Št. 68. V Gorici, dne 13. junija 1901. I*kal» trikrat na teden t šestih lidanjih, in sicer: talk torek, četrtek in soboto, adatranje is-daaje opoldne, veSerno Isdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z urodniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana aH v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60 . pol lota i"......-.V.iiifi9AA^.3'3P četrt leta"......Y 3 */J^.^^Htr-- Posamične številko stanejo 10 vin. SaroSnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v cGorilki Tiskarni* A. GabrMek vsak ¦lan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa o A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Sleparja taiega ljudstva! (Odgovor na članke v »Gorici- it. 44., do 40.) I. Na moje članke je sledil odgovor v treh oznučenih številkah kuharice farovškega fanta. Prvi Članek obsega celih 315 vrst, a odgovora na moje članke ni niti ene besedice. Slepar našega ljudstva utemeljuje gostobesedno najpoprej; zakaj se ne mara podpis a t i. Seveda: ikrit za hrbtom Crkostavca lote ItiCi kamenje na vse strani, pa skrije takoj roko, da bi je nihče ne zgrabil in terjal odgovor od pravega krivca. Kako neploden je boj s C r k o s t a v c e m, dokazuje moja pravda z .Gorico". — Zakaj se junak boji luči? Zakaj se je jaz ne bojim H Odgovor je kratek: Slepar hoče slepariti, pa ga je pred svetom vendarle Se malce sram! Najbrže tudi sluti, da bi ga c. kr. oblasti lepo zahvalile za Čast, katero dela stanu s takimi CenCami, in za ostudne hujskanje — proti katerim moramo svobodni državljani in davkoplačevalci najodločneje proleslovali. I)ru,M del prve dolge lajne pa hoCe dokazati na vso sito, da je dr. T u m a pravi oče mojim člankom. Gabi se mi, da hi po-naliskoval grožnje, divjanje in smešenje proti dr. Turni, kajti vsak stavek dokazuje ono peklensko .sovraštvo, katero sem imel priliko opazovati od teta 1895, ko je bil izvoljen v deželni odbor dr, Turna in ne nekdo drugi. Na vse lake insinuacijo izjavljam : Vse članke, ki so tako razburili člankarja in profesorja Berbuča, s e m napisal j a z. Prva dva članka sem napisal..... no da sem o tem predmetu govoril z dr. T um o, paC pa sem bil sani v deželni hiši in prosil nekatera pojasnila. To izjavljam s svojo častno besedo in dajem prosto vsakomur, ki dokaže le piko neresnice, da mi priloži sredi Travnika tako zaušnico, ki je dr. Gregorčiča spravila v strah in trepet pred menoj! — S tern sem odpravil ves prvi obširni članek. Tudi v drugem članku, ki obsega nad 200 vrst, se havi z dobro polovico le z dr. Tomo. Slepar imenuje .v nebo upijoee razmere* (zakaj ne »upijoCe v puščavi• !), ker je dr. Turna v deželnem zboru glasoval za zlogla-mi PtcrhuCev predlog, potem pa »javno rul proti onemu sklepu*. Revež ;e zgubil »bussolo* ! K;iko pa je glasil oni sklep? Ali je zvezal komu roke? Dr. Turna in vsak poslanec je imel in ima svobodne roke, da govori in glasuje dalje po svoji vesti, in to toliko bolj, ker se je izkazalo, da je sleparil oni, ki je dejal, da je prof. Berbuč to vprašanje prouCaval in da je torej, kakor je vsakdo pričakoval, stavil oni predlog šele potem, ko je mogel predložili odseku in odboru sad svojega truda, Dr. T ume naloga ni bila, da se je bavil s tem vprašanjem ter v kratkem Času dognal vse to, Cesar do danes le nihče ni mogel dognati, niti prof. BerbuG ne, ki je edino v ta namen baje celo potoval po sosednih deželah. Tudi v :). članku, ki obsega nad 220 vrst, jih je 83 zopet le o dr. Turni, po katerem udriha in mu grozi, da ga utresejo za ušesa v deželnem zboru. — Izvrstno! Svetujem prof. BerbuCu, naj se le pripravi I Pa ne morda, da se bo učil na pamet le bedaste članke iz »Gorice", marveč najbolje bo, ako prinese vendar enkrat oni referat, ki je sad njegovih študij od I. 1890, dalje in ki je bil podloga njegovemu predlogu v deželnem zboru, s katerim jo speljal sopo-slance na led. Žo dobi odgovor, kakoršen mu pritiče! Claukar naj plaši zajco s svojo gostobesednostjo za stavCevitn hrbtom! V pravi odgovor je ostalo torej bore malo! In kaj je povedal ? Novega stvarnega prav nič, marveC pogrel je dostavno svoje stare neumnosti in doda! par novih. — In na vse io kratek odgovor. Čtankarju je ob sklepanju vseh mo-droslij sicer utekla iz peresa neka trditev, ki bi odvezala vsakega daljšega odgovarjanja. Dejal je namreč tole: »Za odškodnino naši deželi, odkazani po označenem drž. zakonu, Je bil merodajen le konsuni 1. 