koPASVarjen’ hoče
najprej zaščititi hčer-m	se za vsa^ primer malo
askira, če se srečata z blaznikom, tako , j1 5Vetujejo prijatelji. Svensen si na-{ne na glavo kapuco, si izposodi ogro-; ”e sjf°raje, ki ga. napravijo precej več-cga’ to Pa še ovčji kožuh, tako da bi ga temi nihče ne spoznal. Nazadnje mu ]e dal krčmar tudi samokres in tako opremljen in oborožen se je podal Svensen proti svoji hiši, stoječi zunaj vasi na samem. .
| Hiša je temna, dasi Svensenova hčerka sicer navadno vedno čaka na očetovo vrnitev. Ali je morda blaznik že vdrl v nišo? Previdno se splazi, Svensen skozi Vrt k hišnim vratom, tiho odpre in stopi
Pruski poslanik v Londonu se je nekoč -nul do Friderika Velikega z nujno prošnjo za povišanje plače. Stroški da so n	Londonu	zelo	veliki,	če	se mu
lr- P0V<Jcali dohodki, bo moral pro-svojo kočijo in stopicati peš na dvor. Friderik je lakonično odvrnil:
Le hodite peš. Ce sc bo kdo nad spotikal, mu recite, da ste moj poslanik in da koraka za. vami 300.000 mož.
' * *
Glasoviti igralec Girardi jc jedel v neki •ranooski restavraciji. Gospodar se mu ic
Pohvalil:
Gospod moj, mi smo na glasu zaradi svojih polžev!
~ Hm, to sem takoj opazil, se je odrezal K°mik. Eden izmed njih mc je pravkar po-
stregel!...
* *
Inseral: ,,Pisatelj, specialist v kriminal-romanih, nujno išče spretnega detek-uva, da bi našel krivca v njegovem zadnjem romanu, ker je avtor izgubil vsako
zapazila dozdnevnega vlomilca, je bliskoma izstrelila vanj vse krogle iz avtomatične pištole, še preden se ji je mogel Svensen dati spoznati.
Ko je mrtvecu posvetila v obraz, je v svojo grozo videla, da je ustrelila očeta z lastnim njegovim bro\vningom. Tudi ona je slišala v radiu tisto svarilo, pa se je v temi pripravila na obisk nevarnega svaka. Oborožila se je z očetovo pištolo in ko~je zapazila tujo moško
postavo, s polzakritim obrazom in pištolo v roki, ni niti hip podvomila, da je to napovedani morilec, in je sprožila.
Kmalu nato se je orožnikom posrečilo v bližini Svensenove hiše zalotiti pravega zločinca in ga po kratkem boju ukle-niti. Ko so stopili v Svensenovo hišo, so našli tani hčerko nezavestno ob mrtvem očetu. Ubila je ravno njega, ki ga je hotela rešiti, in zgodilo se je pač prvič v zgodovini radia, da je svarilo, poslano skozi eter, doseglo ravno nasprotje tega, kar je nameravalo, in tako zahtevalo smrtno žrtev.
Udarna sila francoske mornarice
Visok francoski uradnik je dejal, da niti eni nemški podmornici ni uspelo, pritihotapiti se v Sredozemsko morje. To je precejšnja zasluga tudi francoske vojne mornarice, ki je potopila prav toliko nemških podmornic kakor Angleži.
V	začetku sedanje vojne je imela Francija pet linijskih ladij, sedem križark po 10.000 ton, 12 manjših križark,
32 protitorpedovk po 3000 ton, ki jih smatrajo angleški strokovnjaki za lahke križarke, 38 rušilcev, 37 spremljevalnih ladij, 77 podmornic, enega nosilca letal in eno matično ladjo za vodna letala. — Mornarica ni imela še izgub zaradi sovražnih napadov. Do kraja leta bo dograjenih novih 300.000 ton vojnih ladij Francije.
Prepir zaradi smučarjevega plašča
V	Milanu so imeli tragikomedijo, ki se je končno le srečno razvozljala. Iz kanala so potegnili zelen plašč, v katerem sta bili dve pismi. Eno je bilo naslovljeno na neko Poldko, drugo na Terezo. Dami sta bili poklicani na stražnico in ker je stalo v pismih, da se njih pisec poslavlja od lepotic, sta obe bruhnili v jok, meneč, da je nesrečni ljubimec Peter utonil v kanalu. Ljubosumnost je zavladala med dekletoma, ker nista vedeli, da ima Peter dve ljubici.
