Št. 68.
V Gorici, dne 13. junija 1901.
I*kal» trikrat na teden t šestih lidanjih, in sicer: talk torek, četrtek in soboto, adatranje is-daaje opoldne, veSerno Isdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z urodniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  aH  v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60
. pol lota i"......-.V.iiifi9AA^.3'3P
četrt leta"......Y 3 */J^.^^Htr--
Posamične številko stanejo 10 vin. SaroSnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v cGorilki Tiskarni* A. GabrMek vsak ¦lan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa o<i ). do 12. ure. Na naročila brea doposlane naročnin? 4* ne oziramo.
„PRIM OREC"i*h*Ja-neodvisno od «SoSe» vxak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60,
«SoSa» ia •Primorect so prodajata v Gorici v to-bakarni Scbwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrončio na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte dells Fabbra
S O Č A
Tečaj XXJtl.
(Večerno izda nje.)
Uredništvo
se nahaja v OospcsH ulici gt. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 51. 11.
Dopisi uoj se pošiljajo le uredništvu.
HaroSrina, reklamacije in druge redi, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiliaio le »praviilStva.
Oglasi in poslanic*
ie računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 ki-., 2-kvat 1 kr., 3-krat « kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodH. — vsoje 5rke po prostoru.
Naročnino In oglase Je plačati loeo Norica.
„UoriSka TIskarna« A. «ubrfifek tiska in zalaga razen «SoCe» in .Primorca, še -Slovansko knjižnico«, kateranaboja mese5no v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno i gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se raSunijo po 20 kr. petit-vi
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
cGor. Tiskarna> A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Sleparja taiega ljudstva!
(Odgovor na članke v »Gorici- it. 44., do 40.) I.
Na moje članke je sledil odgovor v treh oznučenih številkah kuharice farovškega fanta. Prvi Članek obsega celih 315 vrst, a odgovora na moje članke ni niti ene besedice. Slepar našega ljudstva utemeljuje gostobesedno najpoprej; zakaj se ne mara podpis a t i. Seveda: ikrit za hrbtom Crkostavca lote ItiCi kamenje na vse strani, pa skrije takoj roko, da bi je nihče ne zgrabil in terjal odgovor od pravega krivca. Kako neploden je boj s C r k o s t a v c e m, dokazuje moja pravda z .Gorico". — Zakaj se junak boji luči? Zakaj se je jaz ne bojim H Odgovor je kratek: Slepar hoče slepariti, pa ga je pred svetom vendarle Se malce sram! Najbrže tudi sluti, da bi ga c. kr. oblasti lepo zahvalile za Čast, katero dela stanu s takimi CenCami, in za ostudne hujskanje — proti katerim moramo svobodni državljani in davkoplačevalci  najodločneje proleslovali.
I)ru,M del prve dolge lajne pa hoCe dokazati na vso sito, da je dr. T u m a pravi oče mojim člankom. Gabi se mi, da hi po-naliskoval grožnje, divjanje in smešenje proti dr. Turni, kajti vsak stavek dokazuje ono peklensko .sovraštvo, katero sem imel priliko opazovati od teta 1895, ko je bil izvoljen v deželni odbor dr, Turna in ne nekdo drugi. Na vse lake insinuacijo izjavljam : Vse članke, ki so tako razburili člankarja in profesorja Berbuča,   s e m   napisal j a z.    Prva   dva
članka sem   napisal.....   no da  sem o tem
predmetu govoril z dr. T um o, paC pa sem bil sani v deželni hiši in prosil nekatera pojasnila. To izjavljam s svojo častno besedo in dajem prosto vsakomur, ki dokaže le piko neresnice, da mi priloži sredi Travnika tako zaušnico, ki je dr. Gregorčiča spravila v strah in trepet pred menoj! — S tern sem odpravil ves prvi obširni članek.
Tudi v drugem članku, ki obsega nad 200 vrst, se havi z dobro polovico le z dr. Tomo. Slepar imenuje .v nebo upijoee razmere* (zakaj ne »upijoCe v puščavi• !), ker je dr. Turna v deželnem zboru glasoval za zlogla-mi PtcrhuCev predlog, potem pa »javno rul proti onemu sklepu*. Revež ;e zgubil »bussolo* ! K;iko pa je glasil oni sklep? Ali je zvezal komu roke? Dr. Turna in vsak
poslanec je imel in ima svobodne roke, da govori in glasuje dalje po svoji vesti, in to toliko bolj, ker se je izkazalo, da je sleparil oni, ki je dejal, da je prof. Berbuč to vprašanje prouCaval in da je torej, kakor je vsakdo pričakoval, stavil oni predlog šele potem, ko je mogel predložili odseku in odboru sad svojega truda, Dr. T ume naloga ni bila, da se je bavil s tem vprašanjem ter v kratkem Času dognal vse to, Cesar do danes le nihče ni mogel dognati, niti prof. BerbuG ne, ki je edino v ta namen baje celo potoval po sosednih deželah.
Tudi v :). članku, ki obsega nad 220 vrst, jih je 83 zopet le o dr. Turni, po katerem udriha in mu grozi, da ga utresejo za ušesa v deželnem zboru. — Izvrstno! Svetujem prof. BerbuCu, naj se le pripravi I Pa ne morda, da se bo učil na pamet le bedaste članke iz »Gorice", marveč najbolje bo, ako prinese vendar enkrat oni referat, ki je sad njegovih študij od I. 1890, dalje in ki je bil podloga njegovemu predlogu v deželnem zboru, s katerim jo speljal sopo-slance na led. Žo dobi odgovor, kakoršen mu pritiče! Claukar naj plaši zajco s svojo gostobesednostjo za stavCevitn hrbtom!
V pravi odgovor je ostalo torej bore malo! In kaj je povedal ? Novega stvarnega prav nič, marveC pogrel je dostavno svoje stare neumnosti in doda! par novih. — In na vse io kratek odgovor.
Čtankarju je ob sklepanju vseh mo-droslij sicer utekla iz peresa neka trditev, ki bi odvezala vsakega daljšega odgovarjanja. Dejal je namreč tole:
»Za odškodnino naši deželi, odkazani po označenem drž. zakonu, Je bil merodajen le konsuni 1. 1899*.
Ako je temu tako, čemu se potem pravdamo, čemu oni zlobni članek v »Gorici" in ti trije Članki meni v odgovor? Ako je bil merodajen le konsum I. 1899, potem je pač doila veliko prepozno vsa akcija Berbučeva in »Gorice" v I,-1900. Saj ni niti leto, odkar smo se prav-'dali o deželni upravi užitnin! Ako bi tudi res bito kaj iz one moke, bi imela dežela užilntno v svoji upravi šele — prihodnje I. 1902. Ker pa je bil vladi merodajen konsum le S. 189 9.,  kakor  trdi Člankar,
je s tem dokazano, da mu ni do resnice, ni do blaginje noče dežele, marveč da hoče le lujskati proti naši stranki in vtopiti, ako bi slo, svojega tekmeca dr. Turno v žlici vode, da hoče nadražiti ljudstvo proti gostilničarjem, mesarjem itd. s svojimi sleparijami.*) Lepe razmere nam hofie ustvariti! I Naravno, da se — noče podpisati in si tako pritisniti na čelo pečata — iažnjivca, zavijača resnice in grdega hujskača proti možem, ki se resno trudijo za obči blagor, dočim on komodno edino le splelkari ter meče izza stavčevega hrbto zlobna polena na pot vsakemu resnemu delu. Da, naj se le skriva, da ga ne obsije solnce!
Dasi me je s tem odvezal dolžnosti vsake daljne polemike, vendar mu v soboto odgovorim na njegova nova pačenja resnice, da so ne bo »Gorica* zepe"; hvalila (dober tek!), kako so nam zopet »sapo zaperli". Povem Se enkrat, potem pa ne več, kajti sleparji, ki računajo na to, da je »Soča" pod smrtnim grehom prepovedana njihovim najzvestejšim ovčicam, godejo vedno eno in Isto pesem. »Soča" pa ima le drugih nalog in ne le te, da bi pobila klerikalne norosti, kolikokrat jih ponavljajo.
A. Gabršfiek.
•) V noji fi. maja 1. IftOO. lik pred zaključkom •taftednnja jo bil sprejel brez vtmkorfine razpravo (za l:nl«ro uiti ni bilo več času) ta«le predlog finančnega odseka:
.Narota so deželnemu odboru, naj pretrese in predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju naM, zadevajoč ustanovitev in vredno de Žel* n<!j,'a užiltiinskega uradu".
To prihodnje zasedanje pa bo Se-le prihodnji leden, culi bomo torej poročilo deželnega odbora! Ako bi bilo tudi ugodno, bi se ta urad milanovil in pričel poslovati Šele s 1. jan. 1 9 02.
AH 14. maja je državni zbor že sprejel zakon o žganjinali, in sicer na podlagi stntistiškib podatkov leta — 1809. Vpra&m: Ali ni vsa pisanja »Gorice* danes le ostudna liiuavščina, v nadi, da mnogi čitatclji bodo vse slepo verjeli, ker se boje »greha* in ne eitttjo »Soče* ?! Komur ta dokaz ne zadožča, mu seveda ni pomagali! - ¦ A. Gabiš ček.
Dopisi.