1899*. Ako je temu tako, čemu se potem pravdamo, čemu oni zlobni članek v »Gorici" in ti trije Članki meni v odgovor? Ako je bil merodajen le konsum I. 1899, potem je pač doila veliko prepozno vsa akcija Berbučeva in »Gorice" v I,-1900. Saj ni niti leto, odkar smo se prav-'dali o deželni upravi užitnin! Ako bi tudi res bito kaj iz one moke, bi imela dežela užilntno v svoji upravi šele — prihodnje I. 1902. Ker pa je bil vladi merodajen konsum le S. 189 9., kakor trdi Člankar, je s tem dokazano, da mu ni do resnice, ni do blaginje noče dežele, marveč da hoče le lujskati proti naši stranki in vtopiti, ako bi slo, svojega tekmeca dr. Turno v žlici vode, da hoče nadražiti ljudstvo proti gostilničarjem, mesarjem itd. s svojimi sleparijami.*) Lepe razmere nam hofie ustvariti! I Naravno, da se — noče podpisati in si tako pritisniti na čelo pečata — iažnjivca, zavijača resnice in grdega hujskača proti možem, ki se resno trudijo za obči blagor, dočim on komodno edino le splelkari ter meče izza stavčevega hrbto zlobna polena na pot vsakemu resnemu delu. Da, naj se le skriva, da ga ne obsije solnce! Dasi me je s tem odvezal dolžnosti vsake daljne polemike, vendar mu v soboto odgovorim na njegova nova pačenja resnice, da so ne bo »Gorica* zepe"; hvalila (dober tek!), kako so nam zopet »sapo zaperli". Povem Se enkrat, potem pa ne več, kajti sleparji, ki računajo na to, da je »Soča" pod smrtnim grehom prepovedana njihovim najzvestejšim ovčicam, godejo vedno eno in Isto pesem. »Soča" pa ima le drugih nalog in ne le te, da bi pobila klerikalne norosti, kolikokrat jih ponavljajo. A. Gabršfiek. •) V noji fi. maja 1. IftOO. lik pred zaključkom •taftednnja jo bil sprejel brez vtmkorfine razpravo (za l:nl«ro uiti ni bilo več času) ta«le predlog finančnega odseka: .Narota so deželnemu odboru, naj pretrese in predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju naM, zadevajoč ustanovitev in vredno de Žel* n,o.'ojšnja noč je noč odkritosrčnosti, torej odprem pred teuoj dušo kakor prijatelju in povem ti še ved. Mor misliš, da sem slep ali brez razuma ? Mar misliš, da ne vem, da pišejo v Rimu po obzidju razne obroke o meni, da me imenujejo ubijalca matere, ubijalca žene, da me smatrajo za spako in okrutnika,radi tega, ker je Tigelin pridobil od meno nekoliko obsodb k smrti za svoje sovražnike? Da, moj dragi, smatrajo me za spako in jaz to vem... Naprtili so mi tolikanj okrutnosti j, da se res povprašujem časih, če sem zares okrutnik. Toda oni tega ne razumejo, da dela človeška časih morejo biti okrutna, človek sam pa vendar-le ni okrutnik. Ah, nihče rai ne verjame in tudi ti, moj dragi, mi ne verjameš, da ob času, kadar godba giblje mojo dušo, Čutim se tako dobrega kakor dete v zibelki. Prisegam ti pri zvezdah, ki se lesketajo nad nami, da govorim Cisto resnico. Ljudem še ni znano, koliko dobrega leži v tem srcu in kakšne zaklade jaz opažam v njem, kadar mi godba odpira vrata do njih.« Petronii ni niti uajmanje dvomil o tem, da Nero ne bi govoril resnice; znano mu je bilo, da godba res more vzbujati razne plemenite naklonjenosti njegove duSe, zasute z gorami sebičnosti, razbrzdanosti ili zločinov. Pa mu je dejal: »Treba te je poznati tako dobro, kakor te poznam jaz. Rim te nikdar ni znal dovolj oceniti.« Cesar so opre krepkejše ob Vinicijevo ramo kakor bi bil hotel omahniti pod bremenom to krivice ter reče: »Tigelin mi je dejal, da si v senatu šepetajo na ušesa, da Diodor in Terpnos lepše igrata na citrah nego jaz. Odrekajo mi torej tudi to! Toda ti, ki zmerom govoriš resnico, reci mi odkritosrčno: ali brenkata ona lepše od mene, ali le tako dobro kakor jaz?« »Nikakor ne. Ti igraš dokaj nežnejše, pa vendar z večjo močjo. Ti si umetnik, ona dva pa sta samo veščaka. Sicer pa, kdor prvič čuje nju, ta razume najbolje, kaj si ti.