Fant se je medtem smučal v milanski okolici. Na banki je dobil dopust za tri
dni, vzel je smučke in plašč ter se napotil v hribe. Med petjo mu je bil iz-maknjen zelen plašč s pismi. Kako je ta zašel v vodo, ni znano. Na banki so tudi menili, da je Peter napravil samomor in ko so tovariši imeli vprav komemoracijo za »nesrečnežem«, je ta vstopil. Začuden je zvedel, da je bil medtem že »mrtev«. Ko sta mu dekleti očitali, da ju vara, da si mora izbrati eno izmed njiju, je odločno odklonil češ, da hoče po tem vstajenju v življenje ostati srečen samec ...
V	koncentracijskih taboriščih so umrii,
kakor poroča informacijski urad poljske vlade naslednji poljski učenjaki, univ. profesorji:	zgodovinar	Kšanovski, star
70 let, prof. Mejer, jurist Estreha, geograf Smolenski, antropolog Kostenecki, agronom Rogožanski ter Bednarski, Sjedlicki in Sobecki.
Dete s tremi očmi se je rodilo blizu Santiaga v Cileju. Tretje, zelo veliko oko je na čelu, ostali dve normalni sta majhni. Glava dojenčka je nenavadno velika, usta zelo majhna.
Kriminalnost zaradi pijanstva pojema na Angleškem. Leta 1914 je bilo na 10.000 ljudi še 54.16 obsodb zaradi pijanstva, lani le še 11.31.
Rekordni tobakarji so Holandci, ki so pokadili lani za pet milijard din te žlahtne travce. Na vsakega Holandca pride 190 pokajenih cigar. 585 cigaret ter 1.330 kg tobaka!
Ladijski natakarji postanejo mornarji. Zmerom so ti na morju, vendar nimajo pojma o manevriranju na ladjah. Zato so britska oblastva uvedla zanje posebne tečaje, da bodo v pomanjkanju moških moči lahko prijeli tudi za mornarski posel.
Gandhijeva zmaga se jc minifestirala v tem, da je bil za predsednika Panindij-skega kongresa izvoljen musliman Kalam Azad, ki je dobil 1843, njegov nasprotnik 183 glasov. Gandhi se je vedno boril za zbližanje med muslimani in hin-di.
Ognjenik Neimlaghra v Belgijskem Kongu je po daljšem času znova oživel. Lava je zasula neko pristanišče ob jezeru Rivi.
Več petroleja iz Romunije si želi Nemčija. Na njene stroške, blizu milijon in pol dolarjev, bodo postavili v območju vrelcev veliko rafinerijo. Z vrelci, ki šo deloma v rokah nemških delničarjev, hočejo početvoriti donos nafte.
Luksuzne vagone iz aluminija izdelujejo v USA. Dosedanji so bili težki
90.000,	aluminijasti le 41.500 kg.
Kako Je bilo z Belgijo v 1.1914-1918
Prof. Andre FriebouTg je na predavanju pariške Akademije moralnih in političnih znanosti iznesel važne ugotovitve iz časov nemške zasedbe Belgije med svetovno vojno. Na podlagi zanesljivih dokumentov, piše »Petit Parisien«, je profesor dokazal, da bi Belgija izginila s površja kot samostojna država v primeri, da bi bili zavezniki premagani.
Iz predavanja je izšla tudi ugotovitev, da bi se bila svetovna vojna mnogo prej končala, če bi živež, namenjen belgijskemu in francoskemu prebivalstvu v okupiranih krajih, ne zasegel generalni štab za prehrano nemškega vojaštva. Na kraju je profesor naglasil, da so vsi, cesar, kancelar, ministri in generali pod-
pisali Lanckenovo rečenico iz tajnih poročil: »Naš cilj je, vzpostavitev nemškega gospostva nad belgijsko zemljo vse do morja, da bi se tako okoristili z njeno povoljno zemljepisno lego, prirodnim bogastvom in delavnostjo prebivalstva za izgradnjo nemške hegemonije nad svetom.«
Operna pevka Indijanka, mlada in krasna sopranistka Mobley Lushanya iz plemena Chickasay je žela v Verdijevi operi »Aida« v Chicagu velik uspeh. Pravijo, da takšnega aplavza še ni imel noben pevec, odkar obstaja tamkajšnja opera.