Odgovor p. n. „2lln<lrarjem" v Gorici. (Konec.) — Prišel je k meni po nalogu dr. Šusteršiča, da nabavi na račun »Gospodarske zveze* tO vagonov T**naževe žlindre ter me naprosil, naj prevzamem  jaz na  svoje ime
ono žlindro, ker tvdka Alpi & Com„ ki je imela razprodajo žlindre le za Goriško, hi smela prodajati Isto na Kranjsko in v Istro, kamor je slo tudi nekaj od onih 10 vag, ter je tudi to izrecno pri prodaji opomnila. 0 tem sem tudi obvestil ravnateljstvo kakor tudi, da od praških tovarn za ceno gld, 2*65 ni mogoče dobiti več nego 16* ter kasneje z opombo, da tamoinji njih odjemalci Itak ne razločujejo natančno percentnega stavka, in v slučaju, da se zahteva za gnojenje go-to»e parcele 20 kg 18% žlindre, naj jim nasvelujejo, da potresejo 25 kg 16 #, kar bode toliko v ceni kakor tudi v percentualnl množini kapaciteti gnoja odgovarjalo. To je takratni ravnatelj tudi uvidel, Na to naprošati, da naj jaz kot veleposestnik isto prevzamem ter na njih naslov odpošljem, sem to rad storil svojemu prijatelju, seveda ne da bi niti slutil, kake posledico utegne to roditi. Kljub izjave v »Politiki* bivlega ravnatelja je pa le dr. Šustoriič oni, k! je žlindro naročil, ker som moral račun, kateri sem za žlindro napravil, nesti na Škofijski ordinarljat, kjer mi ga je kaplan Šiika vidiral in na to še le blagajnik »Ljudske posojilnice* gosp. Kasteiic izplačal; drugi dan pa sem svoto nakazal goriški tvrdki, katera je imela lakrat razprodajo Žlindre za Goriško.
Vprašalo se hode, čemu je bilo meni potreba, podpirati s takimi manipulacijami klerikalno organizacijo na Kranjskem. Odgovor je zelo jednostaven. Jaz sem imel v takratnega ravnatelja »Gospodarske zveze* v Ljubljani slepo zaupanje. Bila sva mnogokrat skupaj ter se razgovarjala o gospodarski organizaciji našega ljudstva in o splošnem gospodarstvu. To pa pri meni iz razlogov, ker sem bil že takrat namenjen, odpovedati se trgovini, ki mi ni prijala, ker sem po poklicu in študijah poljedelec in vinorejec. Razkrival mi je razne hibe in slikal velikansko brezbrižnost nekaterih drugače veljavnih ljudij na Kranjskem za narodnogospodarske reči in mi razlagal, da po tej poti, na kateri je on, se da kaj storiti, ker zakaj ne bi upregli malce v delo življev, kateri imajo časa po 24 ur na dan. Uvidel sem, da ima v svojih nazorih marsikaj prav, in tako sem bil pripravljen svojemu dobremu prijatelju pomagati po svojih skromnih močeh, dokler se ni ravnateljstvu odpovedal!
1U7    -
uo vadiš
'?
Rcman.
Poljski spisal Henrik Sienkiewiez." -• Poslovenil Podravski.
»Pa. Samo veliki umetniki morejo (Uititi, da so pred su-no umetnostjo majhni.«
3>,o.'ojšnja noč je noč odkritosrčnosti, torej odprem pred teuoj dušo kakor prijatelju in povem ti še ved. Mor misliš, da sem slep ali brez razuma ? Mar misliš, da ne vem, da pišejo v Rimu po obzidju razne obroke o meni, da me imenujejo ubijalca matere, ubijalca žene, da me smatrajo za spako in okrutnika,radi tega, ker je Tigelin pridobil od meno nekoliko obsodb k smrti za svoje sovražnike?
Da, moj dragi, smatrajo me za spako in jaz to vem... Naprtili so mi tolikanj okrutnosti j, da se res povprašujem časih, če sem zares okrutnik. Toda oni tega ne razumejo, da dela človeška časih morejo biti okrutna, človek sam pa vendar-le ni okrutnik. Ah, nihče rai ne verjame in tudi ti, moj dragi, mi ne verjameš, da ob času, kadar godba giblje mojo dušo, Čutim se tako dobrega kakor dete v zibelki. Prisegam ti pri zvezdah, ki se lesketajo nad nami, da govorim Cisto resnico. Ljudem še ni znano, koliko dobrega leži v tem srcu in kakšne zaklade jaz opažam v njem, kadar mi godba odpira vrata do njih.«
Petronii ni niti uajmanje dvomil o tem, da Nero ne bi govoril resnice; znano mu je bilo, da godba res
more vzbujati razne plemenite naklonjenosti njegove duSe, zasute z gorami sebičnosti, razbrzdanosti ili zločinov. Pa mu je dejal:
»Treba te je poznati tako dobro, kakor te poznam jaz. Rim te nikdar ni znal dovolj oceniti.«
Cesar so opre krepkejše ob Vinicijevo ramo kakor bi bil hotel omahniti pod bremenom to krivice ter reče:
»Tigelin mi je dejal, da si v senatu šepetajo na ušesa, da Diodor in Terpnos lepše igrata na citrah nego jaz. Odrekajo mi torej tudi to! Toda ti, ki zmerom govoriš resnico, reci mi odkritosrčno: ali brenkata ona lepše od mene, ali le tako dobro kakor jaz?«
»Nikakor ne. Ti igraš dokaj nežnejše, pa vendar z večjo močjo. Ti si umetnik, ona dva pa sta samo veščaka. Sicer pa, kdor prvič čuje nju, ta razume najbolje, kaj si ti.«
»Ako je tako, pa naj ostaneta živa. Gotovo si nikdar ne domislita, kakšno uslugo si jima napravil ta hip. Sicer pa, ko bi ju obsodil, moral bi dva druga vzeti na njuno mesto.«
»A ljudje bi rekli naposled, da iz ljubezni do godbe ugonobljaš v državi godbo. Ne ubijaj nikdar umetnosti radi umetnosti, o božanstvom!«
»Kako si ti povsem drugačen od Tigelina,* odgovori Nero. »In glej, jaz sem umetnik v vsem. Ker pa godba pred menoj odpira prostore, o katerih niti nisem slutil, pokrajine, v katerih ne vladam, razkošje in srečo, katere nisem poznal — radi tega ne morem sprovajati navadnega življenja. Glasba mi govori, da biva nadnaravnost, in za to jo iščem z vso svojo močjo, ki so mi jo dali bogovi v roke. Časih se mi zdi, ako hočem doseči oni olimpijski svet, da moram nadkriliti človeško vsakdanjost v dobrem ali v hudem. Znano mi je takisto, kako ljudje govore" o meni, češ,
Ida sem zmešan in bedast. Toda jaz ne norim, marveč samo iščem; ako pa norim, godi se to le zgolj vsled dolgega časa in vsled nestrpljivosti, da tega, česar iščem, ne morem najti. Jaz iščem, ali me razumeš, in radi tega hočem biti večji nego navaden človek, kajti le na ta način morem postati največji umetnik.*
Tu poniža glas, da ga Vinicij ne bi slišal ter, naslonivši usta k Petronijevemu ušesu, jame šepetati: Ali veš, da sem samo za to obsodil k smrti mater in ženo? S tem sem hotel doprinesti žrtev neki nepoznani moči, kakoršne še ni doprinesel noben človek. Mislil sem si, da se vsled tega dogodi nekaj nenavadnega, da se odprč vrata, za katerimi zagledam nekaj neznanega. Naj si bi to že bilo lepše ali strašnejše nego si more misliti človeški um, samo da je le veliko in nenavadno... Toda niti ta žrtev ni zadoščala. Da se odpr6 empirijska vrata, za to je treba večje žrtve — naj se torej zgodi to, kar zahteva usoda.«
»Kaj nameravaš učmiti?«                %
»Uvidiš to poprej nego si sam misliš. Med tem pa vedi, da sta dva Nerona. Jeden je tak, kakoršnega poznajo ljudje, drugi pa je umetnik, katerega poznaš i samo ti, kateri, dasi nori kakor Bah, dela to samo radi tega, ker ga duši vsakdanjost in praznota navadnega življenja in kateri bi jo rad napolnil, ko bi moral to učiniti, tudi z ognjem in železom... O, kako bo ta svet pust, kadar mene več ne bo J.. Nihče še i tega ne sluti, da, niti ti ne, dragi moj, kakšen sem jaz umetnik! Toda uprav za to tudi trpim in ti govorim odkritosrčno, da rai je duša časih tako otožna,.kakor j te ciprese,, ki stoje* pred nami. Težavno je človeku nositi ob enem največje  breme vlade in breme naj-
večjega talenta.«
(Dalje pride.;
To je v kratkem istinit popis one važne 1 zadeve, katera je vzburila toliko klicev ogorčenja na glave slovenskih klerikalcev od zastopnikov vseh avstrijskih narodov.
Slovensko javnost pa mirno vprašam, v koliko zadene mojo osebno čast in poštenje hrulacija v torkovi »Gorici*. Seveda pobož-njskom okoli, nje je vse dovoljeno, ker oni čutijo v sebi" poklic, da smejo razmesariti vsakega, ki ima toliko razsodnosti, da sam misli; Gorje" pa »Soči«, ako se le dotakne popolnoma opravičeno katerega njihovih pod-repnikov ter mu pove, kar mu pritiče. — Ogenj in žveplo kličejo nad njo in nad vse te presnete naprednjake, katerih pa ne bo še tako kmalu konec.
