212. številka. Ljubljana, t torek 16. septembra 1902. XXXV. leto. ^ Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 b, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Zopet grof Gleispach! (Dopis.) Ni še temu dolgo, kar je »Slovenski Narod« priobčil govor državnega poslanca dr. P 1 o j a prilikom letošnje proračunske debate. Ce bi se tudi dalo temu govoru očitati, da ni imel potrebne ostrosti, da ga je — z eno besedo — govoril in sestavil birokratični >hofrat«, tako je bil po drugi strani kar najbolj umesten, skrajno potreben in v enem oziru naravnost izboren, da je namreč z največjo in najmarljivejšo natančnostjo naslikal vse kričeče krivice, neznosne službene razmere, katere imamo Slovenci pri graškem nadsodišču prenašati pod egido grofa Gleispach a. In bilo je zadnje dni v mesecu avgustu, ko je »Slovenski Narod« vnovič posvetil tej nemško - nacijonalni ekscelenci nekaj besed ter z novimi dejstvi in dokazi podprl že staro trditev, da bi 8e nam Slovencem v službenem oziru pri graškem nadsodišču prav nič slabše ne moglo goditi, če bi namestu Gleispacha sedel na predsedniškem stolu — sam Jurij Schonerer! Pričakovati bi bilo, da se naš odločni odpor proti gorostasnomu izrabljanju velike predsedniške moči in oblasti na višjih mestih in pri merodajnih faktorjih vendar sčasoma jame vpoštevati. In upali smo v istini, da se že vendar enkrat poskrbi za to, da Gleispachova drevesa ne zrastejo do nebes. Toda — vse zaman! Vse razmere in vsi nadaljni službeni do-godljaji nam vedno bolj usiljujejo žalostno prepričanje, da Gleispach sploh ne pozna in nima »višjih faktorjev« nad seboj, da je on v okrožju svojega nadso-dišča najpristnejši absolutist, ki v službenih ozirih odločuje v prvi in zadnji vrsti in ki je vzpričo te prevelike prostosti zašel tako daleč na »strankarska« pota, da se to, kar sedaj uganja, z največjo lahkoto imenuje naravnost — škandal. Preteklo nedeljo prinesel je dunajski uradni list zopet nekaj imenovanj v slovenskih sodno-službenih mestih. In zgodilo se je, da je poleg dosedanjega okrajnega sodnika v Kranjski gori, — ki je štajerski Slovenec, — za substituta pri državnem pravdništvu v Ljubljani ime novan neki — Rudolf Tschech, pri državnem pravdništvu v Mariboru pa neki Konrad Duchatsch. Oba ta dva dosedanja adjunkta nista v nikakem oziru kake posebnosti, kake bele službene vrane. Pač pa sta jeden, kakor drugi štajerska Vele-nemca. In ta lepa in Gleispachu nad vse dopadljiva lastnost jima je pripomogla, da sta preskočila celo vrsto slovenskih starejših a d j u n k -tov in da sta na dveh naših mestih brez vse težave izpodrinila dva, nedvomno veliko bolj sposobna slovenska tekmeca. Čudimo se le še, da so se ta mesta sploh razpisala; kajti se je ministrstvo udalo brezpogojno Gleispachovemu »sic volo, sic iubeo«, bi Slovenci a priori za ti dve lepi mesti sploh prositi ne mogli, marveč bi eksminister Gleispach ta in vsa taka mesta na tihem oddal in razdelil med najhujše nacijonalne kri-čače in nestrpneže, Slovenci pa bi morali tiho in mirno požirati trnje in osat v najbolj dolgočasnih in zapuščenih krajih. Namesto, da bi kakor objektiven in od vse politike nedosežno oddaljen predsednik nemško-nacijonalnim nestrpnežem in zagrizencem stopal pošteno na prste, jih — brez vseh tistih svojih kurzov — kratko in malo prisilil k pravilnemu in popolnemu znanju slovenskega jezika in na ta način onemogočil tisto nečuveno pačenje našega jezika, katero se dandanes uganja po Štajerskem in Koroškem, je on sam »der eigentliche Drathzieher«, glavni steber, duša vsega sistematičnega ponem-čevanja in vzvišeni vzor za vsakega mladega štajerskega ali koroškega Germana, ki zapodi slovenskega kmeta iz sobe, če si upa le črhniti besedico v svojem jeziku. — No, gospod Gleispach, vsaka mera postane sčasoma polna in slehrna potrpežljivost in prijenljivost enkrat poneha! Tako bodi tudi Gleispachovih komedij enkrat za vselej dovolj! Kolikor je ta mogočnež že razžalil nas Slovence, s kako ošabno prezirljivostjo je zlasti zadnji čas postopal napram vsemu, kar je slovensko, to presega vse meje ter mora prenehati. In žalostno, uprav tragično bi bilo, če bi se mi Slovenci, broječi polovico vsega prebivalstva v graškem višjesodnem okrožju, ne mogli otresti te nadloge in pokore! Zatorej naj državni poslanci naši napno vse svoje sile in moči, da onemogočijo Gleispacha ter mu preskrbe modro pol o. On mora iti, njegova moč se mora razbiti in on sam potisniti z vsemi dopustimi parlamentarnimi sredstvi tja, kamor spada, v kotiček miru in penzije. Saj jim bodo kaj radi pri tem pomogli tudi drugi slovanski poslanci, zlasti pa Čehi. Neposredne prilike itak ne bode manjkalo za kar najbolj odločen in brezobziren boj zoper Gleispacha! Saj se že na tihem in skrivnem pripravlja nove, za slovenske sodnike huda krivica. Pravijo namreč, da izpraznenega nadsvetniškega mesta pri nadsodišču v Gradcu ne dobi tudi takrat noben Slovenec svetnik, marveč, da postane sedanjega graškega podpredsednika naslednik neki Nemec, baje načelnik ptujskega okrajnega sodišča. Če se to zgodi, tedaj je sveta dolžnost naših poslancev, da zagrme Gleispachu »ein donnerndes Halt«! Saj se še prav dobro in s pomilovalnimi občutki spominjamo tistih časov in trenotkov, ko se je minister Gleispach v dunajski zbornici, kakor šibica na vodi in bled kakor zid tresel in trepetal pred rjovečim VVoifom, ki ga je, — — kakor smo pozneje videli, — s trajno — dobrim vspehom ob- in predelal do kostij. Sedaj pa naj naši poslanci s pomočjo Cehov zapojejo