/ \
— Halo, trener, mož je padel čez krov!
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
Gleni je zastalo srce. Jedka misel ji je Preletela možgane: »Glenison Kenwor-thyjeva, mar si blazna, da si prišla sem, ko on vendar pričakuje drugo, neko Eli-zo.«
V	hipu se je znašla, s trmasto dvignjeno glavo in zardelimi lici je zaklicala Proti vratom:
»Halo - File - fanti Dejala sem si: ko Potujem takole naokrog, se oglasim še Pri tebi!«
Filip je osupel obstal na pragu. V pr-vem trenutku ni utegnil presoditi, kdo ttaj bi vendar bila ta žena. Potem pa se •fln je obraz zjasnil Svilena bela obleka fla tejle postavi; glej, saj to je bil nekoč tisti priskutni modri katun. In v hipu so Se jele vračati v spomin podrobnosti iz nekdanjega življenja.
Pristopil je k njej ter jo trenutek zrl s Presenečenimi očmi. Nato je sunkovito vzkliknil:
»Glen! To je vendar sijajno! Kaj neki Počneš tu?«
Glenison ni mogla takoj presoditi, ali ?-veni v njegovem glasu radostni pozdrav. ali se ji to nemara le zdi.
’Glen! Tako mlada, kakor takrat pred
12
leti! Naravnost presenetljiva si!«
Njeno srce je kopnelo in ji divje utripalo,
»Rekla sem si, da se moram oglasiti tudi pri tebi, ko potujem takole okoli, da bom videla, kaj neki počneš in kako se ti godi.«
Kako silno rada bi mu dejala nekaj drugega, in ne tele besede, katere jo je naučila Marjorija. V trepetajočem glasu je bilo kazno, da je zelo razburjena.
Filip jo je zasul z vprašanji, potisnil jo je na stol in se skoraj sklanjal nad njo. »Takole naokoli potuješ? Kakšen nesmisel! Ko si že tu, ostaneš precej časa. Tako prijetni gosti so pri meni silno redki, zato jih zelo rad dalj časa zadržim. Še vedno nisem popolnoma priseben! Nenadno svidenje me je pošteno presenetilo! Za Boga dekle, povej mi vendar, kako in zakaj si prišla sem! Pa kaj neki počneš, da si po tolikem času še vedno tako prikupna? Lepša kot ona Glen iz spominov! Snemi si klobuk! Seveda, moderna priseska! In pa kako postavna! Zelo rad mam vitke žene. Ali se še spominjaš, kako sem te preganjal, da bi se nekoliko zredila? Prav je, da me nisi ubogala!
Glen, drago dekle, kako zale in vitke noge imaš! Veš, da prej tega nisem nikdar opazil?«
»Takrat so bila krila daljša,« s? je smejala nekoliko v zadregi.
»In tvoja pisma so bila tako suhoparna, tako stroga, pisma stare device. Kako sl jih le mogla pisati, ko si vendar prikupna in zala!«
»Hakula tiari, bwana.« Pritlikavi črni sluga je obstal na pragu ter sporočil, da je kosilo pripravljeno.
»N’dio, lette hapa,« je mu je zarežal Castle. »Pa na steklenico šampanjca ne pozabi; za Božič sem ga namenil — toda današnji dan je radostnejši nego Božič!«
Glen je bila te pozornosti zelo vesela, ker ni vedela, da je prihod sorodnika ali prijatelja iz domovine poseben dogodek, ki ga je treba tu v tujini še posebno proslaviti. Menila je, da velja ta radost izključno njej. Morda je srečen, ker jo spet vidi, si je dejala. Ni se vprašal, zakaj je prišla sem. Popolnoma se je preda! radosti, še v sanjah bi si ne drznila predstavljati, da bo vse tako lahko in enostavno...