Prihodnjič, gospod urednik, ko Vam »sapo zaprejo«, kakor so obljubili, prosim da se obrnete do mene. Imam še celo kopo takih in enakih rečij, Vara prav rad postrežem, da Vas ne udušijo. Sedaj pa skončujem ter morem iti na delo, da mi ne bodo pred-bacivali, da naj se rajši za to brigam nego za politiko, kakor se mi je sliflno predbaci-valo poprej glede trgovine. — Do svidenja 1 Z odličnim spoštovanjem
oenolog Rudolf Konjedic, 1. r. j Piave-Rodež, dne 2. junija 1901, Is Kožbane. — (Mračnjakom prav ni, da pravica živi — v motnej se vodi lažje lovi.) —Možje, soobčani! Kaj gledate in se čudite .Soči" in .Primorcu«! Morda zato, ker si upa povedati golo, bridko resnico, ne glede* ne na levo ne na desno. Je-li to resnično, kar je tu pisano, to presodite sami. Le premišljujte te stavke, gotovo pridete do zaključka, da tako ne sme iti dalje, kakor gre sedaj pri nas. Dan računa je blizu, Se-ve, prizadeti porečejo; to ni res, in zopet ni res in vsi »ni-resi* zopet niso res. (So pač Pavličevega kalibra — race.) Začnimo!
f. t. m. nas je počastil s svojim prihodom v zadevi cest čez Kobališče do Srednjega ter po idrijski dolini ob meji ve!ezaslužni in požrtvovalni dež. odbornik in poslanec gosp. dr. Henrik Turna. Koj, ko se je zvedel prihod njegov, je bilo slišati razna vprašanja, kakor: Bog ve, kakšen je ta gospod! (Naše kprifeje ga slikajo kot moža, upisanega hudiču, ljudo-žrca, t. j. da požira in hrusta ljudi, kakor koristni krti bramorje itd.)
Neki hudomušnež se je izrazil na gorenje vprašanje rekoč: On hrasta vse takšne ter jih umiva v »Soči*, ki so v to potrebni, take ljudi, kateri izkoriščajo že tako ubogega posestnika za njih nečastne svrhe, pri katerem delu jim prav dobro služi ljudska nevednost. Zato jim je pa tudi šola trn v peti! Žalibog, da ne razumejo še nekaterniki pravega pomena tega »hrustanja* in .umivanja". Tolažimo se pa z Mrkolbesem: .Bo že, bo že!" Pa tudi osebe, katere so že .Soči" in .Primorcu" znane, so bile vse na »luftu" in delu. Čuki so si pripovedovali, da so videli * nekje v noči več oseb zbranih, katere so bile v živem razgovoru. Koncem tega razgovora pa so zarjoveli liki abesinskemu levu »Zivio Gregorčič". .Deputato friulano" se zasliši svarilen glas boga .Pravice" in »Osvete"; vsem se stresejj hlače — hajd domov. Ali ste že videli italijanske vojake na begu? — — Ničle so proti tem našim junakom!
Vspeh tega posvetovanja je bil baje ta, I da se je zbrala pred prihodom dr. Turne neke vrste .norcen-banda" — družba mleko-zobnežev, golobradnikov, srajcokaznikov, združenih z »Ljubobezem* in .Petakgoram", katerima morda kje pušča, pred županovo hišo. kjer so razbijali, kakor obsedenci. Kapelnik te »norcenbande* je bil nadebudni, mnogo-obetajoči županov mlajši sin! Govori se, da mu .beštelaja" malo razsvetljenja od firme dr. Žlindra si Gomp.
Vsak pameten človek je obsojal tako početje! Ste-H slišali trpke besede pametnih, izkušenih mož ter godrnjanje fantov, kako so se zgražali nad takim početjem, vi patentirani zdražbarji in provzročitelji tega umazanega čina, kateremu se ne najde besed, s katerimi bi se ga vredno obsodilo? — Vas-H ni sram, vas-li ne oblije rudeeica sramu? — Trkajte se: Mea culpa, mea culpa! Odpustite nam, sa| ne vemo, kaj delamo.
Posledice si pripišite sami; rečemo vam pa že zdaj, da si kopljete sami jamo, svoj grob. Mi se pri tem le veselimo, kajti ljudje vendar le spregledujejo, slepota odpada in presojeno ty vaSe stremljenje in vaša dela. zato pa tudi taka želja in veselje v čitanju naprednjaških listov, med katerimi zavzema »Primorec« prvo mesto; je pa tudi jako pri-
poročljiv in priročen za našega posestnika, I ker je dober list in pride k nam ravno na nedeljo.
Videti bi morali našega »vsevednega« župana, kako možko, mastito in mogočno se je nosil po pisarnici gori in doli. Glasno fcav-drajoč je šel ven ter zaukazal z besedo, naj jenjajo ropotati, vprašajoe jih tudi: Ali so norci? (Poslušalci: kaj pa, ko norci!) v tem, ko je nekaj čudno zamahnil z roko!! Pa njegove pridgarske besede? Jojmene! To so si ljudje šepetali; kaj, ostane naša tajnost! Ko,ga je g. doktor nekaj zavrnil, češ, vi niste dobro poučeni v tej stvari, ,da war der Teufel los«, zadri se je: »Saj imamo učitelja", pri katerih besedah se ogleda naokolo po navzočih poslušalcih, češ, .Arsem jo povedal?" Smrtna tihota! To ga je pa jako razjezilo, navajen je namreč, da ga spremljajo na njegove »fouš - trumfe« s smehom. — Pred pisarno ga pa povabi gosp. učitelj, naj le pride v šolo k njemu z opombo, da bi trajala njegova šolska doba vsaj 14 let, ker je zelo trde glave; sicer bo težavno — pa že pojde!
Kar se tiče njegove skrbi za blagor občine: vsa čast in hvala!! To njegovo 16-letno županovanje se nam zrcali n. pr. pri cestah, mostovih, šoli, stolpni uri, farovži, šolskem stranišči, vodnjaki itd. itd. Čast takemu možu!!                                                  i
Potipajmo malčko njegovega vernega sina, bivšega firerja, »glavnega8 stebra Meri- j kalne bande, kateremu so medli še pred nedavnim časom po njegovih sedaj svetih ustih samo .farji" ter različne epizode iz življenja tega in tega »farja", katerih je imel na razpolago cele žepe.
Glejte! Sedaj je njih »bufasti" zagovornik. Slišimo njegove »častitljive* besede. To vam govori kakor kak misijonar, kadar dobi kakšnega naročnika »Primorca* v pest. Vzel je nekaj bremena tuk, duh. pastirju; mislim, da mu bode jako hvaležen, ker mu spreobrača ovčice; ima pa pri tem samo smolo. »Bog ga je pri rojstvu z levim očesom pogledal*; ni pač kos naloženi nalogi. Kako pa preobrača ta »verna" ovčica neposlušne ovne, (pri spreobračanju mu služi še najbolj »titularzugsfirertitelc") čujte: »Lej N.! pusti tist frdaman, hudičev list, če ne te dobijo hudiči v pest; zdaj je še »cajt* — spokori se, drugači ši frdaman — hudič". Hudiči so tu radi večjega strahu. S takšnimi besedami se je potil 2 uri po odhodu dr. Turne okoli nekega naprednjaka. »Hudič, 2 uri sem se potil, a nič opravil!" so bile slednjič njegove besede, »še ozmerjan sem bil!"
Pri tem nehvaležnem delu mu je pomagal tudi neizogibni, falirani »ekserl", iz katerega življenja mi je znana ta-le: Jedenkrat dobi orožnik njegov voz brez luči pred krčmo. Kmalu pride nune Martin, kateri odgovori na vprašanje, kako se imenuje: podžupan N. N., (čeravno sti besedi »pod* in »župan* obe krivi) meneč, da bode moral orožniku še hlače obleči, ker mu gotovo padejo iz strahu pred besedo »podžupan" — a glejte Spartanske pogumnosti, nič ni imponovalo c. ka služabniku to.
Sklenimo! Po odhodu g. doktorja sta prežvekovala omenjena toliko časa narodno*-napredno stranko po zobih in brezzobih čeljustih, da sta jo slednjič požrla ter navdušeno vskliknila in dopovedala navzočim: »Ni je več!"
To se je zgodilo okoli 3. ure zjutraj 3. t. m. 1. 1901. Slišal sem, da začnejo šteti klerikalci od tega imenitnega dogodka svojo »ero".
Še nekaj imeniLiega imam »pršpara-nega* — to p?. > svojem času.                      ,
Iz Kronberga.  —  Pred par  meseci j je že nekdo omenjal v »Prim. Listu«, da se bližajo občinske volitve s smešnim dostavkom, I da so si »porednjaki"  že izbrali  svoje  sedeže. Koj početkoma moram pa povdarjati in dotičnega člankarja odločno javno zavrniti, da v naših vrstah  ni   iskati   »porednjakov", kakoršnih imate  v svojem  klerikalnem  taboru (to so namreč  Vaši vodje, a  drugi so sami duševni revčki in kimavci!)  — ampak | mi   imamo   v  svoji   sredini  same  odločne, I bistre,   pametne   može  zdravo - naprednega mišljenja, može,  kojim je ležeče največ na j tem, da se  stori kolikor največ  mogoče  za I obči blagor naših občinarjev. Pri nas ne gre I ?,a osebo, temveč za dobro, sveto stvar! i          Avgusta meseca bedo že štiri leta, kar
I gospodari občinski svet, sestoječ iz pristnih j kimavcev, pod terorizmom domačega, dobro I znanega aunea. Cas bi že torej bil, da se I vršijo nove volitve.  Zdi se mi, da se bojite
uprav preklicanih »porednjakov", ki bi Vam utegnili zmešati Vaše račune. Je-li jih imate že v redu? Ako ,da", potem je nastopil tre-notek, ko zagrmi bojni, volilni klic iz ust nunčevih — a samo na poslušna ušesa duševnih rev in sirot, kajti mi smo za-nje gluhi, toda vendar pa se vzdramimo v združeni ,U boj!« — Poguma ne izgubimo do končne zmage!