« »Ako je tako, pa naj ostaneta živa. Gotovo si nikdar ne domislita, kakšno uslugo si jima napravil ta hip. Sicer pa, ko bi ju obsodil, moral bi dva druga vzeti na njuno mesto.« »A ljudje bi rekli naposled, da iz ljubezni do godbe ugonobljaš v državi godbo. Ne ubijaj nikdar umetnosti radi umetnosti, o božanstvom!« »Kako si ti povsem drugačen od Tigelina,* odgovori Nero. »In glej, jaz sem umetnik v vsem. Ker pa godba pred menoj odpira prostore, o katerih niti nisem slutil, pokrajine, v katerih ne vladam, razkošje in srečo, katere nisem poznal — radi tega ne morem sprovajati navadnega življenja. Glasba mi govori, da biva nadnaravnost, in za to jo iščem z vso svojo močjo, ki so mi jo dali bogovi v roke. Časih se mi zdi, ako hočem doseči oni olimpijski svet, da moram nadkriliti človeško vsakdanjost v dobrem ali v hudem. Znano mi je takisto, kako ljudje govore" o meni, češ, Ida sem zmešan in bedast. Toda jaz ne norim, marveč samo iščem; ako pa norim, godi se to le zgolj vsled dolgega časa in vsled nestrpljivosti, da tega, česar iščem, ne morem najti. Jaz iščem, ali me razumeš, in radi tega hočem biti večji nego navaden človek, kajti le na ta način morem postati največji umetnik.* Tu poniža glas, da ga Vinicij ne bi slišal ter, naslonivši usta k Petronijevemu ušesu, jame šepetati: Ali veš, da sem samo za to obsodil k smrti mater in ženo? S tem sem hotel doprinesti žrtev neki nepoznani moči, kakoršne še ni doprinesel noben človek. Mislil sem si, da se vsled tega dogodi nekaj nenavadnega, da se odprč vrata, za katerimi zagledam nekaj neznanega. Naj si bi to že bilo lepše ali strašnejše nego si more misliti človeški um, samo da je le veliko in nenavadno... Toda niti ta žrtev ni zadoščala. Da se odpr6 empirijska vrata, za to je treba večje žrtve — naj se torej zgodi to, kar zahteva usoda.« »Kaj nameravaš učmiti?« % »Uvidiš to poprej nego si sam misliš. Med tem pa vedi, da sta dva Nerona. Jeden je tak, kakoršnega poznajo ljudje, drugi pa je umetnik, katerega poznaš i samo ti, kateri, dasi nori kakor Bah, dela to samo radi tega, ker ga duši vsakdanjost in praznota navadnega življenja in kateri bi jo rad napolnil, ko bi moral to učiniti, tudi z ognjem in železom... O, kako bo ta svet pust, kadar mene več ne bo J.. Nihče še i tega ne sluti, da, niti ti ne, dragi moj, kakšen sem jaz umetnik! Toda uprav za to tudi trpim in ti govorim odkritosrčno, da rai je duša časih tako otožna,.kakor j te ciprese,, ki stoje* pred nami. Težavno je človeku nositi ob enem največje breme vlade in breme naj- večjega talenta.« (Dalje pride.; To je v kratkem istinit popis one važne 1 zadeve, katera je vzburila toliko klicev ogorčenja na glave slovenskih klerikalcev od zastopnikov vseh avstrijskih narodov. Slovensko javnost pa mirno vprašam, v koliko zadene mojo osebno čast in poštenje hrulacija v torkovi »Gorici*. Seveda pobož-njskom okoli, nje je vse dovoljeno, ker oni čutijo v sebi" poklic, da smejo razmesariti vsakega, ki ima toliko razsodnosti, da sam misli; Gorje" pa »Soči«, ako se le dotakne popolnoma opravičeno katerega njihovih pod-repnikov ter mu pove, kar mu pritiče. — Ogenj in žveplo kličejo nad njo in nad vse te presnete naprednjake, katerih pa ne bo še tako kmalu konec. Prihodnjič, gospod urednik, ko Vam »sapo zaprejo«, kakor so obljubili, prosim da se obrnete do mene. Imam še celo kopo takih in enakih rečij, Vara prav rad postrežem, da Vas ne udušijo. Sedaj pa skončujem ter morem iti na delo, da mi ne bodo pred-bacivali, da naj se rajši za to brigam nego za politiko, kakor se mi je sliflno predbaci-valo poprej glede trgovine. — Do svidenja 1 Z odličnim spoštovanjem oenolog Rudolf Konjedic, 1. r. j Piave-Rodež, dne 2. junija 1901, Is Kožbane. — (Mračnjakom prav ni, da pravica živi — v motnej se vodi lažje lovi.) —Možje, soobčani! Kaj gledate in se čudite .Soči" in .Primorcu«! Morda zato, ker si upa povedati golo, bridko resnico, ne glede* ne na levo ne na desno. Je-li to resnično, kar je tu pisano, to presodite sami. Le premišljujte te stavke, gotovo pridete do zaključka, da tako