Sedla sta za malo mizo, svečano pripravljeno za dragega gosta iz domovine. Glen se je spomnila neprijetnosti, ki jih ie imela doma z gosti. Tu pa je bilo vse tako enostavno, brez hrupa in vpitja so pripravili pravcato malo gostijo za dve
osebi. Juha je bila sicer preredka, za kar se Filip in Glen nista zmenila. Navadno je imel Filip pečeno kokoš za dvakrat, danes sta bili na mizi kar dve, kar pa kuharja Macherija ni prav nič vznemirjalo. Za hišo se je pasla cela jata kokoši: dve manj, to še ni prevelika nesreča.
Lepa mem-sahib, je sam zase presodil Macherij, ko je opazoval Glen, ko je čilo skočila z voza. Kaj bo le rekla, ko bo prvič okusa njegovo sadno solato — zlati »paw-paw« s smetano, pa velike karminaste kapske maline, ki rasejo vsepovsod na farmi.
Med kosilom je Glen pripovedovala Filipu razne zanimivosti iz domovine. Njegova osebna vprašanja pa je skušala preslišati. Kako prijetno je zvenelo tole pripovedovanje v afriški pustinji: o teniških turnirjih, o spremembah na Regent Streetu, kako se je ta in ta gledališka zvezda že dvakrat ločila in tretjič omožila, in mala Montgomerijeva sestrična bi tako rada preplavala Canal__________
Lahkoten razgovor brez globlje vsebine.
Po kosilu sta kadila in pila črno kavo. Sluga je pospravil' in odšel. Pogovor se je zasukal v drugo smer. »Zdaj me boš še pregovorila, da si se naučila kajenja! Po mojih brezuspešnih poskusili!« se je čudil Castel. »Kam se je izgubila moja mala in plaha deklica?"
(DalieJ
JMira
Četrti letnik ..Mladega Prekmurca
IZ- ill
in L štev. JV. letnika »Mia-' dekletu.
Značilni so S e b j a n i c e v i doga Prekmurca«,^ leposlovnega lista, ki j »Odlomki iz Budimpešte«, ki govore o izhaja v Murski Soboti. List je glasilo i resnici, ki jo propagira država, a tudi o mladih prekmurskih književnikov. Poleg! resnici malih ljudi. Drugi odlomek ob-leposlovniii prispevkov prinaša tudi član- ravnava Mariško, ki se navdušuje za ke o važnib prekmurskih vprašanjih. Le-: Vodjo in rasizem, a tretji pripoveduje o
slovaškem renegatu, ki se boji, da v ve--
tos bo izhajal po koledarskem letu (doslej je od septembra do junija).
Na uvodnem mestu je pismo urednika Ivana Šiftarja, ki glosira nekatere posebno pekoče in žgoče dogodke v Prekmurju. Najtehtnejši prispevek je pa članek Miška Kranjca »Prekmurje v sliki«, v katerem obravnava tri mlade prekmurske umetnike: Jakoba, samouka Sagadina in kiparja Kuharja. Jakobu in Sagadinu obeta, da bosta našla podobo Ptekmurja, če se bosta z ljubeznijo poglabljala v svoje delo in v pokrajino, ki slikarsko Slovencem še ni znana. Tudi I tudi lirik kiparja Kuharja, ki je še v šoli, vzpodbuja k pogumu. Članek ponazarjajo tri slike. Zanimiva je izpoved o mladostnem »grelut«, ki jo je napisal Ferdo Godi-11 a, poleg Kranjca najvidnejši pisatelj iz rekmurja. Vran je prispeval socialno pobarvano zgodbo o »Matiji Prelcu«, ki iz ljubosumnosti zapodi ženo v svet,
Milan K a j č pa zgodbo o »Drašku«, ki spomladi umira za jetiko
m sanjan o
lemestu ne bi izvedeli, kakšne narodnosti je.