Napredno-mislečih je sicer pri nas malo. Vendar pa imamo nekaj treznih in zdravih glav, ki so se jeli odločno upirati terorizmu sedanjega" načelnika pod pokroviteljstvom širokoustneža-nunca. Kdo je vzrok, da nimamo orgljavca ? I Kje so tisti »porednjaki", ki so pro-vzročili, da nimamo pri cerkvenih opravilih niti pravega petja niti nobenega orgljanja ?! Pre-vzame-Ii kmalu vsaj »kuharica" ta .hvaležni" posel? Kaj je z delitvijo občinskih pašnikov, radi kojih trpi mnogo velik del občine? So-li morda .porednjaki" krivi vse te škode, ne-volje in jeze ?! Le tako naprej, potem Vam pokažemo prav kmalu največjega pore rine ž a cele občine v vsej njegovi nagoti in v pravi luči. Poznamo zgodovino njegovega življenja, poznamo tega človeka, ki iste le zdražb, prepirov in tožb, poznamo istega »veleuma", ki si domišlja v svoji neumnosti, da niti ne moremo preceniti njegove buda-losti, duševnega uboštva! Blagor mu!
Somišljeniki i na delo, da se vendar enkrat otresemo tistega terorizma, ki je pravi, razjedajoči, požrešni, strupeni — črv na našem narodnem telesu! Prej ali slej se ga iznebimo gotovo!
Dtmfte h razie mvice.
Osebne Test!. ~ Za poštne vežbenike so imenovani: Renat Grassi, Fran Zerjal in Anton Jerich iz Trsta ter Aleksander Nachtigal! iz Gorice.
Njegovo Veličanstvo cesar je imenoval sekcijskega načelnika v ministerstvu za trgovino, Nat. Ebnerja pl. Ebenthal, predsednikom pomorske oblasti ter ga uvrstil ad personam v IV. razred državnih uradnikov.
Poštna oficijala Ed. Ussai in Ivan G i andigiacomo, dodeljena poštnemu in brzojavnemu uradu na kolodvoru v Gorici, sta imenovana kontrolorjema ter premeščena v Trst.
Smrina kosa. — V Rihembergu je umrl g. Josip F u r I a n i, posestnik. Pokojnik je bil oče že umrle grofice Lanthierijeve iz Vipave in njenega brata g. Žige Furlanija, ki je davkarski kontrolor v II. Bistrici. Pokojniku večni mir!
Goriški deželni zbor prične svoje zasedanje v ponedeljek dne 17. t. m. Zboroval bo po potrebi več ali manj časa.
Po današnjih glasovih bo sedanje za« sedanje prav kratko, ker bo zboroval deželni zbor baje zopet septembra.
Nemška Šola t Gorici. — Pišejo nam: Vlada jo hoče vtihotapiti. Da bi ne naletela na odpor, je ponudila Lahom in Slovencem (— katerim ?! Ur. —) po nekaj cukrčka ; Lahi so ga odklonili, Slovence (— katere?! Ur. —) pa je ujela s podporo »Sol. Domu*, ki naj bi nadomeščal vadnico. — Na to odgovarjamo : Naši stranki ni nič znano o vsem tem, a uzurpatorji »Sol. Doma" nimajo nikakega mandata — goriških Slovencev. Kar oni šušmarijo, š»; ne bo imelo veljave za goriške Slovence!! To na znanje vsem onim, katerih se tiče.
Iz Podgorc. — »Krčmar na nedeljski veselici je,točil vrček niva (Dreherjevc) po 15 kr., a celo v Gorici je po 12; pri hektolitru je pridobil najmanj 7 gld. Zakaj to? Saj ni imel z veselico nikakih troškov? Niti luč, ob kateri je delal krasen dobiček, ga nič ne stane. Tako ne gre! — Tudi ni imel Hrovatinove sodovke.— Sramotno! Pozor, Sokoli, ko boste prirejali veselice!"
Nedolžni  Km, pa ne marčni, je Usti gospod profesor, ki je najboljši katoliški zgodovinar. Mi smo že naprej povedali, da bodo klerikalci tajili, kar smo trdili mi, ali izjavili smo tudi,  da ostajamo   neomahljtvo pri svoji trditvi.  Zato  pravimo  tudi   danes, da ne   verujemo   »Gorici*,   ki  bi   utajila  tudi zvezde na nebu, ako bi jej  tako kazalo, saj i njeni zvesti Čitateiji bi verjeli tudi to, — Dr. I Kos je jedini človek, kije polnil svoj »notes* z izpiski iz knjig,   ko  je  bil še ravnatelj v i »Gor. ljud. pos." ter ob  enem — odbornik I »Centrifuge". Zakaj mu nacUorstvo ni zaprlo vrat pred nosom,  nam  danes ni  umevno! Dr. Kos daje na razpolago te svoje podatke v — nečedne namene   in je tudi  sam pisal članke v »Gorico*. Kdor to taji — laže ve-doma in hote, seveda »na katoliški podlagi". Stavka t  Podgori  končana.  —   V torek   na zborovanju  so  sklenili  stavkujoči j delavci zahtevati, da se imajo vzeti   vsi   de-I lavci in delavke nazaj v  delo, in  tudi  od-I puščena brala  Markič, ter da se  ima proti I delovodjama Novak in   Pocke postopati di-I sciplinarnim   potom.   Zahteve   so   naznanili I okr. glavarstvu,  na kar je bila  konferenca I med  odposlanci   delavcev   ter  ravnateljem Ketzlom, kateri je rekel, da naj delavci začno I delati pod pogoji od poprej, da sprejme tudi
odpuščena Markiča v delo, kar se pa tiče omenjenih delovodij, ako se vloži tožba proti njima ter bo ista dosti opravičena (!), bo zahteval od osrednjega ravnateljstva, da ju odstrani; sedaj bosta poklicana k redu! Vse to se je sporočilo stavkujočim, ki so se spočetka branili, ali končno se udali, da danes pojdejo zopet na delo.
Pili, peli, telovadili in plesali smo v nedeljo v Podgori, drugega nič! Tako je odpravila »Norica* ono prelepo narodno slav-nost! — No, kaj še naj bi delali? Morda skupno molili rožni venec ali občudovali Bu-dinove čudeže iz Lurda? — Naj klerikalci raje malo svoje ljudi nadzorujejo! Ni dolgo temu, ko so ljudje pol ure čakali na mašo, mnogi so že odšli, ker se je jeden gospodov zabaval v lepi družbi v gostilni! Jeden je pa po goriških gostilnah uganjal škandale prve vrste! Tu govorite, nas pa pustite na miru, vas nič ne potrebujemo!
Pravi dalje tudi, da smo imeli furlansko godbo, katero je vodil slovenski učitelj. Deloma je to res! Godba je bila mešana. Slovenske godbe, ki bi mogla nastopiti, še ni, vojaške ni bilo mogoče dobiti. Kaj storiti ? Gospodu S. se je posrečilo, sestaviti godbo ad hoc za to veselico. — To je ravno dokaz, kako neobhodno potrebno je, da se je ustanovilo posebno društvo, ki oskrbi Slovenram tudi dovolj godcev za take potrebe. Podlaga je že tu I Radovedni smo, na kakešen takt bodo plesali »kavči* o prihodnjem pustu, ako vojaške godbe ne bo! Sicer pa: vojaška ali furlanska, kaj za to, slovenska ni nobena I — Neverjetno nesramni so naši »kavči* 1
Sest čudežev je videl kurat Budin v Lurdu. V »Prismojencu* od 5. t. m. je opisal čudeže, katere je »videl* (!!l), ali od šestih je opisal samo — poldrugi čudež, t. j. jednega je opisal obširneje, druge pa je odpravil v štirih splošnih vrsticah. — Mi pa ne verujemo niti v ta — pcldrugi čudež. Kaj hočete, toliko sleparij je dandanes s čudeži po svetu, da ne verujemo niti tako imenitni priči, kakor je g. Budin, katerega nihče več ne smatra za normalnega in duševno docela zdravega človeka. Ako »Pri-smojenec" nima za čudeže boljših prič, je že naprej pogorel.
Bohinjska železnica In „ Gorica". — Ta farovska podrepnica ima vedno samo lepih besed poln koš, dejanj pa nič; a če vidi dejanja na nasprotni strani, jim meče polena pod noge, kjer le mogoče, da bi podrla, ako kaj kaže na povoljen vspeh. — Zdaj je začela javkati, da bohinjska železnica bo malo koristila, ker smo gospodarski preslabo na njo pripravljeni. Kaj pa bomo izvažali ? — Tako v besedah I V dejanju klerikalci pa podirajo vse, kar bi povzdignilo blagostanje in promet t Ustanovila se je »mizarska zadruga", ki bo imela velik promet, pa klerikalci bi jo najraje uničili, edino zato, da bi udarili po nasprotni politični stranki. — Norčevali so se iz vseh načrtov, ki so se sprožili v povzdigo blagostanja in prometa, dasi je mogoče le po poti takih načrtov doseči oni smoter, po katerem zdaj zdihuje tudi »Gorica".
Društvo »Sloga* vabi društvenike, da plačajo udnino; ako tega ne store do konca tega meseca, jih izbrišejo. — Somišljeniki naše stranke nimajo v »Slogi* nifiesa več iskati, zato svetujemo, da — nikdo ne plača udnine. Vsako krono, katero bi vplačali, porabijo za boj proti naši stranki. Z ozirom na to bi bilo naravnost samomorstvo, ako bi tudi naši somišljeniki plačevali udnino »Slogi*....