ne sme iti dalje, kakor gre sedaj pri nas. Dan računa je blizu, Se-ve, prizadeti porečejo; to ni res, in zopet ni res in vsi »ni-resi* zopet niso res. (So pač Pavličevega kalibra — race.) Začnimo! f. t. m. nas je počastil s svojim prihodom v zadevi cest čez Kobališče do Srednjega ter po idrijski dolini ob meji ve!ezaslužni in požrtvovalni dež. odbornik in poslanec gosp. dr. Henrik Turna. Koj, ko se je zvedel prihod njegov, je bilo slišati razna vprašanja, kakor: Bog ve, kakšen je ta gospod! (Naše kprifeje ga slikajo kot moža, upisanega hudiču, ljudo-žrca, t. j. da požira in hrusta ljudi, kakor koristni krti bramorje itd.) Neki hudomušnež se je izrazil na gorenje vprašanje rekoč: On hrasta vse takšne ter jih umiva v »Soči*, ki so v to potrebni, take ljudi, kateri izkoriščajo že tako ubogega posestnika za njih nečastne svrhe, pri katerem delu jim prav dobro služi ljudska nevednost. Zato jim je pa tudi šola trn v peti! Žalibog, da ne razumejo še nekaterniki pravega pomena tega »hrustanja* in .umivanja". Tolažimo se pa z Mrkolbesem: .Bo že, bo že!" Pa tudi osebe, katere so že .Soči" in .Primorcu" znane, so bile vse na »luftu" in delu. Čuki so si pripovedovali, da so videli * nekje v noči več oseb zbranih, katere so bile v živem razgovoru. Koncem tega razgovora pa so zarjoveli liki abesinskemu levu »Zivio Gregorčič". .Deputato friulano" se zasliši svarilen glas boga .Pravice" in »Osvete"; vsem se stresejj hlače — hajd domov. Ali ste že videli italijanske vojake na begu? — — Ničle so proti tem našim junakom! Vspeh tega posvetovanja je bil baje ta, I da se je zbrala pred prihodom dr. Turne neke vrste .norcen-banda" — družba mleko-zobnežev, golobradnikov, srajcokaznikov, združenih z »Ljubobezem* in .Petakgoram", katerima morda kje pušča, pred županovo hišo. kjer so razbijali, kakor obsedenci. Kapelnik te »norcenbande* je bil nadebudni, mnogo-obetajoči županov mlajši sin! Govori se, da mu .beštelaja" malo razsvetljenja od firme dr. Žlindra si Gomp. Vsak pameten človek je obsojal tako početje! Ste-H slišali trpke besede pametnih, izkušenih mož ter godrnjanje fantov, kako so se zgražali nad takim početjem, vi patentirani zdražbarji in provzročitelji tega umazanega čina, kateremu se ne najde besed, s katerimi bi se ga vredno obsodilo? — Vas-H ni sram, vas-li ne oblije rudeeica sramu? — Trkajte se: Mea culpa, mea culpa! Odpustite nam, sa| ne vemo, kaj delamo. Posledice si pripišite sami; rečemo vam pa že zdaj, da si kopljete sami jamo, svoj grob. Mi se pri tem le veselimo, kajti ljudje vendar le spregledujejo, slepota odpada in presojeno ty vaSe stremljenje in vaša dela. zato pa tudi taka želja in veselje v čitanju naprednjaških listov, med katerimi zavzema »Primorec« prvo mesto; je pa tudi jako pri- poročljiv in priročen za našega posestnika, I ker je dober list in pride k nam ravno na nedeljo. Videti bi morali našega »vsevednega« župana, kako možko, mastito in mogočno se je nosil po pisarnici gori in doli. Glasno fcav-drajoč je šel ven ter zaukazal z besedo, naj jenjajo ropotati, vprašajoe jih tudi: Ali so norci? (Poslušalci: kaj pa, ko norci!) v tem, ko je nekaj čudno zamahnil z roko!! Pa njegove pridgarske besede? Jojmene! To so si ljudje šepetali; kaj, ostane naša tajnost! Ko,ga je g. doktor nekaj zavrnil, češ, vi niste dobro poučeni v tej stvari, ,da war der Teufel los«, zadri se je: »Saj imamo učitelja", pri katerih besedah se ogleda naokolo po navzočih poslušalcih, češ, .Arsem jo povedal?" Smrtna tihota! To ga je pa jako razjezilo, navajen je namreč, da ga spremljajo na njegove »fouš - trumfe« s smehom. — Pred pisarno ga pa povabi gosp. učitelj, naj le pride v šolo k njemu z opombo, da bi trajala njegova šolska doba vsaj 14 let, ker je zelo trde glave; sicer bo težavno — pa že pojde! Kar se tiče njegove skrbi za blagor občine: vsa čast in hvala!! To njegovo 16-letno županovanje se nam zrcali n. pr. pri cestah, mostovih, šoli, stolpni uri, farovži, šolskem stranišči, vodnjaki itd. itd. Čast takemu možu!! i Potipajmo malčko njegovega vernega sina, bivšega firerja, »glavnega8 stebra Meri- j