Pesmi so prispevali: Radivoj R e h a r znano »V Lendavskih goricah«, v kateri je povedal o Prekmurju mnogo in lepo. Branko Rudolf subtilno meditacijo o Tišini, Ciril D u k o n j a socialno pesem o »Znjecih«, Marika K a r d o š otožno »Nocoj«, Erna Muse r sonet »Cez leta«, stalni psevdonim »Ml. Prekmurca«, njegov glavni pesnik P a j 1 i n, pa dva »Soneta« ki pričata, da raste z njim v Prekmurju ki bo prinesel-v našo literaturo ton in barve te pokrajine. M. M, je prispevala vedro potopisno črtico — spo min na počitniško ekskurzijo ljubljanskih abiturientk pod vodstvom prof. dra. Romana Savnika. Številko zaključujejo zapiski o kulturnih dogodkih. Prihodnja št. bo izšla še pred Veliko nočjo. List se naroča pri upravi v Murski Soboti, Aleksandrova cesta, naročnina znaša .30 din na leto, za dijake pa 20 din.	x
ditev pa je v glavnem odvisna od poseta; občinstva, ki se naj zaveda, da so amaterski nastopi nekaj povsem drugega kakor profesionalni cirkus, ki smo ga baš v atletskem športu v Mariboru že večkrat doživeli.
Zc v. ozirom na sodelujoče !>o ijedelj-| ski dvoboj nad vso zanimiv, saj najdemo v ! obeli taborili imena, ki prijateljem boksur-j skega športa že dolgo niso več neznan*. Postavo Mariborčanov smo že včeraj objavili. Danes prinašamo Sc varaždinske reprezentante, ki bodo po kategorijah sledeči: bantam: lleniur. peresna: Pelernae. \vcller: Slavin, srednja: Milkovič, pollež-ka: Nemet, težka: Baloh. Kakor bodo med Mariborčani državni in balkanski prvak ,1937; Ipavec ter prvaki Slovenije Meglič in Švajger, da ne omenjamo posebej starega rutinerja Štruklja, tako jc tudi med gosti nekaj sodelujočih, ki so na isti način popularni v brvatskem boksarskem športu, zlasti pa naš rojak Baloh, ki si je tudi osvojil lani naslov prvaka v poltcžki kategoriji a nastopa sedaj v težki, ker je prekoračil predpisano težo. Jutrišnji boksarski večer bo torej gotovo tako privlačen, da 1)0 obisk občinstva dal prirediteljem vzpodbude za ponovna slična gostovanja.
SMRTNA NESREČA V MUTI
V Spodnji Muti je 20 letni kovač J6-žef Kos s težko naloženimi sanmi z vso silo treščil v železno obcestno ograjo in si razbil glavo. Kos je kmalu
po nesreči izdihnil.
POŽAR PRI RAČAH
Y Zg. Gorici pri Mačah jo zaradi slabega dimnika nastal požar v gospodarskem poslopju pos. Ivana Pernata. Ogenj je uničil oslrešje gospodarskega poslopja, skednja, kleti in svinjakov1. Zgorelo je Uidi seno, slama in gospodarsko orodje, škode je okoli 25.000 din.
RAZSTAVA JUGOSLOVANSKIH UMETNIKOV
Od 13. maja do 8. junija bo v umetniškem paviljonu v Beogradu pomladanska razstava slik in kipov jugoslovanskih umetnikov pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Razstave se lahko udeleže vsi naši umetniki, vsak s tremi oljnatimi ali kiparskimi deli, ali pa s petimi grafikami, akvareli in plaketami. Rok za prijave je do 25. aprila.
k Pomembno delo Otona Berkopca.
Kakor poročajo iz Prage, je tam izšla te dni nova knjiga našega rojaka, lektorja slovenščine na češki univerzi dr. Otona Berkopca, »češka in slovaška literatura, gledališče, filologija in etnografija v Jugoslaviji«. Delo je razdeljeno na šest poglavij: 1. Čehi in Slovaki v književnih delih, 2. in 3. prevodi v srbohrvaščino in slo venščino (književni in časniški), 4. članki o Čehih, 5. češki in slovaški motivi v literaturi, 6 originalni češki in slovaški teksti v jugoslovanskem tisku. Ob koncu je dodan pregled listov in register.
k Petdeset let na odru. Članica zagrebškega gledališča Milica M i h i č i o bo slavila meseca maja 50-lelnico svojega prvega nastopa. Nastopila bo v drami italijanskega pisatelja Marca Prage »Zaprta vrata«.