Gleispachu smrtno pesemco in zgodi se naj, da ne bode samo terorizator Wolf, marveč ž njim tudi terorizirani Gleispach legel v politični pokoj in — grob. _ + x x ¥ IjJllhtjftSfttr 16. septembra. Državni zbor. Po zadnjih skupnih ministrskih konferencah v Budimpešti se je razglasilo, da bo nagodbenih pogajanj kmalu konec ter da se snide drž. zbor spočetka oktobra Sedaj pa poročajo z Dunaja, da je do zaključka pogajanj še precej daleč, da se bodo vršile konference še ves september ter da zato ni misliti, da bi se sešel parlament prve dni oktobra. Snide se bržčas šele v II. polovici oktobra. Zato pa je še prezgodaj, govoriti danes o dnevnem redu in o predlogah prve seje državnega zbora. Izza poslednjega zasedanja je ostala še 16 nujnih predlogov, ki se niso umaknili in katere mora drž. zbor rešiti najprej. Češka obstrukcija. Posl. dr. P a c a k zavrača v svojem kutnohorskem glasilu očitanje, da Čehi položaj kvarijo. »Mi kvarimo položaj, ker zahtevamo svoje pravice. Gospodje se bodo morali že navaditi, da bomo tudi v bodoče na ta način kvarili položaj. Ako se nam vrnejo pravice, se izboljša položaj nemudoma in možno bo, parlamentarno razpravljati razne drž. zadeve. Strah pred Nemci pa je tako velik, da se boje izpolniti naše zahteve. Tudi z odločilnih mest se nam je opetovano obljubljalo, da se nam vrnejo naredbe. A sedaj čakajo Čehi že 3 leta na to in narod je na svoje potrpežljive poslance že nevoljen.« Zato si morajo Čehi svoje pravice izsiliti, ker iz-dobra ne morejo pričakati jih. Čehi morajo boj dobojevati, ako nočejo, da ne ostanejo slovanski narodi v odvisnosti od Nemcev. »Naši nasprotniki se motijo, če mislijo, da bomo storili to, kar oni hočejo: storili bomo, kar jih bo jezilo najbolj, kar bo njihove načrte najbolj pokvarilo in kar bo češkemu narodu najbolj koristilo.« — »Pozor« poroča, da hoče Koerber ponuditi čehom, ako ne bodo obstruirali proti nagodbi: hitrejšo izvršitev mostov na Češkem, večjo podporo za regulacijo Moldave in Lahe, ustanovitev nove trgovinske zbornice na Češkem, sprejetev nekaterih srednjih šol v drž. oskrbo, ustanovitev novega okr. sodišča ter odobrenje davka na pivo. »Vendar bodo Čehi te ponudbe odklonili«, piše »Pozora. Tudi »Politik« poroča, da namerava vlada Čehe podku-kupiti, da bi ne obstruirali ter jim ponuditi kmetijsko akademijo v Taboru. O „secesiji" in drugem. Preludij k II. slov. umetniški razstavi.. Spisal A. Sever. V nekaj dnevih se zopet odpro vrata v hram umetnosti in umetniki stopijo po dveh letih zopet pred občinstvo. V lepih jesenskih dneh, ko bodo hiteli po nebu veliki, beli oblaki, obsevani od septemberskega solnca, kakor srebrni, ko zašije človeku nekak mir, in se naseli v nji neka slovesna svečanost in zmagoslavje po izvršenem delu, tedaj se zatopi duša in premišljuje sama o sebi. Lahen veter veje preko livad in travnikov in prinaša zadnji vonj pozno pokošene otave in vzbudi hrepenenje, otožno in sanjavo, hrepenenje po nečem velikem in lepem. V takih jesenskih dneh se bodo odprla vrata in pot nas bodo vodila v hram slovenske umetnosti. V dvoranah pa bomo našli pomlad, pisano, bujno in veličastno. Mlada moč bo kipela od povsod s platna in nam navdala dušo, polno hrepenenja. V znamenju pomladi se bo vršila II. slovenska umetniška razstava. Nove smeri bodo prevladovale na nji in kar je bilo na I. razstavi se historičnega, tisto vse izgine; pokaže se slovensko slikarstvo, kiparstvo in arhitektura, kakor je zdaj, prav zdaj. Radi tega pa pišem te le vrstice, in sicer širšemu občinstvu zato, da bo razumelo razstavljalce in da se otrese vsaj nekoliko predsodkov, ki jih ima, in če bi se jih, bi me veselilo iskreno. Izmed najbolj nejasnih pojmov, ki vladajo pri nas glede umetnosti, je pojem »secesije«. Ne le, da si niso na jasnem ljudje, ki se ne brigajo za nič druzega kakor le za se, tudi drugi, ki bi radi veljali, da nekaj vedo, si ga razlagajo čisto napačno. Pri nas je občinstvu »secesija« tista dunajska umetna obrt, ki sestoji iz vijugastih, ornamentalnih črt in koje izdelke razstavljajo po oknih različnih pro-dajalen, »secesija« so jim izprehodne palice, če so nekoliko bolj nerodne kakor sicer, dalje ženski klobuki, ki so malo bi zarni in nenavadni, trakovi itd. »Secesijo« imenujejo vsako sliko, ki ni tako izgla jena in politirana kot so različni barvo tiski po steklarskih trgovinah ali pa v cenenih ilustrovanih časnikih in pa na trgu po štantih pred frančiškani ali pa pred škofijo. Kratkomalo: ljudje mislijo, da je secesija neke vrste »šola« v umetnosti, ki čisto natanko veleva delati tako in tako, po začrtanem načinu, da nosi vse, ker je iz iste »šole«, isti pečat. Ker pa je mnogo novih stvarij tudi bizarnih in nenavadnih, zato se zdi občinstvu »secesija« smešna in če je razstavljena kje kakšna slika, ki ni komu všeč, pa pravijo, da je »secesijo-nistična« in dotičnik je osmešen, obsojen. Secesija torej ni »šola«, ni nikakšen poseben način v umetnosti; secesija je stremljenje za preporodom, za prenovitvijo umetnosti. Secesija je ravno nasprotje vsaki »šoli« in hoče odstraniti vse vezi, ki so vklepale dozdaj umetnika, hoče dati umetniku vso svobodo, da dela, kakor ga sili umet niški nagon. Prej so se namreč zbirali manj nadarjeni ljudje okoli kakšnega večjega mojstra ter se učili od njega in ga slepo, hlapčevsko posnemali. Res je, da učenci niso nikdar dosegli učitelja in radi tega so le ponavljali ono, kar so videli pri njem. Tako je torej bilo in čuditi se ni, če umetnost ni nič napredovala, nego se lovila le okoli priznanih