Poje, poje brez konca In kraja* — .Mrcinasti c. kr. dopisnik v »Gorici" je zopet enkrat v svojem elementu. Ker njegovih no-rostij niti ne čitamo, se zabavamo ob prostem času s tem, da štejemo vrste, kolikor jih je napraska). Dobljeno število množimo po neki tajni formutci in dobimo v centiliirib množino prelite žolči in znojnih kapljic z dobro rojenega telesa. Koliko sivih las dobiva po vrhu, o tem še nimamo prave formulce. — Ko je bil skončal dolgotrajno klobaso »Politika in ; petje*, je začel pisati novo, temeljito študiju | »Tumovo  politično društvo*.   Nimamo vseh I številk; zato čujte, koliko vrst je napraska! i s svojim žolčem le v zadnjih štirih številkah: V 43. št je 152 vrst, v 44. št. je 212 vrst, v 45. št jih je celo 262, a v 46. št zopet 144 z dostavkom   .Pride še". — Ubogi čitateiji!  Nekdaj  ni  mogel  nehati   »zvoniti*, zdaj pa poje in  poje,  da  uboge  katoliške dušice ušesa bole, njega pa prsti. Le korajžno naprej! Če misli, da bomo v »Soči* ž njim prostor tratili, se jako vara. Sledili bodo odgovori z dejanji. Kdor jih bo hotel priznavati, jih bo videl, na priznavanje neke vrste nepoboljšljivih zdražbarjev pa ne računamo! Brzojavka   za   »Brivec*.   — j »Uredniilvu   »Soče*   v   »Gorici":  Ko  neha mrcinasta tragiepopeja v »Norici*, blagovolite I brzojaviti   »Brivcu",   da   se   ta   slavni   čin I vredno svetu naznani. Živio Konec!"
Vedno stikanje po učiteljih. — Kjer I ima kak nune piko na kakega ljudskega učitelja, da bi ta  utegnil  biti   naprednjak,  in j potem pride  kak dopis iz  tistega  kraja v »Sočo*, pa hitro sumničijo, da tisti dopis je j pisal ta in ta učitelj, zlasti, ako se tiče dopis I le količkaj  nunca.  Kaj so vse počeli že  s I kožbanskini učiteljem, kako so se zadnjič grdo zadrli na dopis iz Lokavca, češ, ta ali pa ta učitelj ga je pisal, kako išče kaplan  Abram I v dopisih z Bovškega  vedno le tamkajšnje
učitelje itd. Pred kratkim je bilo v .Soči" št. 66. omenjeno nekaj iz Štanjela o taraoš-njem kuratu Štrancarju. Ko so to čitali v Štanjelu, so nekateri takoj jeli sumničiti, da je poslal tisto vest tamošnji nadučitelj gosp. Ivan Grahli. Namesto da bi prizadeti gospodje rekli: Da, res je tako, se začno obračati od predmeta po dopisniku. .Gruntajo* in .gruntajo*, kedo da bi bil pisal to, in glej, hitro ga dobeV -Učitelj je pisal in nikdo drugi. Tako
zatrdi jeden, drugi pa za n^'nTT"NeKanafi*&ffTi,<r**aJ*!
pa tretjič, da včasih spusti v .Gorico* kakšnega tiča z naslovom .Upupa epopal*
Viri nam pa še ne vedo povedati, ali so ga postavili namesto Lapauje ali namesto _Gredolčiča, za katerega bo treba poiskati La1co bolj .gvišno* mesto nego je med temi hribovskimi puntarji! Pa tudi ime že kaze, da bo treba dol iz hribov, in ne več gor.-----------•
E,  doktofe-kandidat,  ne  vemo,  kako
Štanjelu nasproti imenovanemu g. nadučitelju. Z dopisnico od 11. t. m. se je obrnil isti do nas s prdšnjo, da naj potrdimo, da onega dopisa ni pisal on in ne stoji ž njim v nikaki zvezi. Mi mu to tukaj radi potrjujemo; ker-je isfcma, da omenjene vesti nismo dobili ne od njega ne od kakega drugega učitelja, marveč nam je došla povsem iz druge roke. Kuratu Štrancarju bi svetovali, naj se bavi rajši z vsebino one vesti v »Soči*, mesto da stika okoli, kdo jo je prinesel »Soči*. — Vse se zve, nič ni tako skrito, »da bi ne bilo kedaj očito, pravi pregovor, da pa postane očito, za to pa ni potreba baš učitelja, saj so tudi še drugi ljudje na sveti. Posvečeni gospodje sicer vse to dobro vedo, ali obregajo se ob učitelje za to, da bi jih strahovali ter jim kako škodovali, ako ne bodo nunceni lepo pokorni. Toda taki časi .strahu* minevajo, in na njihovo mesto stopajo časi nevstrašenosti. Zato pa taka gonja proti učiteljem, o katerih sodijo, da niso klerikalci.
Volitev z vsklikom. — Znano je, da je imela .Trgovsko-obrtna zadruga* veliko sitnostij in klerikalne nadležnosti edino vsled tega, ker je občni zbor lanskega marca volil z vsklikom mesto po listkih. — Tudi občni zbor c. kr. kmetijske družbe je volil z vsklikom predsednikom grofa Franca Coronini-ja, toda namestniški svetnik Atterns je proglasil volitev neveljavno. Občni zbor je moral voliti še enkrat z listki. Seveda je bil izvoljen grof C. soglasno. —
Iz učiteljskih krogov je priobčila .Gorica* od torka dopis, ali dvomimo, da ga je pisat učitelj. Ne verujemo, da je mogel napisati učitelj na povsem stvaren dopis v .Soči* take ljubeznivosti na svojega tovariša: Ti nesramni pobalin... Izrod učiteljskega stanu... Podel hinavec in kruhoboree, kateremu je cilj in svrha lopovščina... Marši« kateri nos (namreč učiteljev - naprednjakov) ne hi tako cvetcl in marsikateri trebušek bi ne bil Uko okrogel brez teh ^farjev*... Nesramni dopisun, kaj ti je mar naše društvo ?.. Hinavci, katerih delovanje je osredotočeno jedino le v skrbi za trebuh, ljudje brez prepričanja in značaja... da le ne trpi trebuh... Danes služijo Bogu, jutri hudiču...
Ali ni to imenitno? Ne, ne, to m iz učiteljskega peresa, ni mogoče! Kaj takega more napisati le kak zbesneli derviš ! — Učitelji — pozor!
Doslednost* • .Prismojenec* pravi, da je zmagala ob volitvi v mestni zastop goriški na celi črti — magistratova klika. — Nikdo izvoljenih mož ni počaščen z gospodom, le duhovnik, izvoljen v I. razredu poleg zida, se odlikuje s »častitim gospodom*. Tudi ni besede graje, ker je katoliški duhovnik izvoljen skupno z zidom, ko vendar isti list vsak hip udriha po Židih.
.Pevsko In glasbeno društvo*. —
Kakor znano je sprožil bivši starosta .Goriškega Sokola* misel, naj se ustanovi v okvirju društva — g 1 a s b en a S o 1 a. Stroške prvega leta je prevzel on (in tudi plačal.) — Teorijo je pričelo poslušati nad 40 mladičev. To število se je polagoma krčilo, ker nekateri so odšli iz Gorice, drugi niso imeli veselja, tretji pa ne sposobnosti. Po dokončani teoriji jih je prestopilo nekaj k tamburaškemu zboru (ki je štel že 28 članov), dvanajstorica pa je ostala zvesta raznim godalom. Vsakdo ve, da gosli, klarineti itd. niso lahka godala; treba je več let pridne vaje. Vendar je Sokolov orkester sviral o preteklem p odpustu pri dveh malih maskeradah v popolno zado-voljnost. Ako bi bik na razpolago denarna sredstva in bi se bile drugo leto zopet pričelo s teorijo itd. ter bi jih ostalo če treba od 50 pričetnikov zopet le IS zvestih svi-račev — bi jih bilo torej že 24. Toda '.Sokola* ni nihče podpiral, naroke, oni sloveči pevec v .Gorici'* je metal polena pod noge, kjerkoli je mogel. — Po končanem pustu je g. Sirca poučeval petje in mu za orkester ni ostalo časa. Zdaj pa nima s petjem nikakega posla več in bo nadaljeval z godbo pod okriljem novega drištva. — Ta naloga se bo prav sistematski izvrševala od septembra naprej. Brez dvoma je, da po taki poti dobimo dobro izvežbanih močij v vseh godalih, kar v Gorici nujno potrebujemo.
To sporočilo bodi v odgovor tudi g. Mrcini, c. kr. uč-telju na deški vadnici, katerega zdaj ladovednost silno tare o vsem tem, kar je doslej zlovoljno preziral in po svojih skromnih močeh tudi oviral.
Že zbirajo kandidate. — O tistem nunčevskem shodu pri Sv. Luciji (na Mostu} smo poročali, da so sklenili nunci nekaj proti liberalnim* časnikom itd. Ali ne le to! Tudi kandidata so izbrali za gore, in sicer nekega goriškega dektorja. Tega moža so zapisali .kavči* med svoje pristaše, O njem vemo to, da se mu marsikedo, kdor ga je poprej poznal, čudi, kako je zašel med .kavče", da pridno piše ekspen*arje,< ki se prav nič ne  ločijo od onih .liberalnih* doktorjev,  in
Učitelj Itnstja v Sempasi. — Gotovo se še spominjate, naši čitatelji, kako zvito neumno se je bil zaletel v nas .Prismojenec* s trditvijo, da smešimo učitelja Rusijo v Sempasi, ko smo bili povedali precej dosti epizod iz njegove .praske" na gospodarskem polju, katero izvršuje v šempaski občini pod patronanco župnika in še-poslanca Blaža Grče. Mi smo predstavljali Rastjo ali Hrustjo (kakor so ga krstili hudomušneži v Sempasi) kot .narodnega gospodarja* na .katoliški podlagi*, kot učitelja pa se ga nismo taknili. Vedeti pa je moral vsakdo, kdor zna misliti, da človek, kateri uganja take neumnosti tam, kjer bi se hotel izkazavati dobrotnika ljudstvu, ne more biti dober učitelj. Mi smo čakali in — pričakali smo. 22 sta riše v šempaske občine je podpisalo pritožbo na višji deželni šolski svet, ker Rustja govori v šoli tako nedostojno ter opozarja učence na take ostudnosti, katerih tu z ozirom na javno moralo ne moremo zapisati. — S strahom pripovedujejo otroci doma, kaj vse jih uči ta klerikalni učitelj  v šoli:   kdaj je bil kdo rojen, kako
ženske.......itd. — .Da bi vas hudič vzel,
hudičevi čučki šempaski" — take kletve že niso nič nenavadnega v šoli, kakor pravijo otroci doma, katere po njihovi izjavi tudi uči soglasno vpili: hudič!, ker menda želi, da se privadijo tej lepi besedi itd.