k Literarni večer Hrvatov v Ljubljani. Društvo slovenskih književnikov priredi 8. marca v Ljubljani recitacijski večer hrvatskih književnikov. Svoja dela bodo čitali rDobrišla Cesarič, Olinko Delorko, Ivan Goran Kovačič, Ivo Kozarčanin,
Vjekoslav Majer, Luka Perkovič in Dra-gutiu Tadijanovič. Pred nastopom bo govoril predsednik Društva hrvatskih književnikov in glavni urednik »Hrvatskega dnevnika« dr. llija Jakovljevič. Večerbo v dramskem gledališču in reprezentativnega značaja. »Novosti« pišejo k temu: »Prireditev, katero je treba pozdraviti, ker je v znaku vzajemnosti, spoznavanja in zbliževanja med Hrvati in Slovenci. Vračamo se znova k delu, ki so gaze nekoč opravljali književniki in umetniki. Bili so pionirji in žele tudi sedaj to postati.« Po vsej verjetnosti bodo Ljubljančani zagrebški obisk vrnili.
k Mato Grkovič ostane. Kakor poročajo listi, bo ravnatelj zagrebške drame' Mato Grkovič, ki je odstopil, še nadalje ostal na svojem dosedanjem mestu.
k Čitateljem »Proteusa«. Zaradi bolezni in smrti dosedanjega urednika, prof. dr. Pavla Grošlja, je nastala precejšnja zamuda v izhajanju mesečnika »Proteus«. Prirodoslovno društvo je poverilo uredništvo posebnemu odboru, kateremu načeluje proi. dr. Lavo Čermelj. V začetku marca izide dvojna številka (8.— 9.) VI. letnika in takoj po Veliki noči zadnja (10.) številka, s čimer bo letnik 1939 zaključen. Novi letnik bo začel izhajati z aprilom in se bo po možnosti zaključil s šolskim letom. Uredniški odbor prosi vse dosedanje - sotrudnike, da mu še nadalje ostanejo zvesti in poziva še druge prijatelje prirodoznanstvenrh ved, da stopijo v krog sotrudnikov. Naslov uredništva »Proteusa« je odslej: Ljubljana, Dvorakova ul. 6/11.
s V sriiski ligi sta Jugoslavija in Zemun
vložila protest proti verifikaciji nedeljskih tekem t. Vojvodino, odnosno Žakom. Jugoslavija ugovarja neki odločitvi sodnika, Zemun pa osporava pravo igranja vratarju Zaka.
s Mednarodno teniško srečanje Danska : Nemčija v Kjevenhavnu se jc končalo z zmago gostov 4:6, čeprav jc Jacobsen premagal oba vodilna nemška igralca, Mcnzla z 0:7, 0:3, Henkla pa s 5:7, 6:3, 6:4.
o Selnica ob Dravi. Nabrežje pri falskem brodu v občini Selnici ob Dravi se že mnoga leta imenuje po posesti tujeroden .,Ranhof\ Svojec»sno slovensko ime ..Pobrežje" je skoraj popolnoma pozabljeno. Zakaj ne bi Sehučani imenovali kraj s slovenskim imenom Pobrežje!
n Na beograjskem velesejmu bo sodelovala tildi Bolgarija. Za to se vrše že potrebne priprave.
u Nogometna tekma na /.aledeueli Donavi. V Starih Banovcih je na Donavi ■tako debel led, da so nogometaši priredji!* nogometno tekmo na ledu. Zanimiva tekma je imela zelo mnogo gledalcev.
ZAJCI GLODAJO SADNO DREVJE
. Debela plast snega pokriva že mesece vso prirodo. To občutijo predvsem zajci. Lakota in pomanjkanje hrane jih ie letos prisilila, da so premagali svoj strah ter se podali v neposredno bližino hišnih čuvajev — psov. Oglodali so vse mlado sadno drevje, ki večinoma ni bilo zavarovano s slamo proti tem glodalcem. — Prebivalci Ptujskega polja. Haloz, predvsem pa Slov. goric trpe škodo, ki presega tisočake. Minilo bo cclo desetletje, preden bo storjena škoda v sadovnjakih popravljena.
SEDAJ IMAJO PRAVEGA.