mojstrov, — a to ji je bilo zelo na kvar. Le tu in tam se je prikazal resničen umetnik na površje, ostali pa so potonili v posnemanju in ponavl|anju prednikov in zato so bili za umetnost mrtvi. Utrdila se je šablona. Mladi, pravi talenti so čutili to vedno. Secesioniste imamo v vseh vekih in časih, to se pravi: umetnike, ki so obrnili hrbet priznanemu in navadnemu načinu ter poskušali stvarjati samostojno hoditi svoja, nova pota. Michel Angelo je bil največji secesijonist svoje dobe v pravem pomenu besede, kajti podrl je vsa običajna pravila in neutemeljene predpise. Kakor v dobi renaissance, tako je zavel dandanašnji svež dih po lokah in gajih lepih umetnostij in vse zahteva nekaj novega in obrača se od starega in priznanega. Toda kakor je v dobi renaissance dobila umetnost znak svojega časa, ki je hitel nazaj v antiko, t. j. v dobo grške prosvete in filozofije ter za to vzel za vzor grško umetnost, prav tako nosi tudi umetniški razvoj naše dobe pečat časa, v kojem prevladuje modroslovni nauk poedinstva. Fichte je položil temelj individualistični filozofiji in Nietzsche je ustvaril nadčloveka: sedanji čas priznava in zahteva svobode za vsakega posameznika, čisto naravno je tedaj, da se je po- Bogokletniiki paragraf. Nedavno je bil tožen v Zagrebu dr. Hinković radi motenja vere in bogoklet-stva; drznil ae je namreč izraziti svoje mnenje o peklu, nebesih in drugih ver ■kih stvareh. Ali dr. Hinković je bil oproščen, kar je dokaz, da so se začeli postavljati tudi juristi sedanje dobe že na širše stališče svobodne vede ter uvaževati svobodno prepričanje in raziskovanje, ki pripozna samo to, kar more dokazati in raztolmačiti, ki stavi vse, tudi dogme, pod drobnogled. Tudi na shodu nemških juristov, katerim so se pridružili tudi avstrijski juristi in teologi, se je razpravljalo o bogokletniškem paragrafu kot o zastareli naredbi, katero treba omejiti. Tajni justični svetnik dr. K ah 1 je prvi predlagal, naj se črta paragraf, ki stavi pod kazen bogokletstvo in žaljenje cerkve, oziroma nekaterih cerkvenih naredb, šeg in navad. Tudi berolinski bogoslovec prof. Pfleiderer je priporočal Kahlov predlog. Utemeljeval se je predlog takole: 1. Formulacija paragrafa je presplošna in nedoločna, zato jo more vsak sodnik tolmačiti po svoje, kar je nevarno, ker se s tem podira zaupanje v objektivnost sodišča; 2. ker je marsikaj ukazano v tej veri, kar je proti drugi veri, ki je tudi državno dovoljena; 3. ker se vora in verski obredi sploh ne smejo vsiljevati, saj je človek v moderni državi tudi duševno svoboden; 4. se verska nasprotja s tem paragrafom le povečujejo in množe; 5. ni vera več stvar svobodnega prepričanja, nego se k njej ljudje silijo s kaznijo. O verah in njih naredbah imej vsakdo svobodno sodbo. Vest bodi voditelj vsakogar, ne pa strah pred ječo. Moderni čas zahteva svobode tudi v razpravljanju verskih in božjih vprašanj, zato naj se svobodno razmotri-vanje ne preganja. — Pri nas pa so ljudje, ki groze »Slov. Narodu« z ognjem in žveplom ter s prekletstvom, ker prinaša zgodovinske resnice o nekaterih naredbah in ukih Liguorijancev! Najnovejše politične vesti. Zoper novo obrtno novelo. Vest, da stopita §§ 59 in 60 nove obrtne novele kmalu v veljavo, je presenetilo trgovske kroge. Predsednik gremija dunajskih trgovcev se je takoj podal k trgovinskemu ministru s prošnjo, naj se rok preloži. — Izgon iz Nemčije. Berolinska policija je iztirala pretečem tedeu 17 avstrijskih podanikov, češ, da so rnevšečni tujci". Med izgnanimi so tudi dekle in kuharice. — Dopolnilne volitve za bolgarsko sobranje so se završile včeraj, za vlado povsod ugodno. — Ruski car je prišel v Kursk, poklical k sebi starejše in vplivne može ter jih dobrohotno poučil o nasledkih, ki jih provzročajo kmečki nemiri. — Avstrijski vinorejski shod se je otvoril v nedeljo v Kremsu. Kranjski deželni odbor je zastopal potovalni učitelj g. Gombač. — Šesta poljska gimnazija v Lvovu se je otvorila vsled cesarske odredbe s 1. sept. t. 1. — Za ogrsko carinsko samostojnost. V Debrecinu so zborovali v nedeljo odposlanci vseh ogrskih trgovskih zbornic, javila secesija, t. j. ločitev od starega in dobila določnejšo obliko in da ni le na tihem, ampak glasno stopila na dan proti starim. Leta 1889 se je ločil del francoskih umetnikov iz razstavnega salona na Champs-Elvsees ter si ustanovil pod vod stvom slavnega slikarja Puvis de C ha-vannes-a novo zvezo, ki je otvorila salon na Champs de Mars. L. 1892 pa so se uprli »mladi« v Monakovem pod vodstvom Franca Stucka, izstopili so iz »Kiinstlergenossenschaft« in ustanovili novo društvo »die Secession«; iz Mona-kovega se je torej prvič zaslišalo ime »secesija«. V jeseni 1897. se je ustanovila tudi na Dunaju »secesija«, ko so ostavili nekateri Kiinstlergenossenschaft in Kiinst-lerhaus. Duševni začetnik tega pokreta je bil arhitekt Otto "VVagner, zunanji vodja pa slikar Gustav Klim t. Enak prevrat se je vršil po vseh umetniških središčih, tudi v Berolinu in drugod. Secesija torej ni, kakor sem že orne nil, nekakšna »šola«, nego ravno na sprotno: secesija je skupina najrazličnejših smerij, ki imajo le ta skupni cilj, da stvorijo novo umetnost. Secesija ne zaničuje vsega, kar je staro, nego spoštuje velika dela prednamcev, ki so bili resnični umetniki, zamotava le ki so sprejeli v prisotnosti trgovinskega ministra resolucijo, da je za gospodarsko blaginjo Ogrske nujno potrebno, da se odpravi skupnost z Avstrijo. Samostojno carinsko razmerje naj se uvede najpozneje koncem leta 1907. — Za italijansko