kalne bande, kateremu so medli še pred nedavnim časom po njegovih sedaj svetih ustih samo .farji" ter različne epizode iz življenja tega in tega »farja", katerih je imel na razpolago cele žepe. Glejte! Sedaj je njih »bufasti" zagovornik. Slišimo njegove »častitljive* besede. To vam govori kakor kak misijonar, kadar dobi kakšnega naročnika »Primorca* v pest. Vzel je nekaj bremena tuk, duh. pastirju; mislim, da mu bode jako hvaležen, ker mu spreobrača ovčice; ima pa pri tem samo smolo. »Bog ga je pri rojstvu z levim očesom pogledal*; ni pač kos naloženi nalogi. Kako pa preobrača ta »verna" ovčica neposlušne ovne, (pri spreobračanju mu služi še najbolj »titularzugsfirertitelc") čujte: »Lej N.! pusti tist frdaman, hudičev list, če ne te dobijo hudiči v pest; zdaj je še »cajt* — spokori se, drugači ši frdaman — hudič". Hudiči so tu radi večjega strahu. S takšnimi besedami se je potil 2 uri po odhodu dr. Turne okoli nekega naprednjaka. »Hudič, 2 uri sem se potil, a nič opravil!" so bile slednjič njegove besede, »še ozmerjan sem bil!" Pri tem nehvaležnem delu mu je pomagal tudi neizogibni, falirani »ekserl", iz katerega življenja mi je znana ta-le: Jedenkrat dobi orožnik njegov voz brez luči pred krčmo. Kmalu pride nune Martin, kateri odgovori na vprašanje, kako se imenuje: podžupan N. N., (čeravno sti besedi »pod* in »župan* obe krivi) meneč, da bode moral orožniku še hlače obleči, ker mu gotovo padejo iz strahu pred besedo »podžupan" — a glejte Spartanske pogumnosti, nič ni imponovalo c. ka služabniku to. Sklenimo! Po odhodu g. doktorja sta prežvekovala omenjena toliko časa narodno*-napredno stranko po zobih in brezzobih čeljustih, da sta jo slednjič požrla ter navdušeno vskliknila in dopovedala navzočim: »Ni je več!" To se je zgodilo okoli 3. ure zjutraj 3. t. m. 1. 1901. Slišal sem, da začnejo šteti klerikalci od tega imenitnega dogodka svojo »ero". Še nekaj imeniLiega imam »pršpara-nega* — to p?. > svojem času. , Iz Kronberga. — Pred par meseci j je že nekdo omenjal v »Prim. Listu«, da se bližajo občinske volitve s smešnim dostavkom, I da so si »porednjaki" že izbrali svoje sedeže. Koj početkoma moram pa povdarjati in dotičnega člankarja odločno javno zavrniti, da v naših vrstah ni iskati »porednjakov", kakoršnih imate v svojem klerikalnem taboru (to so namreč Vaši vodje, a drugi so sami duševni revčki in kimavci!) — ampak | mi imamo v svoji sredini same odločne, I bistre, pametne može zdravo - naprednega mišljenja, može, kojim je ležeče največ na j tem, da se stori kolikor največ mogoče za I obči blagor naših občinarjev. Pri nas ne gre I ?,a osebo, temveč za dobro, sveto stvar! i Avgusta meseca bedo že štiri leta, kar I gospodari občinski svet, sestoječ iz pristnih j kimavcev, pod terorizmom domačega, dobro I znanega aunea. Cas bi že torej bil, da se I vršijo nove volitve. Zdi se mi, da se bojite uprav preklicanih »porednjakov", ki bi Vam utegnili zmešati Vaše račune. Je-li jih imate že v redu? Ako ,da", potem je nastopil tre-notek, ko zagrmi bojni, volilni klic iz ust nunčevih — a samo na poslušna ušesa duševnih rev in sirot, kajti mi smo za-nje gluhi, toda vendar pa se vzdramimo v združeni ,U boj!« — Poguma ne izgubimo do končne zmage! Napredno-mislečih je sicer pri nas malo. Vendar pa imamo nekaj treznih in zdravih glav, ki so se jeli odločno upirati terorizmu sedanjega" načelnika pod pokroviteljstvom širokoustneža-nunca. Kdo je vzrok, da nimamo orgljavca ? I Kje so tisti »porednjaki", ki so pro-vzročili, da nimamo pri cerkvenih opravilih niti pravega petja niti nobenega orgljanja ?! Pre-vzame-Ii kmalu vsaj »kuharica" ta .hvaležni" posel? Kaj je z delitvijo občinskih pašnikov, radi kojih trpi mnogo velik del občine? So-li morda .porednjaki" krivi vse te škode, ne-volje in jeze ?! Le tako naprej, potem Vam pokažemo prav kmalu največjega pore rine ž a cele občine v vsej njegovi nagoti in v pravi luči. Poznamo zgodovino njegovega življenja, poznamo tega človeka, ki iste le zdražb, prepirov in tožb, poznamo istega »veleuma", ki si domišlja v svoji neumnosti, da niti ne moremo preceniti