Tisti stariši že vedo, kaj delajo, da so se zoperstavili početju Rusije kot učitelju v šoli. Ono, kar počenja, je tako, da niso mogli drugače ravnati, zlasti še ker tega moža ščiti župnik Grča, ki je predsednik krajnega šolskega sveta.
Sempaska občina je deloma še klerikalna trdnjava. Gorenji pojav, da se je dvignilo 21 stariiev proti jednemu glavnih stebrov klerikalizma v Šempasu, pa nas potrjuje v nad«, da se ta trdnjava prej ali slej podere. Podere se in podreti se mora, kajti — Hrustja kol tak, kakor so ga opisali oni stariši, ne tiče niti za minuto več v šolo, in njegov zaščitnik, ki trpi in celo brani kot predsednik krajnega šolskega sveta takega učitelja, ne tiče več na ono mesto, na katerem stoji! Tako daleč vendar ne smemo, da se bo nam sprijala naša mladina celo v šoli. In tu imate sprijanje v cvetju! Seveda vso na »katoliški podlagi* pod varstvom Grčevim. — Da bi bil zakrivil le približno kaj takega (ker dejanski napredni učitelj že kot tak ne more storiti kaj takega), joj, kedaj že so ga i zapodili iz službe! Klerikalec pa sme vse! Se ve, še posebno, ako pripravlja s takim .predavanjem* vzorec za klerikalne šole! Da, ako bi šlo po Hrustjevem receptu v šoli dalje, potem iz I ljudske šole ne bodo izhajali več mladiči, ki utegnejo postati vzgledni udje človeške družbe, marveč •— živinčeta!                                       !
Toliko za danes povsem stvarno in mirno, več in morda še jasneje pa spregovorimo, ko bo ona pritožba rešena!
Le prillvaj, le prlllvaj ! — in priliva! je novemu vinu staro toliko časa, da se je skazilo vse skupaj, kakih 15 hoktov. To je slika iz .katoliškega* gospodarstva v Sempasi. Tisti, ki je svetoval prilivati, je veliki narodni ekonom, znani Hrustja, tisti, ki je nalival, je pa njegov patron, župnik Blaž. In tako sta lepo skupno po receptih .katoliškega* gospodarstva ustvarila iz vina neko brozgo, katera ni za človeški želodec. Ali vseeno sta s tem .storila korak naprej* na narodnogospodarskem polju. Častitamo obema, želefi jima dober 6kus in mir v želodcu pri pitju tiste brozge!
Razprava radi podkupovanju pri volitvah. —- V ponedeljek se je vršila pred tukajšnjo okrožno sodnijo dolga obravnava radi podkupavanja pri volitvah. Obtoženih je bilo 13 njih, da so se pregrešili s podku-pa vanje m glasov pri dopolnilni deželnozborski volitvi, v kateri sta si stala nasproti kot kandidata dr. Fr. Waiz iti dr. Marchesini iz Krmina. Za volitev dr. Waiza so bili napravili v Gradišču potrebne vozove za pot na volišče in Diego Finetti je izplačal okoli 300 K volilcem, da so glasovati za dr. Waiza. Slično je bilo na strani volilcev za dr. Mar-chesinija. Radi tega so bili obsojeni: Diego de Finetti na globo 200 K, Nikolo Talig 60 K, Iv. Marchesini 220 K. Štef. Dovier 210 K, G. Torossi 50 K, Jos. Marega" 40 K, los. Furlan 40 K, Blason 40 K, K. Spessot 50 K, Leop. Bressan 40 K in G. Devetak 40 K, L. Dosvaldo pa radi podkupavanja in goljufije na 4 mesece zapora in izgon iz Avstrije, ker je italijanski podanik. Oproščen obtožbe je bil Mat. Plesničar.
»Sapo zaperli I* — Saj smo že neštetokrat rekli, da s klerikalnimi pobožnjaki je poštena polemika nemogoča. Ako odgovarjamo po vrsti, smo prepirljive!, ki hočemo imeti vedno zadnjo besedo, — ako pa po dolgem času kake neplodne polemike ž njimi izjavimo, da ne bomo dalje odgovarjali, pa se pobahajo, da so nam .sapo zaperli* ! — Tako je tudi s polemiko o .Gor. Ij. pos.* in novem  pevskem * društvu!   Komu   že  ni
presedala vedno ista lajna? Ali res nimamo pametnejšega posla nego je taka polemika? FarovŠke lumparije. — Pod naslovom r/Napredne lumparije« naznanja .Prismojenec*, da tudi neki vzgleden duhovnik v hribih je dobil v najnovejšem času škandalozno pismo, kateremu se vidi na prvi pogled, da ga je pisala hudobna napredna roka, ki je  hotela   duhovnika   uloviti   in
0 mazatj.....^_______
Da, na prvi pogled se vidi v tej novici
—  farovško ali farško Iumparijo I Ako bi bila hotela kaka napredna roka onega vzgled-nega duhovnika uloviti, fii duhovnik moral vedeti, kje je tista roka. Ali tega ne ve! V kakošen namen torej pismo, kakor namiguje .Prismojenec" ? — In že na prvi pogled se vidi — napredna roka! Lejte si no, kako se naprednjaki ločimo od .kavcev«! Nu, zakaj bi pa ne bila to roka kake farške kuharice, ki je,... bodisi prezvesta onemu vzgled nemu duhovniku, da bi šla s tem i ona v boj pro'i «Soči"   zastran  Valesove afere,
—  ali pa se hoče..,, maščevati za nezvestobo?! Takih sličic imamo nekaj pripravljenih in z dokazili podprtih, kako je vsplamtelo užaljeno in ljubosumno srce za-vrženo farške kuharice, ker se je .na katoliški podlagi« preveč postarala in je bila vržena med staro obrabljeno šaro I
To naš odgovor! Po želji — bomo nadaljevali.
DedSČJna 77.914 kron t Dalmacijo?
—   V Gorici je umrla brez oporoke Marija HOffem pl. Saalfeld, rojena Benid ranjkega Mihaela iz Dalmacije. (Uradni razglas pravi:
1 s o I a d i m e z z o. Kje je to ? Morda oni otočič pred Trstenom blizu Dubrovnika ?). Ker so dediči neznani, je postavljen oskrbnikom te dedščine notar g. Karol G i b e j na Travniku št. 17., pri katerem naj se dediči zglase tekom enega leta. — Dalmatine!: pozor!
Vinarski In sadjarski društvi v BI-hembergu In Brjah vabita najuljudneje sosedna kolegijalna drofttva k posvetovanju v prostore gospe V, Trpinove v Kasovljah dne 16. junija  i. 1. ob 3l/,  uri popoldne.
Dnevni red: 1. Razgovor o nameravanem kmetijskem shodu; S. razprava o nameravani sadjerejski razstavi; 3. predlogi in nasveti. Kolegijalna društva so naprožonu, da za ta dan pripravijo približen program, predloge in nasvete po njih razmerah ter volijo po 3 zastopnike kot ude prih. osrednjega izvrševalnega odbora.
Ker je ta prvi korak k ukupnemu djanskemu nastopanju naših gospodarskih društev in naloga jako lepa, pričakujemo sigurno popolnega  odziva.
Drobil. — V nekarih krajih po Italiji, nam bližnejših, so se bile pojavile koze. Radi tega je goriški magistrat še posebej opozarjal na potrebo cepljenja koz, katero se je vršilo nedavno. Cepljenju so se podvrgli tudi delavci' v tovarnah v Stračicah, 350 na številu. Cepila sta dr. Keršovani in dr. Luzzalto.
Na Vogerskem je prišel 3-letni SHičev dečko pod voz, kateri ga je poškodoval tako, da so ga morali pripeljati v tukajšnjo bolnišnico. Slično se je zgodilo tudi 4-Ietnemu otroku nekega Zajca v Renčali, katerega so morali tudi pripeljali v bolnišnico.
Listnica. — Nekaj dopisov smo morali odložili. Kar je rabljivega, pride vse na vrsto.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — V večerni seji v ponedeljek so sprejeli več vladnih predlog, tičočih se razprodajanja državnega premoženja in olajšavo pristojbin za posojil.; nekaterih občin, zakonske načrte o reviziji pri-dobniuskih in gospodarskih zadrug in drugih društev; poleg teh še več drugih predlog. V olajšavo bedotrpečim se je dovolilo nekaj podpor. Na to pa je imel predsednik zaključni govor, v katerem je povdarjal, da stoje na zaključku sesije, ki ostane znamenita v zgodovini avstrijskega parlamentarizma. Vse prebivalstvo bo hvaležno za sklenjeno celo vrsto zakonov na narodno-gospodarskem in socijalnopolitiškem polju. 10 minut čez polunoč je bila seja zaključena.
V  avstrijski delegaciji, ki jo imela v torek zaključno sejo, je rekel Goluchowski na interpelacijo Stranskega, da vesti gledč izganjanja avstrijskih podanikov iz Saške so neverjetne in da ministerstvo za zunanje posle nima o tem nikakega obvestila. Predsednik Lobkovic se je zahvalil delegatom na sodelovanju, Bftrnreither pa predsedniku na nepristranskem vodstvu pri razpravah.