vseučilišče v Trstu se je vršil v Tridentu shod italijanskih dijakov. Do uresničenja te želje pa pozivajo vlado, naj se priznajo pri vseh oblastvih italijanske diplome. — Poljski državni iu deželni poslanci demokratičnih strank so sklenili, se polno-številno udeležiti ljudskega shoda, ki bo pro-testoval zoper zatiranje Poljakov na Pruskem in Ruskem. — Ruski prestolonaslednik pride prihodnji teden v Kodanj ter se zaroči s princesinjo Beatrico Kobursko. — Predsednika macedonskega komiteja Sarafova so zaprli. Dopisi. Iz Mokronoga. »Slovenski Narod« je 9. t. m. prinesel notico, da je mo-kronoški občinski odbor imenoval našega odhajajočega nadučitelja gosp. Ravnikarja častnim občanom, in to soglasno. Ta notica je le deloma resnična in jo moramo nekoliko pojasniti, da tudi svet izve, kako je prišel občinski odbor do ideje, podeliti g. nadučitelju častno občanstvo. Nadučitelj g. Jernej Ravnikar je bil v zadnjem času navdušen boritelj za klerikalno stranko in ni čuda, da je nastal med tržani in njegovo osebo boj in prepir. O tem pričajo najbolj sodnijski akti, iz katerih je razvidno, koliko je že plačal naš g. nadučitelj kazenskih glob. Ker je bil g. Ravnikar pri zadnjih občinskih volitvah jako delaven za klerikalno stranko ter celo spravil svojega so-tovariša, učitelja Josipa Tratarja v disciplinarno preiskavo, ker je takrat zaklical »pereat Žlindra«, si morete pač misliti, da je postal pravi ljubljenec našega župnišča. A kakor vedno, tako je tudi sedaj on obračal, a Bog obrnil. Ne samo narodno napredni, temveč tudi klerikalnega mišljenja tržani (če tudi so ti jako redki), so se zjedinili ter poslali na deželni šolski svet pritožbo, ki je nosila blizu 100, beri: sto podpisov. G. Ravnikar je pri tem sam skočil v disciplinarno preiskavo, in ko so uradno vpeljane poizvedbe našo pritožbo popolnoma potrdile, je dobil g. R. dekret za novo mesto v Trnovo Notranjsko. Tudi ves trud našega podžupana, ki ima svoj hotel po zaslugi g. nadučitelja, je bil zaman, g. Ravnikar mora proč. Pri zadnji občinski seji pa je bil od našega izobraženega župana, ki lastnoročno podpiše svoje ime, ako je ravno sila, stavljen predlog, naj se podeli častno občanstvo odhajajočemu g. Ravnikarju. Naši napredno misleči tržani, ko so zaslišali ta predlog, so takoj vstali ter pustili ostale patrijarhe v svoji modrosti, drugi se pa sploh seje niso udeležili. Ti ostali modrijani so seveda ob odsotnosti naprednih odbornikov našega trga stavljeni predlog potrdili. slabe in šablonske stvari; secesija priznava tudi stare mojstre, ne prikriva si pa, da je treba za današnji čas drugačne umetnosti, kakor je stara, ki je bila za svojo dobo velika in je še danes lepa, — secesija hoče, da ustvari naš čas ravno tako svojo umetnost, kakor si jo je ustvarila preteklost. Secesija zahteva, da ima vsak umetnik čisto svobodo v stvar janju. Kdor je umetnik, more brez-dvomno ustvariti umotvor iz sebe in ga tudi mora, sicer pač ni umetnik, nego le rokodelski posnemalec. V ospredje je stopila v moderni, t. j. novodobni umetnosti osebnost umetnikova. Umetnost se ne da priučiti, umetnik mora biti že rojen. Zato se je uprla secesija tudi akademični slikariji, t, j. načinu slikarstva, kakor ga uče po slikarskih akademijah, kajti ravno akademije so pospeševale in še pospešujejo, kar je priznanega in umetniškega v umetnosti. Po akademijah hočejo namreč »vzgajati« učence za umetnike in to je čisto napačno, — osebnost se popolnoma nič ne vpošteva in učenje v umetnosti bi imelo k večjemu namen, da se seznani slikar ali kipar z rokodelstvom, kar ga je treba pri umetniškem stvarjanju, namreč z zunanjimi, tehničnimi pripomočki. Ako je torej naš g. nadučitelj izvoljen častnim občanom in to od tistih ob činskih svetovalcev, ki le prijemljejo za pero, kadar se je treba podpisati — nismo Se tako razburjeni, kajti za svoje zasluge imate sedaj, kakor že povsod govorite, plačano pot v Trnovo. Mi smo tega pota še bolj veseli, nego Vi, gosp. Ravnikar, kajti resnica je, da po vsaki nevihti solnoe sije. Želimo, da le dobimo namestnika, ki bode prijatelj sloge in ki ne bode spreminjal barve, in da zopet nastopijo časi solidarnosti in pravega prijateljstva med učiteljstvom in naprednimi tržani. Rimski klerikalizem in še to in ono. XXXVII. Končamo. Svojo nalogo, obrazložiti bistvo rimskega klerikalizma, smo izvršili. Seveda smo to pošast mogli naslikati samo v velikih potezah, samo z nekaterih, posebno markantnih strani Natančneje študije, z vsemi detajli niti nameravali nismo, ker bi bil tak spis preobsežen za političen dnevnik, ker bi tak spis obsegal kar več debelih knjig. Vendar mislimo, da že iz tega, kar smo navedli, se je vsakdo lahko prepričal, da je klerikalizem največji sovražnik slovenskega naroda in da je slovenskemu narodu klerikalizem še veli k o n e var n e j š i k a k o r N e m c i in Italijani skupaj. Klerikalizem deluje na to, da bi naš narod, mesto da bi skrbel za svoj politični in narodni razvoj in v ta namen osredotočil vse svoje sile, postal slepo orodje v rokah Rima in janjičar klerikalizma v Avstriji. Klerikalizem deluje na to, da zaduši vsako pravo narodno gibanje, ker bi to utrdilo slovensko narodno individualnost in bi se Slovenci ne mogli izrabljati v politične namene Rima. Klerikalizem deluje na to, da se polasti vse politične moči med Slovenci, da bi potem mogel vplivati na vse javno življenje v smislu koristi rimskega klerikalizma brez ozira na prave koristi slovenskega naroda. Klerikalizem deluje na to, da tudi duševno zasužnji slovenski