V zvezi z znanim logarovškhn umorom so orožniki aretirali več osumljencev, katere so odprcmili v zapore okrožnega sodišča v Murski Soboti. Pri zaslišanju so vsi zanikali krivdo. Med osumljenci je bil tudi neki Vrbnjak, ki je končno nekemu sojetniku priznal, da ie on zabodel Jureša. Takoj so ga zaslišali in je tudi svoje dejanje priznal in celo povedal, kam je skril nož. Orožniki so nož res našli na dotičnem mestu. Ostale so takoj spustili in so se te dni vrnili domov. Ljudje z napetostjo čakajo razpravo, ki bo v kratkem.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka btsedj 6ti pat. uajmaulia urlitojbina ta te oglase le din 8.— Driibe oreklicl. dopisovanja In ženltovanlsicl oslasi din !.— do besedi. NalnianIH snesti! za ta oelaie le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Osslasnl Jsvels t» enkratno obiavo inaža din J.— Znesek ta male ozlase se nlainle tako) orl naroilln. oziroma ca Je v poslat) v oIsmB skopal z naročilom ali oa oo ooStnl ooložnlcl na iekovnl raCtin it. 11.400. Za vse o Ismene odgovore dede wallh oilisov te mora priložiti tnamka z» 3 dlo
fiazno
NA DOBRO DOMAČO HRANO
spejmeni več delavcev ali nameščencev. Ugodno* ker te sredi mesta in poceni. Vprašati Kneza Koclja ul- 24-1,
vrata 4.
663-1
TORBICE. KOVCEGI
nahrbtniki* velika izbira, pri Šterbalu, Meljska Tr gsvobode 6.
cesta 2, 716-1
Soorf
Smučarji se selijo zopet v planine
NA ZNAM LENARČIČEVI
PROGI BO V NEDELJO PRVA CA MOŠTEV
ALPSKA KONKUREN-
Z izginjajočim snegom v nižjih legali se počasi umikajo naši smučarji v planine. Po uspelih tekmovanjih v skokih, v daljinskih, štafetnih in patruljnih tekih, ki jih jc. bilo letos mogoče izvesti v bližini Maribora ter lako izvršiti veliko propagandno delo za smuški šport, bo v nedeljo ob 9. v naSeni pohorskem centru zimskega športa, pri Senjorjevem domu start za smuško tekmo moštev na 21)00 m dolgi Lenarčičevi progi, ki se konča nad JUbni-co. Vsako moštvo ho nastopilo s 4 tekmovalci, od katerih st*, bodo pri oceni upoštevali trije najbolje plasirani. Ker so smuške in snežne prilike kljub bližajoče-
mu se koncu oticielne smuške sezone nad vse ugodne, jc vsestranski uspeh te konkurence že vnaprej zagotovljen. Kakor pri vseh letošnjih smuških tekmovanjih, SPD kot prireditelj tudi v nedeljo računa, da se bo prijavilo lepo število moštev v konkurenco, lepo ležeči in razmeroma lahko dostopni planinski tereni okoli Ribnice pa bodo brez dvoma privabili tudi številne. planince in smučarje. Moštvo SPD brani prehodni pokal, ki ga je za to tekmovanje podarila občina Ribnica na Pohorju in ki preide v trajno posest onega moštva, ki si ga osvoji dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih.
VINO — KUHINJA
Sortirana in namizna vina -Prvovrstna cenena kuhinja. Se priporoča Lisjak, gostilna »Triglav«, Glavni trg 3. Telefon 25-14.	738-1
Posest
HIŠO, ŠTIRISOBNO
vrt, pri Tržaški, 62,000. — Posestvo, vse kulture 7 oralov pri Pesnici, 55.000 din, proda Posredovalec, Maribor, Meljska cesta J2-J._766-2
DVODRUŽINSKA HIŠA
velik vrt in sadonosnik se proda. Vprašati: Obrežna cesta 25 Studenci.	788-2
Kupim
CEPILNA SMOLA
po din 48,— za ks, Mixdriti, Neodendrin. tobačni izvleček In umetna gnojila oddaja Kmetijska družba. Meljska cesta 12, tel. 20-83.	683-4
MOTORNO KOLO N. S. U.