V  ogrski delegaciji so konštatovali soglasje med sklepi obeh delegacij, na kar so zaključili zborovanje na običajen način.
Deželni zbori so sklicani, in sicer istrski na dan 20. jun. v Kopru, češki 18„ vsi drugi torej tudi goriški, pa na dan 17. junija. Zasedanje utegne trajati kake tri tedne.
Istrski deželni zbor je sklican v Koper in ne v Poreč, kakor so pričakovali Italijani, ki so bili tudi že razglasili, da letos bodo zborovali v Poreču ter tari slavili 40-letnico dež. zbora. Vlada njihovim željam ni vstregla, pa tudi ni mogla, ker to bi bilo vendar preveč pristransko, da bi na ljubo Italijanom postavila v zasmeh in zaničevanje velikansko slovansko večino v Istri, še posebno ob slavlju 40-letnice. Kaj store slovanski poslanci Istre, ali vstopijo ali ne, še ni znano.
Cesar v Pragi. — Včeraj zjutraj ob 9.55 se je odpeljal cesar v Prago. Z istim vlakom se je odpeljal tudi ministerski predsednik Kčrber. Zjutraj zgodaj sta odpotovala ministra Rezek in flartel.
Vsi listi pozdravljajo navdušeno prihod cesarja na Češko, izrekajoč nado, da bi bilo mogoče njegovemu upiivu napraviti mir med Nemci in Cehi.
Praga je nakičena, spremenjena v pravo triumfalno mesto, ki sprejema na najslo-vesnejši način cesarja. Po ulicah nebroj ljudstva. Točno ob 6. uri včeraj zvečer je dospel cesar v Prago". Pozdravil ga je deželni maršal princ Lobkovic, predsednik prizivnega sodišča Janda, in na to župan Prage dr. Srb, ki je govoril češki, vstavil vmes nekaj nemških stavkov ter skončal češki s .slava"- klicem na cesarja. Zahvalil je cesarja na dohodu v Prago, ki je .robur regni*, trde, da vsa Češka se veseli dohoda, pred vsem glavno mesto.
Cesar se je zahvalil po češko, da ga veseli, da je prišel še enkrat v svoje ljubljeno kraljestvo Češko, v kraljevsko mesto Praga, Z živim zanimanjem sledi napredku Prage ter dežele, skrb za izvedbo Še važnih rečij bo obračal še dalje s pazljivostjo na Češko. Zaključil je nemški. Na to se je odpeljal cesar na Hradčin, kjer ga je »prejel kardinal Skrbenski z duhovščino. Po ulicah živahno pozdravljenje cesarja.
Zakonoma o vodnih zgradbah in uravnavi rek je že podelil cesar najvišjo sankcijo. Tako je poleg investicij spravljena tudi predloga o vodnih cestah na varno,
Železnice nižje vrste. — Od leta 1894. je državni zbor dovolil 79 železnic nižje vrste, ki so dolge 2481 kilometrov in s skupnim proračunom 274,106.400 kron. Od teh 79 železnic je 60 že gotovih, druge so v delu.
Letos je vlada zopet zagotovila 18 novih železnic nižje vrste, ki bodo dolge 605 kilometrov ter se preračunavajo na skupno 69,402,200 kron. Drža ta prispeva za te železnice v gotovini 7,74:<\000 kron, dežele 3,180.000, udeleženci 11,015.600, garancijo pa prevzamejo: država za 24,290.000, dežele za 23,014.600 kron. Od teh železnic se jih bode 6 gradilo na Češkem, 3 na Mo-ravskem, 2 v Galiciji, 4 na Nižje-Avslrijskem, 2 na Tirolskem, 1 na Štajerskem,
Poslanci iz raznih dežel pa so vložili nebroj prošenj za več ali manj potrebne železnice nižje vrste.
Za slovenske pokrajine so vložene sledeče resolucije:
Vlada se poživlja, da že v bodoči predlogi glede lokalnih železnic zagotovi zgradbo železnic: 1. Od Kranja do Tržiča; 2. od Trebnjega do Tržišča in Št. Janža, 3. od Polzele do kamniške železnice s prostransko progo od Rečice do Gor. Grada.
Dalje se vladi naroča, naj vse potrebno ukrene: 1. da se podaljša dolenjska železnica do Črnomlja in Metlike; 2. da se podaljša vipavska železnica do Postojne, Logatca ali sploh gradi primerna železnična zveza: 3. da se zgradi železnica od Sv. Lucije mimo Idrije v poljansko dolino do Škofje Loke; 4. da se zagotovi železnica od Poreča do Kanfanara.
Slovenski arhitekt na Kitajskem. — Asistent na tehnični visoki šoli na Dunaju g. _ Ivan Jager, Slovenec s Kranjskega, je poklican za voditelja arhitektoničnih de} pri zidanju avstro-ogrska poslaniškega poslopja v Pekingu. G. Jager se je že ukrcat v Trstu na pot na Kitajsko, kjer ostane kaki dve leti.
V južni Afriki. — Iz Londona poročajo, da se vrše med voditelji Burov in lordom Kitchenerjem važna pogajanja. Voditelji Burov čakajo v tem pogledu odgovora od Krugerja,
Kruger je opustil misel, iti v Ameriko. Kanlbal pred porotniki. — Pred poroto v Mariboru se je izvršila včeraj obravnava preti viničarju Rakuša, ki je svojo hčerko Ivanko zadavil, spekel in nekaj kosov njenega mesa pojedel. Žena mu je pomagala rezati otroka. Obsodili so ga na smrt na vislice, ženo pa na 3 leta težke ječe.
Razuotero« — Župan mesta Maribor Nagy je odstopil, ker so prihajale v svet vesti o tajnih sejah, katere je mogel pisati le kak mestni svetovalec. — V zadnjem času je gorelo v ljubljanski okolici na več krajih. Ljudje so zbegani, še toliko bolj, ker ne najdejo vzroka požarom. Sodijo na sploh\ da požire je moral povzročiti kak domačin. Prijeli so nekega natakarja FJeischmana, ki se je klatil v okolici, ali nikakor ne vedo, ako bo on pravi. — V tržaški luki sta trčila skupaj parnika .Portorose" in »Alba«, ko sta imela odpluti. Vzrok: neprevidno manevriranje. Škode okoli 8000 K. Potniki bili prestrašeni. — Pri izvirih Brojnice, kjer srkajo parni stroji vodo za tržaški vodovod, so ugrabila strojeva kolesa kurilca Vinka Caharijo za roko ter mu jo odtrgala. — Mladi častnik Rihard Polettini, sin ugledne tržaške rodbine, se je vstrelii na kolodvoru v Karanšebešu, ko se je poslovil od svoje ljubice, s katero so mu zabranjevali zvezo njeni sorodniki. —- Grofica Lonvaj (Štefanija) je v Badenu nevarno obolela. Nadvojvoda Evgen jej je dal na razpolago svojo vilo. — Bolgarski knez Ferdinand se zaroči, kakor poročajo, s črnogorsko priticezinjo Ksenijo. Zaroka se bo vršila na ruskem dvoru. \ — Na smrt na vislicah so obsodili porotniki v Celovcu Marijo Doru, katera je bila vrgla v Beljaku svojega otroka v Dravo,
Marudno gospodarstvo.
Češke banke, njih razvoj in vspeh v letu 1900.
Poroča Btžidir Vernik, knjigovodja »Trg. obrtne zadruge«. (Konec.) 4.   Zeiaska  bankai   kraljevine Češke. — Ta zavod posojuje v prvi vrsti denar občinam in prometnim podjetjem (železnicam). Bilanca  za  leto  1900 sklepa s čistim dobičkom K 213.228,  ki se priklopi rezervnim fondom,   kateri   iznašajo .s   tem zneskom K 1,400.000. Stanje občinskih posojil je naraslo r letu 1900 za 21 milijonov kron ter znaSajo ista posojila vkup K 187 7 milijonov. Posojila železnicam pa so se povišala za K 3.8 milijonov in znašajo sedaj K 79*4 milijonov.
To 1A bili v kratkih potezah podatki o delovanju in vspehih štirih največjih banCnih zavodov na Češkem. Ogromni kapitali, ki zbrani v teh bankah nam najjasneje dokazujejo impozantno moč češkega naroda ter železno njegovo delavnost in vstrajnost. Narodni naši nasprotniki, v prvi vrsti Npmci, so si že davno na čistem s tem, da imajo v Cehih najbolj nevarnega nasprotnika, ki spaja v sebi tik žilavosti, neumorne pridnosti in čitosti to#i potrebne fonde za vspešen bran, zato pa je boj, ki se bije na severu mej Cehi in Nemci, tem srditejši. Železna volja in doslednost v stremljenju in delovanju do vspehov odlikuje Ceha povsod, denarni njegovi zavodi pa ga v tem ozira uprav briljantno osvečujejo. Poslovanje čeških bank služi kot vzor drugim narodom in ravnatelji teh zavodov so priznani v denarnem poslovanju za kapacitete. Čehi ne iščejo efekta v širokoustnem kričanju, marveC v delu in vspehu, dobro vedoč, da si le na ta način obdržd nadvlado v deželi in se obvarujejo germanskega šovinizma. Tudi v tem oziru naj nam služijo za vzor, in vspehi tudi pri nas ne izostanejo.
S. Rf.
privil.
civilni, uradniški in vojaški krojač
in trgovec v Gor iti, na/ravniku št 22 L mdstr,
TU. Poveraf.
P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba pa- I radnim oblekam za vsaki stan.
Lepa priložnost m letno sezono!
Radi preselitve s 1. avgustom   1901 na Travnik št. 5 v pritličje
se prodaja blago po tovarniških cenah!