narod, ne samo politično, ker le v tem duševnem zasužnjenju je jamstvo, da se njegova moč čez noč ne podere. V to svrho goji sistematično p o n e um n j e va n j e naroda, v to svrho zadržuje vsak resnični in zdravi razvoj šolstva, znanosti, literature in umetnosti in sploh vsega, kar pospešuje duševni razvoj. Klerikalizem deluje na gospodarsko zasužnjenje Slovencev, ker, če dobi narod tudi v materialnem oziru v svoje pesti, je njegova vlada nepremagljiva. In da bi klerikalizem vzdržal narod na tisti stopnji, ki njemu ugaja, ga nravno zastruplja — po morali sv. Liguorija. V narodnem, političnem, gospodarskem, kulturnem in nravnem oziru je klerikalizem za slovenski narod prava nesreča, in kdor ljubi slovenski narod, kdor mu želi, da bi napredoval in se razvijal, ta mora biti neizprosen sovraž nik klerikalizmu in mora pomagati po svojih močeh, da se ta kuga zatre. Klerikalizem je največje aleparstvo na svetu, ker slepari narode z vero. Včasih so sicer tudi hodili mladi ljudje učit se k priznanim mojstrom, ali pri njih so smeli delati kolikortoliko po svoje in predvsem so opazovali umetnika pri ddu, dandanes pa so profesorji po akademijah učencem čisto nepristopni in se zde sami sebi nezmotljivi, kajti ponosni so na svoje dostojanstvo. Max Lie-bermann pravi, da so akademije ovira in neke vrste policija umetnosti in da je pravega umetnika sram, če se spomni nanje.. Akademije ubijajo fantazijo, ki je predpogoj umetniškemu razvitku, ker dajo učencem naloge in zapovedi, kako in po katerem receptu naj delajo. Da akademije čisto nič ne izpolnjujejo svojega namena, dokazuje dejstvo, da so smatrali akademični profesorji pozneje slavne umetnike Munkascvja, Gabr. Maxa in Makarta za ljudi brez talenta. Thoma je bil izpoden iz akademije in Fritz pl. Uhde je bil le eno leto na akademiji, a je vendar velik umetnik. Razen zahteve, da se da umetniku popolna svoboda v stvarjenju, pa je zapi sala nova umetnost na svoj prapor: 2.) da je potrebna enostavnost oblike, 3.) pa da je treba vsebino umetnosti obogateti. (Konec prili.) O sredstvih, kako priti klerikalizmu do živega, pisali bomo morda o drugi priliki, glavno sredstvo je vsekako omikanje naroda. Podučujmo narod v vseh koristnih stvareh, podučujmo ga pa tudi o škodljivih stvareh, zlasti o največjem škodljivcu, o klerikalizmu, će spozna narod rimski klerikalizem in njegove cilje, potem bo sam planil kvišku in mu naredi konec. A ne zamudimo pravega časa! K 1 e-rikalizem je naš narod že enkrat skoro ubil! To je bilo za časa proti-reformacije. Ko bi bili Slovenci zidali na podlagi, ki nam jo je ustvarila protestantska doba, bi bili danes poleg Čehov in Nemcev najmogočnejši narod v Avstriji, bi bili danes močni, veliki, vplivni in bogati. Rimski klerikalizem je podrl in podžgal vse, kar je ustvarila protestantska doba in rimski klerikalizem je kriv, da smo izgubili mnogo svojega oz e mlja, da smo postali majhni, da smo ostali r e v n i, da smo z a o s t a 1 i v njarodnem, v kulturnem in v gospodarskem oziru. In sedaj, ko smo se čez 300 let zopet nekoliko opomogli, planil je zopet klerikalizem nad nas in skuša vse uničiti. Pravico do življenja pa ima samo tisti, kdor si jo i z v o j u j e, le kdor jo branji do skrajnosti. Zato pa, rojaki, meč v roke, zlasti uma svetli meč in v boj za narod p r o t i n j e g o v e m u s m r t n e m u sovražniku, rimskemu klerikalizmu! H. R. Izjava uredništva. Stoječ na stališču, da je znanost svobodna in da se sme, kakor pri drugih narodih, tako tudi pri nas Slovencih, svobodno razpravljati o vsaki stvari, če se to zgodi v dostojni obliki, smo drage volje priobčili te članke, ki jih je spisal znanstvenik in v katerih je znanstveno pojasnil svoje nazore o klerikalizmu. Gospodu knezoškofu so dali ti članki povod, da je s posebnim pastirskim pismom stopil pred javnost. Dasi je samo ob sebi umevno, da nazorov, ki jih je zastopal pisatelj teh člankov, ni smatrati kot nazore uredništva, kaj še kot nazore cele naro dno-napredne stranke, zasukal je g. knezoškof stvar vendar tako in dela stranko odgovorno za te članke ter jih skuša proti stranki politično fruktificirati. Prepuščajoč sodbo o takem postopanju razsodni javnosti, opozarjamo samo na troje okolnosti: 1. Na izjavo pisatelja člankov o rimskem klerikalizmu v štev. 171 »Slovenskega Naroda« z dne 28. julija 1902. 2. Na okolnost, da se ti Članki niso ponatisnili v »Rodoljubu«, po katerem bi se bili razširili med priprostim ljudstvom, ki »Slovenski Narod« ne dobivajo v roke. 3. Na okolnost, da se ti članki niso ponatisnili v posebni brošuri, kar bi se bilo lahko zgodilo s prav neznatnimi stroški, kar je sto in sto naših somišljenikov želelo, ker se brošura lahko v zadnjo kočo spravi. Članki se niso ponatisnili ne v »Rodoljubu«, ne v posebni brošuri, prav v dokaz, da ti članki niso izjava stranke. Mesto pa, da bi bil škof znanstvena izvajanja našega člankarja znanstveno ovrgel, se je zadovoljil s političnim fruktificiranjem teh člankov zoper celo stranko. Taka je 1 o j a 1 n o s t ljubljanskega knezoškofa! Dnevne vesti. V Ljubljani, 16 septembra. — Osebna vest. Deželni predsednik baron H ein se je včeraj ponoči s prvim brzovlakom odpeljal na Dunaj. — Župan Hribar vrnil se je v soboto z dopusta in je v nedeljo dne 14. t. m. začel zopet uradovati. — Kranjski deželni odbor je imel včeraj sejo, v kateri je sklepal o raznih važnih rečeh, med drugim tudi o odgovoru na vladno ponudbo, sklicati deželni zbor, ako prevzame deželni odborjamstvo, da se zborovanje ne bo motilo. — „Pri