njegove buda-losti, duševnega uboštva! Blagor mu! Somišljeniki i na delo, da se vendar enkrat otresemo tistega terorizma, ki je pravi, razjedajoči, požrešni, strupeni — črv na našem narodnem telesu! Prej ali slej se ga iznebimo gotovo! Dtmfte h razie mvice. Osebne Test!. ~ Za poštne vežbenike so imenovani: Renat Grassi, Fran Zerjal in Anton Jerich iz Trsta ter Aleksander Nachtigal! iz Gorice. Njegovo Veličanstvo cesar je imenoval sekcijskega načelnika v ministerstvu za trgovino, Nat. Ebnerja pl. Ebenthal, predsednikom pomorske oblasti ter ga uvrstil ad personam v IV. razred državnih uradnikov. Poštna oficijala Ed. Ussai in Ivan G i andigiacomo, dodeljena poštnemu in brzojavnemu uradu na kolodvoru v Gorici, sta imenovana kontrolorjema ter premeščena v Trst. Smrina kosa. — V Rihembergu je umrl g. Josip F u r I a n i, posestnik. Pokojnik je bil oče že umrle grofice Lanthierijeve iz Vipave in njenega brata g. Žige Furlanija, ki je davkarski kontrolor v II. Bistrici. Pokojniku večni mir! Goriški deželni zbor prične svoje zasedanje v ponedeljek dne 17. t. m. Zboroval bo po potrebi več ali manj časa. Po današnjih glasovih bo sedanje za« sedanje prav kratko, ker bo zboroval deželni zbor baje zopet septembra. Nemška Šola t Gorici. — Pišejo nam: Vlada jo hoče vtihotapiti. Da bi ne naletela na odpor, je ponudila Lahom in Slovencem (— katerim ?! Ur. —) po nekaj cukrčka ; Lahi so ga odklonili, Slovence (— katere?! Ur. —) pa je ujela s podporo »Sol. Domu*, ki naj bi nadomeščal vadnico. — Na to odgovarjamo : Naši stranki ni nič znano o vsem tem, a uzurpatorji »Sol. Doma" nimajo nikakega mandata — goriških Slovencev. Kar oni šušmarijo, š»; ne bo imelo veljave za goriške Slovence!! To na znanje vsem onim, katerih se tiče. Iz Podgorc. — »Krčmar na nedeljski veselici je,točil vrček niva (Dreherjevc) po 15 kr., a celo v Gorici je po 12; pri hektolitru je pridobil najmanj 7 gld. Zakaj to? Saj ni imel z veselico nikakih troškov? Niti luč, ob kateri je delal krasen dobiček, ga nič ne stane. Tako ne gre! — Tudi ni imel Hrovatinove sodovke.— Sramotno! Pozor, Sokoli, ko boste prirejali veselice!" Nedolžni Km, pa ne marčni, je Usti gospod profesor, ki je najboljši katoliški zgodovinar. Mi smo že naprej povedali, da bodo klerikalci tajili, kar smo trdili mi, ali izjavili smo tudi, da ostajamo neomahljtvo pri svoji trditvi. Zato pravimo tudi danes, da ne verujemo »Gorici*, ki bi utajila tudi zvezde na nebu, ako bi jej tako kazalo, saj i njeni zvesti Čitateiji bi verjeli tudi to, — Dr. I Kos je jedini človek, kije polnil svoj »notes* z izpiski iz knjig, ko je bil še ravnatelj v i »Gor. ljud. pos." ter ob enem — odbornik I »Centrifuge". Zakaj mu nacUorstvo ni zaprlo vrat pred nosom, nam danes ni umevno! Dr. Kos daje na razpolago te svoje podatke v — nečedne namene in je tudi sam pisal članke v »Gorico*. Kdor to taji — laže ve-doma in hote, seveda »na katoliški podlagi". Stavka t Podgori končana. — V torek na zborovanju so sklenili stavkujoči j delavci zahtevati, da se imajo vzeti vsi de-I lavci in delavke nazaj v delo, in tudi od-I puščena brala Markič, ter da se ima proti I delovodjama Novak in Pocke postopati di-I sciplinarnim potom. Zahteve so naznanili I okr. glavarstvu, na kar je bila konferenca I med odposlanci delavcev ter ravnateljem Ketzlom, kateri je rekel, da naj delavci začno I delati pod pogoji od poprej, da sprejme tudi odpuščena Markiča v delo, kar se pa tiče omenjenih delovodij, ako se vloži tožba proti njima ter bo ista dosti opravičena (!), bo zahteval od osrednjega ravnateljstva, da ju odstrani; sedaj bosta poklicana k redu! Vse to se je sporočilo stavkujočim, ki so se spočetka branili, ali končno se udali, da danes pojdejo zopet na delo. Pili, peli, telovadili in plesali smo v nedeljo v Podgori, drugega nič! Tako je odpravila »Norica* ono prelepo narodno slav-nost! — No, kaj še naj bi delali? Morda skupno molili rožni venec ali občudovali Bu-dinove čudeže iz Lurda? — Naj klerikalci raje malo svoje ljudi nadzorujejo! Ni dolgo temu, ko so ljudje pol ure čakali na mašo, mnogi so že odšli, ker se je jeden