Šport 350 prodani. Jerin, Kne za Koclja 20.	747-4
»ALFO«
dobro ohranjeno, 60 1, takoj
KUHARICO IN POMIVALKO
sprejmemo. Nastop takoj. Restavracija Plauc, Glavni trti-723-9
IŠČEMO DEKLI:
k dvema otrokoma, ki. ima veselje z malo deco. Pogoj: ne pod 20. let stara, resna.
prodam radi odhoda. Pobrež- i f/0 možnosti z nekaj šolske je, Stražunska 17.	752-4	j	izobrazbe. Naslov v ogl. .odd-
LOVSKEGA PSA
čiste pasme, pTodam. Hinko Hadner. Prisojna 23, Meljski hrib.	754-4
i »Večernjka«.
BUKOVA OKROGLA DRVA rezana in dostavljena, m din 95.—, Ehrlich, Studenci, Alek sandrova 62.	755-4
OTROŠKI VOZIČEK
športni, dobro ohranjen, prodam. Vrbanska c. 2. priti.
759-4
Stanovanje
739-9
BRIVSKEGA POMOČNIKA mlajšega, dobrega, sprejme salon Drljevie. Valvazorjeva ul. 30.	781-9
Kam. Irie?
  h®
DAMSKA KAMELA
igra dnevno v fevW:-iyc>ii Plauc, Glavni trg 722-17
ODDAM DVE MAJHNI SOBI IN KUHINJO
za 2—3 osebe. Pobreška c,-21 (blizu cerkve).	751-5
Boksarski dvoboj Maribor-Varaždin
.lutri ob 20. bo Pekovski športni klub kot reprezentanea mesta Maribora nastopil v Zadružni gospodarski banki proti boksarski ekipi varaždinske Slavije kot reprezentanci Varaždina. Čeprav v Mariboru že dolgo nismo imeli amaterskega boksarskega večera, kakor bo jutrišnji, je Pekovski športni klub vendarle tvegal visoke stroške za to gostovanje. Pekovski SK jc na področju Slovenije v boksarskem špor-
tu še najbolj agilen. Ima v svoji sredini državnega prvaKa vseh kategorij Josipa Ipavca, Kot trener pa so udejstvuje Štrukelj, čigar ime je ze skozi 15 let povezano z lokalnim atletskim športom. Po njegovi izjavi razpolaga klub z dobrim materialom, trebalo bi le fantom nuditi prijiko za večkratno nastopanje, kar bi jih gotovo usposobilo za težje borbe.
Ta materialna stran boksarskih prire-
KOMPLETNO POHIŠTVO kupim. Plačam takoj. Ponudba na ogl. odd, pod »Malo rabljeno«.	749-3
BUKOVE HLODE
za izvoz in hrastove prage po visoki ceni kupuje Dergan Rudolf Laško, in prosi takojšnje ponudbe,	775-3
mmJoSmmELmmm
CVETLIČNI IN MEDICINAL-NI MED
priznane kakovosti nudi čebelarstvo O. Čreoinko, Zrinjskega trg 6.	517-4
SOBA IN KUHINJA .
se odda dvema starejšima osebama. Mlinska 4.	776-5
DVOSOBNO STANOVANJE
sončna lega. pri avtobusni postaji. Kralja Petra cesta 45, Studenci trgovina. 786-5
Sobo odda
NA PRLECKE G1BANCE
v nedeljo v gostilno »Kren«-Se priporoča Klemerišak.
 _____________________ 734-17
RAZNOVRSTNE MORSKE RIBE
na razne načine pripravljene. Izborno dolmatinsko in štajer sko vino. Priporoča se gostilna »Otok Vis«.	783-17
se
OPREMLJENA SOBA
takoi odda. Parmova 10.
748-7
fttofatke
barva čisti in fasonint po zadnji modi od 10—25 din
Babošek Vladko
klobučar: tvo
MARIBOR, VETRIN|SKA 5
Pisarniški prostori in avtogaraža
nasproti kolodvora se dajo v najem. Vprašati med 10. in 12. uro pri Bernhard, Aleksandrova 51, 1. nadstr.
I
Izdaja hi urejuje ADOLF RIBNIKAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. Rokopisi sc ne vračajo. — Uredništvo In uprava; Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28*67« — Poštni čekovni račun 5tev. 11. 409.