treh fara h" blizu Met like sta imela dr. Šusteršič in dr. Lampe v nedeljo shod. Deželni poslanec belokranjski, Pfeifer, se tega shoda ni udeležil. »Slovenec« je o tem shodu priobčil tako naivno poro-čilce, da se mu mora na glas smejati, kdor ga bere. Glasom »Slovenca« se je mej Šusteršičem in belokranjskimi volilci razvil cel dialog, in ti kmetski možički so Šusteršiču točno odgovarjali, prav kakor da so imeli 14 dni skušnje. Še izurjen igralec ne bi mogel tako točno odgovarjati. Le poslušajmo »Slovenca« kako je to šlo: Šusteršič: Ali je kdo zado- Dalje v prilogi, "d Priloga »Slovenskemu Narodu" št 212, dn6 16. septembra 1902. voljen, da se da gledališču podpora iz dež. zakladov? Volile i: Nobeden! Šusteršič: AH naj odstopimo od svojih zahtev? Volilci: Ne smete, nikdar ne! Šusteršič: Ali se naj liberalcem udarno? Volilci: Nikdar! Šusteršič: Ali boste vstrajali na naši strani, tudi če bi morali mi še tri ali štiri leta obstruirati?« Volilci: Vedno smo z Vami! Ne odnehati! In — dostavlja »Slovenec« — tako je šlo soglasno dalje.« Ali ni to prava pravcata komedija? In s takimi otrobami »farbajo« klerikalci javnost, prav kakor bi ne po znali Belokranjcev ! Ako povemo, da klerikalci tudi tega shoda niso nikjer naznanili, ker so se bali udeležbe naprednjakov, smo menda povedali dovolj. — Manifestacijski shod v Trstu je bil veleimpozanten. 0000 z bo-rovalcev — to nekaj pomeni. Shodu je predsedoval deželni poslanec Mandić. O šolskem vprašanju je poročal dr. Gre-gorin, a govoril je tudi dr. Rybaf, ki je zavračal napade socialnih demokratov. — Srečni lemenat! Celih 24 prosilcev je sprejetih v lemenat, poroča »Slovenec«, koliko prosilcem pa so bile prošnje zavrnjene, tajinstveno zamolči. Vesoljni katoliški svet se veseli, da bo mogel lemenat preparirati toliko mladeničev v klerikalne fanatike. Odkod to? Ali je škofov blagoslov pomagal? — Hudomuš-neži spravljajo veliko število onih, ki so se pridružili katoliški misli, kakor pravijo Presvitli, v zvezo s tisto preklicano strogostjo gimnazijskih profesorjev, ki je letos tako neusmiljeno pri m a t u r i delovala na nesrečo maturantov, a indirektno — na prospeh lemenata. — Za vstop v ljubljansko žensko učiteljišče se je oglasilo 110 kandidatinj. Sprejetih bo seveda le 40. Klerikalna — olika. Iz Jesenic se nam piše: Tukajšnji klerikalci so postali že tako domišljavi, da že sami sebi verjamejo. Kjer jim zmanjka argumentov, tam nastopajo s surovostjo in pri tem druge zmerjajo, da so — surovi. Ker je pred nekaj dnevi „S1. Narod" opravičeno ožigosal surovi nastop tukajšnje krčmarice g. Ferjan napram poštenemu gostu, ki je zahteval poleg kislega cvička tudi „Narod", katerega je dobiti v vsaki boljši gostilni ne samo na Kranjskem, nego tudi v obmejnih deželah na Slovenskem, zatekla se je ta ženska najbrže h kakemu tonzuriranemu »prijateljuj kateri jo je skušal oprati v „Slovencu" pod firmo „Liberalna surovost'. Mladi mož mora že imeti posebne simpatije do — Ferjauove hčere, ker dela naravnost reklamo za njeno omožitev. Piše namreč, da naj bodo liberalci le ponižni, a ako se kateremu še vzbudijo skomine po Ferjanovih tisočakih, oziroma po njegovi hčeri, takrat da gospa Ferjanova le naj da liberalcu — mokro cunjo mesto tisočakov in hčere!! Vraga, doslej nismo vedeli, da se v ti gostilni ne dobe samo mokre cunje za liberalce, nego tudi dorasla hči za možitev! Ker pa je gospa Ferjanova pokazala svojo oliko napram poštenemu gostu, kateremu takrat niti na misel ni prišlo, da bode radi odličnega slovenskega lista na tako surov način — opsovan, si bode pač vsakdo premislil, predno se odloči za tako taščo. Jeseniškim naprednjakom pa bi bilo le svetovati, naj bi iz tega sicer malenkostnega slučaja izvajali svoje posledice in bi vračali milo za drago, ne pa da se pustijo od pritlikavih farških miši pitati s takimi surovostmi, kakršne jim je serviral sobotni „Slovenec". — Umetniška razstava. Pri prave se vrše nadalje in oglašajo se vedno novi razstavljenci, med njimi mnogi, ki pri prvi razstavi niso nastopili. Več umetnic in umetnikov bo letos prvič pokazalo delo svojega talenta. Do danes je bilo poslanih čez 200 različnih umotvorov. Jury bo v sredo odločevala, kaj se sprejme in kaj ne. Ker je bilo letos jako mnogo stvari poslanih, zato je upravičeno upati, da se bodo razstavili le najizhranejši umotvori, ki bodo delali čast umetnikom in narodu. Odbor stoji na stališču, da umetnost ni le za višje sloje, nego da je treba podati tudi ljudstvu, priprostemu občinstvu umetniški vžitek in radi tega je vstopnino za nedelje znižal na 30 vinarjev, vsled tega upa, da se odzove občinstvo kar najmnogobrojnejše. V soboto 20. septembra ob 12. uri opoldne se razstavo sveeanostno otvori. — Z veseljem konštatujemo, da se udeleži ta II. slovenske umetniške rastave tildi dub ružnima in odličnu slikarja; g. Fer- dinand Vesel iz Št. Vida pri Zatični, in g. prof. A. Gvaiz iz Gortce. — Čevljarsko gibanje v Ljubljani. Piše se nam: Čevljarska zadruga je imela minoli mesec svoj četrti občni zbor. Prerešetalo se je mnogo zadev in bilo je mnogo hrupa. Končno je prišlo na vrsto tudi postopanje načelnika. Vsak človek zdravih možgan mora priznati, da ena oseba ni vsega kriva; krivi so v obče gg. odborniki, ker so se pustili od ene osebe terorizirati. Prepir je nastal pri potresni podpori, kajti nabiralo se je skoro po vseh avstrijskih mestih v imenu mojstrov in delavcev, a odborniki so ne glede na obrtnike, svoje sotrpine in delavce podporo razdelili med ožji krog, torej dve tretjini