gospodov zabaval v lepi družbi v gostilni! Jeden je pa po goriških gostilnah uganjal škandale prve vrste! Tu govorite, nas pa pustite na miru, vas nič ne potrebujemo! Pravi dalje tudi, da smo imeli furlansko godbo, katero je vodil slovenski učitelj. Deloma je to res! Godba je bila mešana. Slovenske godbe, ki bi mogla nastopiti, še ni, vojaške ni bilo mogoče dobiti. Kaj storiti ? Gospodu S. se je posrečilo, sestaviti godbo ad hoc za to veselico. — To je ravno dokaz, kako neobhodno potrebno je, da se je ustanovilo posebno društvo, ki oskrbi Slovenram tudi dovolj godcev za take potrebe. Podlaga je že tu I Radovedni smo, na kakešen takt bodo plesali »kavči* o prihodnjem pustu, ako vojaške godbe ne bo! Sicer pa: vojaška ali furlanska, kaj za to, slovenska ni nobena I — Neverjetno nesramni so naši »kavči* 1 Sest čudežev je videl kurat Budin v Lurdu. V »Prismojencu* od 5. t. m. je opisal čudeže, katere je »videl* (!!l), ali od šestih je opisal samo — poldrugi čudež, t. j. jednega je opisal obširneje, druge pa je odpravil v štirih splošnih vrsticah. — Mi pa ne verujemo niti v ta — pcldrugi čudež. Kaj hočete, toliko sleparij je dandanes s čudeži po svetu, da ne verujemo niti tako imenitni priči, kakor je g. Budin, katerega nihče več ne smatra za normalnega in duševno docela zdravega človeka. Ako »Pri-smojenec" nima za čudeže boljših prič, je že naprej pogorel. Bohinjska železnica In „ Gorica". — Ta farovska podrepnica ima vedno samo lepih besed poln koš, dejanj pa nič; a če vidi dejanja na nasprotni strani, jim meče polena pod noge, kjer le mogoče, da bi podrla, ako kaj kaže na povoljen vspeh. — Zdaj je začela javkati, da bohinjska železnica bo malo koristila, ker smo gospodarski preslabo na njo pripravljeni. Kaj pa bomo izvažali ? — Tako v besedah I V dejanju klerikalci pa podirajo vse, kar bi povzdignilo blagostanje in promet t Ustanovila se je »mizarska zadruga", ki bo imela velik promet, pa klerikalci bi jo najraje uničili, edino zato, da bi udarili po nasprotni politični stranki. — Norčevali so se iz vseh načrtov, ki so se sprožili v povzdigo blagostanja in prometa, dasi je mogoče le po poti takih načrtov doseči oni smoter, po katerem zdaj zdihuje tudi »Gorica". Društvo »Sloga* vabi društvenike, da plačajo udnino; ako tega ne store do konca tega meseca, jih izbrišejo. — Somišljeniki naše stranke nimajo v »Slogi* nifiesa več iskati, zato svetujemo, da — nikdo ne plača udnine. Vsako krono, katero bi vplačali, porabijo za boj proti naši stranki. Z ozirom na to bi bilo naravnost samomorstvo, ako bi tudi naši somišljeniki plačevali udnino »Slogi*.... Poje, poje brez konca In kraja* — .Mrcinasti c. kr. dopisnik v »Gorici" je zopet enkrat v svojem elementu. Ker njegovih no-rostij niti ne čitamo, se zabavamo ob prostem času s tem, da štejemo vrste, kolikor jih je napraska). Dobljeno število množimo po neki tajni formutci in dobimo v centiliirib množino prelite žolči in znojnih kapljic z dobro rojenega telesa. Koliko sivih las dobiva po vrhu, o tem še nimamo prave formulce. — Ko je bil skončal dolgotrajno klobaso »Politika in ; petje*, je začel pisati novo, temeljito študiju | »Tumovo politično društvo*. Nimamo vseh I številk; zato čujte, koliko vrst je napraska! i s svojim žolčem le v zadnjih štirih številkah: V 43. št je 152 vrst, v 44. št. je 212 vrst, v 45. št jih je celo 262, a v 46. št zopet 144 z dostavkom .Pride še". — Ubogi čitateiji! Nekdaj ni mogel nehati »zvoniti*, zdaj pa poje in poje, da uboge katoliške dušice ušesa bole, njega pa prsti. Le korajžno naprej! Če misli, da bomo v »Soči* ž njim prostor tratili, se jako vara. Sledili bodo odgovori z dejanji. Kdor jih bo hotel priznavati, jih bo videl, na priznavanje neke vrste nepoboljšljivih zdražbarjev pa ne računamo! Brzojavka za »Brivec*. — j »Uredniilvu »Soče* v »Gorici": Ko neha mrcinasta tragiepopeja v »Norici*, blagovolite I brzojaviti »Brivcu", da se ta slavni čin I vredno svetu naznani. Živio Konec!" Vedno stikanje po učiteljih. — Kjer I ima kak nune piko na kakega ljudskega učitelja, da bi ta utegnil biti naprednjak, in j potem