Anton Obidii^
čevljar
v Semeniški uliei štev. 4 '§^ v Gorici "*W9
priporoča se
?a raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro.
¦»r* Veliko zalogo -*¦ šivalnih strojev, dvokoles iit slatnoreznic
raznih sistemov prve angleške tovarne ,HeIical'
ima
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Munieipio št 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16
kjer je bila prej prodajalnica.
V zalogi imamo nad 100 Šivalnih strojev vsake vrsta na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezene (Sti-ckerei). Cene so v gotovini od 80 gld. naprej.
Z nami j« vsaka konkurenca rcamogocal Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani
SAUNIG & DEKLEVA.
IDO do 300 glil. mesedoo
lahko zaslužijo osebe vseh stanov In v vneh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev In srečk, a te ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost - Ponudbe pod Ludw!fl Oiterralelier, VIII Deutsche gasse 8 Bndapest.
KONJEDIC & ZAJEC V GORICI
priporočata:
traverze, Portland- in Roman-cement, cevy za stranišča, okove i;er vse
potrebščine za stavbe
pc tekmovalnih ' cenah.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.T francoski Cognaey pristni kranjski-brinje* veo, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah-Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin,
trgovcu v ScmeiilSkl ulici St. 1 v lastni hiSi, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
l^arol praš&K,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   sta
mnogobrojna   naročila  ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Išče službe
trgovski pomočnik
za trgovino % muiiufukt urnim  blagom,
bodisi v mestu ali na deželi. — Zmožen je slovenščine in nemščine ter dobro izvežban n izobražen. — Naslov pove naše upravništvo.
Z
v Gradiiču ob So6l
se takoj proda.    _
Lega je ugodna. Gostilna dela mnogo posebno o poletnem času. — Naslov pove naše upravništvo.
A. Thierry-jevega balzama
vzemite 50 do 60 kapljic in meSajto jih v nekoliko vode, in tako dobite prijetnega okusa ustno vodo, ki je dober kup, vendar uspešna, krepi losnn ter zabranjuje gnilobo. — Pristen samo z zeleno, v vseh kulturnih državah registrovano varstveno znamko-usmiljeno sestro in na kovinskem zamahu vtisnjeno tvrdko: Edino pristno, — Dobiva se skoro po vseh lekarnah. — Po poŠti franko 12 malih ali 6 velikih steklenic i krone. Steklenica na poskušnjo s prospektom in seznanom zalog po celi zemlji proti vpošiljatvi 1 K 20 v. - Naslov: A. Tliierrv-jevn lekarna „pri angelju varuhu" v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. — Varujte se ponarejil in pazile na gori navedene znake o ;iristnosti. — Nebroj spričeval je na razpol go pri izdelovatelju, kateremu dohajajo vsak dan.   11-
Riliard Brass
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vetturini štev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih nenak.
Josip Valentinčic
pekovski mojster
v Gorici, v Raštelju št, 29.
priporoča
vedno sveži kruh, navadni in najiineji,
pecivo, razne kolače, torle Ud. itd.
po zmernih cenah.
Anton Pečenko
30 Mark plače na teden
in tudi več plačujemo sposobnim osebam vsakega stanu brez .strokovnega znanja za prodajanje naših izdelkov, ki se lahko oddajajo.
Pfttters & Greiiseiibach, Hamburg.
. Vrtna ulica H   -   GORICA   - Via Oiardino 8 priporoča
briških, dal matfnskih in istsrsklh vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na kraje  avstro-ogereke  monarhije v sodih od fifi iv naprej.. Na zahtevo poSilja todi uzorce. Gana šmarna, Poafraiba poltena.
pristna bela in črna vfna i/vipavskih furlanskih,
Božjast.
Kdor trpi na boljasli, .krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teli boleznih. Vdobiva so zastonj in franko v Hclnvanncii-Apoteke, 1'rank-furt A. M,
Važno za vsakega!
Izvrstno sredstvo je
DURATOR
Podplati, s lem namaznrii (vsako '.', \ tedno enkr* L), postanejo trpežnoji, nepiemočljivi to elastični. TcvIJI ostancji tudi po <Mf?i rabi v najboljšem stanu.                        ,
Durator se dobro vporailju pri vojaštvu iti različni') korpo arijah, katerim se j« < «M:tl v laho komaj po dobri pn-skirtiiji Ule/a.
C«na: 1 kovinska steklenica z navodilom 1 ta S kroni; po posti franke proti vpo&ljutvi 1 krono 20 vin. (tudi v znamkah j
Dobiva sa v vsah mirodilnicah
(drogerijah).
Glavna zaloga;
Budimpešta,  JiiIIuh Dobd, V. Lipdl;
kfHut 1/b.
Dobre ure in po eeni!
s  3-lclnim   pismenim   jamstvom razpošilja na.zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ar ter Izvoz zlatnine
Most (ČeJko). Dobra ura Kern. iz niklja fl. 3-7.1; srebrna ura Rjbi. fl. »•«<); srebrna verižica ft. 120; budilnik iz niklja fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s r. kr. orlom; ima zlate in »rebrne, svetinje iz razstav ter tisoče ptiznaimh pi»eni.      IluNtro vrni cenik zastonj l
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Kaftelja ?.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovali!« nfraberikega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše Ivanke hA šivalne stroje. POTREBŠČINE
za kroja fo in Čevljarje.
Svetinji«*. — ItoŽnl venel. -~ Sfašm* knjižice.
fiišna obuvala za vse letne čase.
P o 8 o b n o s t:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
.Vajliul;> nskrliljiMia ziilo^u ?n kiauiurje, kroftnjitrjc iircalajaloo po sojinih in trdili ter un tložoli.      a :r»  8
Patentovani aparati
za žvepljanje na roko inzana I
rabljivi na dva načina.
faientovane škropilnico proli peror\ospori
najnovojSi sistemi.
Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori)
proti lllokseri
Aparati za streljanje proti toči.
Posebne brizgalnice za sadno drovjo in vst» druge pripravo za sadje-in trtor»»jo pošilja po najnižjih tvorniških cenah
IG. HELLER,  DUNAJ (WIEN(
II. Praterstrasse 49.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvarit Vi...5sc. bodi<i ila -e .»> psohi.uli! ali pivnapi-lml 2-*.«ni.»i jedel slabo n-.ipravljona. nepivb:nl;U3. pre):i>i'La ;iVi pivcuifli i-^lila. :di hjbh iiorf>in>i J.^,L tako da trpi na gorečlci, želodčnem krču, ti&6an{u t«9odc«, foik*m prakavljaniu ali zasliL«n]u, bodi jniporor-eno dobro in izvitim iii>nsa.'e r.irnviin, tateru -f J>« K.r.o^-o let v rabi.    IV zdravilo je
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.    |
Ulricli-ovo zoiiiino vino je napravljen« iz pri-tne^u vina in izvršnih zarav-^ih zi!li5č, krepi in oživlja želodce, ozdravi vse želod*s'tit> bolezni ;n po^po^uje obnovljen;«« sveže krvi. Ako se rabi zeliSeno vino pravoeasuo, s.? vse želoa^ne brtlezni štora; takoj ozdrav\;/>, Ne sme so tornj obotavljati in se mora že pri glavobolu, rlgan)u, 4ara«lci (»gaga), j napan]an|u, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat iz,; nej-i vse te bolezng, ako »"lovek paikr.it pije omenjeno zelišono vino.                                                                                                       I
Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo. <\i!i cekak^ taanobo, klanja Cmadron), j areno utriptinje, brozsanost, kak«r tud; zasadanja  krvi v jetr:h,  M\n;ic>  ;n vratnki (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi   vse to bitio. odpravi   nepiebuvl.ivosi   in   o.i.-*rani  iz že-  j lodca in črev vse nepotrebne in neranljive snovi.   '                                                                  j
Medlost. Medost, pomanjkanje krvi in oslabelost Z^^JS^l^
krvi m bolnih jeler    Ako se nima apetila  oslabi,  a glavobol in   noči  pnbite  brt-8 spanja
uplivaj'.' vako nanj,  da začne  hirati.   Zeliščno vino  poisvjM zopel,  okrepivSi  2ivo(n<> nioč.
j   ZeliSčno vino pospešuje npetit, prebavo in reditvo. pospeJi delovaje krvi, pomiri raz-Jražeae
t   živce in obudi vatalj« do iivljan]a.   Vse to dokazujejo inno:e zahvale in pripoznanju.       I
Zeli;*'vio   vino  se  dobi v steklenicah po  pM. 1-30 in 2-    v lekarnah v Gorici. Kor-  I
mu\u. Ajelv. Čamplunpu. Gradežu, Homansu, Fiumičelu.  Gradišču  ob Soči, Končali,  Ogleju, J
Tržiču. Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu. Idriji.  Ajdovščini. Sežani,  Vipavi,   rnc.ojjruaru. J
Trstu itd. kakor (udi po vseh Ukamah avstro ojrerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna
j  G. Crislofoleltt v Gorici poJ-ilja tri iu več steklenic ?;eli»čne.vta vina  po .iri/mninih  e«:nal> po  i
vsi Avstriji.                                                                                                                                  j
W&** Opominja se na različne ponaredbe! *^MI
Zahteva naj so iurecno
______Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
Ooje zeliščno vino  ni nikaka  skrivnost, ono  obstoji iz:  Malapa vina 4nO,0,  vinskega  j
žpirita 100,0, glicerine t0t>.0, rudeči>pa vina 240,0. soka jerehikovih jasocl 150,0, čre$nj<»v«\ffa  I
soka mane :5<),0, kopreea, janež;«, hoienine korenike,   Rineriktsnske korcnike,  korenike sviJCa   j in kolmcia 10.0. V*e te dele naj se zmožni