mojstrov izključili, delavce pa sploh vse. Kaka krivica se je torej zgo dila od strani odbornikov, je pač oči-vidno. Drugo se tiče učencev. Mojstri jih hočejo samo v cerkev pošiljati, ne skrbi se pa za njih izobrazbo in za napredek v njih stroki. Tretji vzrok nasprotjem je pa surovinska zadruga. Tukaj se tudi ne dela ravno za blagor čevljarjev; prepričan sem, da manjše stvari usnja v zadrugi dražje plačujemo, kakor v kaki drugi usnjarski prodajalni. Neki odbornik je tudi nekemu članu oporekel, da ne bo nikdar voljen v odbor surovinske zadruge. S tem je pač hotel reči: »ti nisi vreden, da bi z nami delil«, sicer smo vsi skupaj donašali kakor pridne čebelice, ti pa iz ostaneš, ker si mlad, pa nimaš zaspanih očij, ker si bil vedno nasproti vsemu slabemu ravnanju, vsled katerega bi šlo tudi vse kmalo rakovo pot. Torej ako hočete uspešno delovati in imeti boljšo bodočnost, se tudi mlajših mojstrov ne smete izogibati. — Čevljar. — Iz Sp. Šiške se nam piše: Naša občina napreduje v zadnjem času, kar je razvidno iz tega, da je občinski svet imenoval vsled inicijative nekaterih odbornikov železničarjev, ulice, nastavila se je policija, in ta tudi vsled samostojnega predloga imenovanih odbornikov, a šišenska mladež ustanovila si je »Sokola«. Včeraj pa je bila zopet občinska seja in železničar Ojster je predlagal z ozirom na sanitarne zadeve, naj županstvo ukrene, da se prepove gospodarjem in strankam metati smeti, nečisto vodo in različne odpadke na javne ulice, dalje da naj se pazi na to, da ne bode ob nedeljah prostor pred gostilnami ves oneČeden, kar povzroča vendar velik smrad in kar okuža zrak, posebno pa še o poletnem času, ko se vpre solnce v take mlakuže, in končno naj se prepove gospodarjem izpraznjevati greznice po dnevu, ker- to povzročuje velik smrad po vsej okolici. Navada je, da gospodarji izpraznujejo svoje greznice navadno o poldne, ko so drugi ljudje pri kosilu; opozoril je pa tudi občinski svet na to, da je to dolžnost njegova ukreniti, da se to prepove že radi gostov, kateri pohajajo v Šiško, in katere pač ta duh ne bo privabil, temveč odvrnil od Spodnje Šiške. Toda to pot jo je skupil g. Ojster, kajti šišenski odborniki so zavrnili kratko malo ta predlog ter g. Ojstra pošteno ozmerjali, češ da ima on vedno kake neumnosti predlagati. Oni pravijo: mi smo navajeni smradu in nam ne smrdi nič, komur pa smrdi, ta naj pa se ali izseli iz Šiške ali pa mu ni treba v Šiško hoditi. Posebno toplo proti nepotrebni novosti je govoril g. Verhovec, to pa zaradi tega, ker vsled [tega odstraniti bi moral veliko jezero gnojnice, katero nekako idilično obdaja njegovo hišo, ki stoji v sredi tega jezera kakor mal otok. — Nova poštna zveza. Vožnja pošta med Železniki in Škofjo Loko se je z današnjim dnevom bitno preme-nila. Dosedaj je vozila pošta le enkrat na dan, odslej pa bode vozila dvakrat. Odhod iz Železnikov ob 8. uri 35 min. dopoludne in ob 4. uri 30 minut popoludne; dohod v Škofjo Loko ob 11. uri 15 minut dopoludne in ob 7. uri 10 minut zvečer. Odhod iz Škofje Loke ob 5. uri zjutraj in ob 1. uri 30 minut popoludne; dohod v Železnike ob 7. uri 50 minut zjutraj in ob 4. uri 20 minut popoludne. — Dva požigalca lastnih hi* je sodilo v soboto mariborsko porotno sodišče, in sicer je dobil posestnik Jurij Liško iz Andrijaneev 6 let težke ječ, a kočar Jakob Ovčar od Št. Janža pa 2' 2 leta. Oba sta zažgala lastna poslopja, da sta dobil« zavarovalnino. — Otrok zgorel. Pri Sv. Miklavžu pri Mariboru je užgal 51etni sin Janeza Andererja pred skednjem stoječi voz sena. Zgorel je voz, otrok in skedenj. — Strela. V soboto popoldne je udarila strela skoraj istočasno v tri poslopja v celjski okolici. V Petrovčah so zgorela vsa poslopja posestnika Mih. Ce-neta, v Kosezah je vžgala strela veliko sušilnico hmelja posestniku J. Pospehu, v Vojniku pa je udarila strela v hišo Wo-kaunovo ter jo zažgala. — Občinski zastop in adjunk-tov pes. Iz Ormoža se nam piše: Živo še nam je v spominu, kako brezobzirno gonjo je vprizoril lansko leto naš občinski zastop proti c. kr. sodniku gospodu dr. Preskerju, ker je ta baje neko učenko zbok nemškega pozdrava pokaral. — Ta slučaj vporabili so naši občinski očetje za veliko politično akcijo, — katera se njim je vendar klaverno izjalovila; sodnik dr. Presker je še sedaj na svojem mestu, a njegovi nasprotniki pa so postali za jedno blamažo slavnejši. — Skušnja jih vendar ni spametovala. — Ker pri c. kr. sodniku ni imelo ovaduštvo pričakovanih posledic, poskusili so v najnovejšem času intrigirati proti c. kr. davčnemu pristavu Jer-šetu, jedinemu slovenskemu uradniku pri naši c. kr. davkariji. — G. Jerše se je namreč našim občinskim očetom grdo zameril, ker noče plačati od svojega psa pasjega davka. — Zaprašani juristi v občinskem svetu modrovali so pač po svoje; zakaj ne bi, bogme, plačal c. kr. pristav, ki ima v občini volilno pravico, pasjega davka, če tudi v občini ne stanuje? — Časi so slabi, občinska blagajna je prazna, dolgov polno, in vsak goldinar je krvavo potreben. — Potrkali so naprej prijazno, — gledali še prijazneje, — kakor človek, ki si pač ni popolnoma svest svoje pravice; a g. adjunkt je bil gluh in slep, — ker je imel za se postavne določbe. Razjezil se je najprej naš župan Kautzhamer, — isti namreč, ki škili, kakor bi gledal okoli ogla, — ter narekoval občinskemu tajniku Gedliczkemu, ki prodaja leto za letom vino lastnega pridelka iz goric svoje žene, hvala bogu, samo nemškim kupcem, dasi pridela le kake 3 polovnjake vina, — strog ukaz, da mora plačati