pride kak dopis iz tistega kraja v »Sočo*, pa hitro sumničijo, da tisti dopis je j pisal ta in ta učitelj, zlasti, ako se tiče dopis I le količkaj nunca. Kaj so vse počeli že s I kožbanskini učiteljem, kako so se zadnjič grdo zadrli na dopis iz Lokavca, češ, ta ali pa ta učitelj ga je pisal, kako išče kaplan Abram I v dopisih z Bovškega vedno le tamkajšnje učitelje itd. Pred kratkim je bilo v .Soči" št. 66. omenjeno nekaj iz Štanjela o taraoš-njem kuratu Štrancarju. Ko so to čitali v Štanjelu, so nekateri takoj jeli sumničiti, da je poslal tisto vest tamošnji nadučitelj gosp. Ivan Grahli. Namesto da bi prizadeti gospodje rekli: Da, res je tako, se začno obračati od predmeta po dopisniku. .Gruntajo* in .gruntajo*, kedo da bi bil pisal to, in glej, hitro ga dobeV -Učitelj je pisal in nikdo drugi. Tako zatrdi jeden, drugi pa za n^'nTT"NeKanafi*&ffTi, nskrliljiMia ziilo^u ?n kiauiurje, kroftnjitrjc iircalajaloo po sojinih in trdili ter un tložoli. a :r» 8 Patentovani aparati za žvepljanje na roko inzana I rabljivi na dva načina. faientovane škropilnico proli peror\ospori najnovojSi sistemi. Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori) proti lllokseri Aparati za streljanje proti toči. Posebne brizgalnice za sadno drovjo in vst» druge pripravo za sadje-in trtor»»jo pošilja po najnižjih tvorniških cenah IG. HELLER, DUNAJ (WIEN( II. Praterstrasse 49. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si je pokvarit Vi...5sc. bodi psohi.uli! ali pivnapi-lml 2-*.«ni.»i jedel slabo n-.ipravljona. nepivb:nl;U3. pre):i>i'La ;iVi pivcuifli i-^lila. :di hjbh iiorf>in>i J.^,L tako da trpi na gorečlci, želodčnem krču, ti&6an{u t«9odc«, foik*m prakavljaniu ali zasliL«n]u, bodi jniporor-eno dobro in izvitim iii>nsa.'e r.irnviin, tateru -f J>« K.r.o^-o let v rabi. IV zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. | Ulricli-ovo zoiiiino vino je napravljen« iz pri-tne^u vina in izvršnih zarav-^ih zi!li5č, krepi in oživlja želodce, ozdravi vse želod*s'tit> bolezni ;n po^po^uje obnovljen;«« sveže krvi. Ako se rabi zeliSeno vino pravoeasuo, s.? vse želoa^ne brtlezni štora; takoj ozdrav\;/>, Ne sme so tornj obotavljati in se mora že pri glavobolu, rlgan)u, 4ara«lci (»gaga), j napan]an|u, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat iz,; nej-i vse te bolezng, ako »"lovek paikr.it pije omenjeno zelišono vino. I Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo. <\i!i cekak^ taanobo, klanja Cmadron), j areno utriptinje, brozsanost, kak«r tud; zasadanja krvi v jetr:h, M\n;ic> ;n vratnki (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to bitio. odpravi nepiebuvl.ivosi in o.i.-*rani iz že- j lodca in črev vse nepotrebne in neranljive snovi. ' j Medlost. Medost, pomanjkanje krvi in oslabelost Z^^JS^l^ krvi m bolnih jeler Ako se nima apetila oslabi, a glavobol in noči pnbite brt-8 spanja uplivaj'.' vako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino poisvjM zopel, okrepivSi 2ivo(n<> nioč. j ZeliSčno vino pospešuje npetit, prebavo in reditvo. pospeJi delovaje krvi, pomiri raz-Jražeae t živce in obudi vatalj« do iivljan]a. Vse to dokazujejo inno:e zahvale in pripoznanju. I Zeli;*'vio vino se dobi v steklenicah po pM. 1-30 in 2- v lekarnah v Gorici. Kor- I mu\u. Ajelv. Čamplunpu. Gradežu, Homansu, Fiumičelu. Gradišču ob Soči, Končali, Ogleju, J Tržiču. Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu. Idriji. Ajdovščini. Sežani, Vipavi, rnc.ojjruaru. J Trstu itd. kakor (udi po vseh Ukamah avstro ojrerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna j G. Crislofoleltt v Gorici poJ-ilja tri iu več steklenic ?;eli»čne.vta vina po .iri/mninih e«:nal> po i vsi Avstriji. j W&** Opominja se na različne ponaredbe! *^MI Zahteva naj so iurecno ______Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malapa vina 4nO,0, vinskega j žpirita 100,0, glicerine t0t>.0, rudeči>pa vina 240,0. soka jerehikovih jasocl 150,0, čre$nj<»v«\ffa I soka mane :5<),0, kopreea, janež;«, hoienine korenike, Rineriktsnske korcnike, korenike sviJCa j in kolmcia 10.0. V*e te dele naj se zmožni