g. Jerše pasjo pristojbino v 14 dneh v ogib izvršbe. — Vsakdo mestnih očetov prisegel bi na svojo dušo, da bo vsled tega pametnega ukaza g. Jerše nenadoma pri-trosil s pasjo pristojbino. — Umevno je, da je bilo razočaranje veliko, ko je isti vložil proti temu ukrepu pritožbo, — a uprav besna jeza popadla je vse, ko se je tej pritožbi ugodilo. — Domnevalo se je, da bodeta imela poslej gosp. Jerše in njegov pes mir. — A kaj še! — Ker ni mogel preboleti občinski zastop stekle si blamaže, skrpucal je nekako pritožbo proti g. adjunktu, pogrel z nova solzljivo povest o psu, kazoč na nevarnost, katera preti človeštvu od istega, ker vznemirja davkoplačevalce, kazaje njim svoje radikalne zobe. — Da pa ne bi deželno finančno ravnateljstvo mislilo, da zbijajo ormoški gospodje predpustne šale, zabelili so ti le pasjo povest s celo vrsto gra-vamin, obdolžeč g. adjunkta narodne nestrpljivosti in zagrizenosti, agitatoričnega delovanja napram nemški stranki i. t. d. Obžalujemo, da naš občinski zastop, v katerem sedijo pe večini sami obrtniki, ne najde drugega posla, kakor lažnivo ovajati slovenske uradnike. V tem oziru bi mi lahko zapeli drugo pesem o nemških uradnikih, pa nočemo, ker vemo, da si tudi teh le marsikateri na tihem želi priti iz ormoškega abderitskega gnezda. — Upamo, da bo deželno finančno ravnateljstvo dalo pritožiteljem primeren odgovor. — Da so taki pojavi sploh mogoče, kriva je ormoška slovenska stranka, katera je izgubila v zadnjih letih doma in na zunaj ves vpliv. — Slovenska stranka v Ormožu pustila je bojno polje nemški stranki brez bitke. — Tembolj pa se bije boj v stranki sami, — ne za načela, — ker tiči itak vse čez ušesa globoko v klerikalizmu ter imajo pri nas odločilno besedo več ali manj razboriti duhovniki, — ampak za dostojanstva, katera podelijo nekak dozdeven nimbus in ugled. — Zopet štrajk v Trstu. Od meseca februvarja som ni v Trstu miru. Vsak čas nastane kak nov štrajk in časih iz najbolj ničevih razlogov. Tako so predvčerajšnjim pristranski delavci začeli štrajkati, zahtevajoč, da se mora deset odpuščenih delavcev zopet sprejeti na delo. Včeraj je začelo štrajkati blizu 300 so-darjev. Ti zahtevajo, da se jim skrajša delavski čas. — Po zagrebških izgredih. Uradni list zagrebške vlade je prinesel obvestilo, ki je obudil v Zagrebu kaj neprijetno presenečenje. Uradni list javlja, da je vlada odredila cenitev po izgredih prouzročene škode, a kadar bo to končano, se zvišajo mestne doklade na direktne t e r i n d i r e k t n e davke ter se iz tega oškodovancem povrne škoda. »Novi List« pravi, da je to naznanilo obudilo največje ogorčenje v Zagrebu in da se ta namera najostreje komentira. I, kaj so Zagrebčani res mislili, da se sme uničevati imetje davkoplačevalcev, ne da bi se jim povrnila škoda? Srbski književnik Stojan Novakovi c, sedaj srbski poslanik v Petrogradu, se je odpovedal članstvu »Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti« in to iz ozirov na zagrebške izgrede. Sotrudnik »Hrv. Prava« Persić in pravnik F e r j a n sta izpuščena iz zapora, ker je preiskava proti njima končana. V zaporu je sedaj še 92 oseb, mej temi štiri ženske. Soproga zobozdravnika dr. Rado, ki je hči poslanca dr. De-renčina, je bila obsojena na globo 300 kron, ker je nekemu redarju dala zaušnico, ko jo je s pestjo sunil v prsi. — Za prvi zob sta se stepla včeraj popoludne na Cojzovi cesti 141etni J. S. in 11 letni F. H. Slednji je prvemu odtrgal iz ovratnice zlato iglo, v kateri je bil njegov prvi zob vdelan. To je dalo povod tepežu, pri katerem je bil seveda H. tepen. — Kje so konji? Ivan Demšar, kovaški mojster na Marije Terezije cesti, je kupil včeraj na sejmu konja za 210 K. Pri kupčiji je mešetaril Franc Osolin, po domače Sedlar z Vrbe štev. 15, kateremu je Demšar izročil kupljenega konja, da ga pelje v njegov hlev. Objednem pa mu je dal tudi posestnik Karol Lužnar iz Dolenje vasi svojo kobilo, da jo z Demšarjevim konjem vred odpelje in postavi v hlev, dokler ne pride ponj. Osolin pa ni hotel sam odpeljati konj na Marije Terezije cesto, marveč je poklical mešetarja Franceta Je-retina iz Prevoj, katerega je Demšarju in Luznarju priporočil kot zanesljivega človeka, ki naj odpelje konja v hlev. In res, Jeretin je prevzel konja in ju odpeljal. To je bilo okoli pol 11. ure dopoludne. Okoli 12. ure prišla sta Demšar in Luznar domov, a konj še ni bilo doma. Šla sta torej iskat mešetarja Jeretina in ga tudi našla, a konj ni imel več. Rekel je, da jih je izročil nekemu neznanemu Človeku, da jih on pelje v Demšarjev hlev. Kam pa je ta neznanec konja peljal, nihče ne ve. — Nezgoda na električni železnici. Včeraj zvečer okoli pol 7. ure zvečer vozil je mesar Andrej Paternoster iz D. M. Polja iz mesta po Dolenjski cesti. Vozil je v diru, ne da bi držal konja za vajeti. Pred hišo št. 13 na Dolenjski cesti zavil je konj z vozom na tir električne cestne železnice ravno, ko je nasproti vozil električni voz. Voznik električnega voza je sicer takoj ustavil, toda konj se je zaletel v električni voz, zlomil oje in se spel pokoncu tako, da je z opravo ob-visel na vozni kljuki. Oje je zadelo voznika Rudolfa Šeligo ob stran glave in mu odrlo kožo. Mesar Andrej Paternoster pa je odletel s sedeža na ročico in se je tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. Konj se ni poškodoval, pač pa so morali porezali njegovo opravo, da so ga rešili z električnega voza. — Na kolodvoru omedlela. Marija Kastelic iz Št. Vida na Dolenjskem je prišla danes zjutraj z Dolenjskim vlakom v Ljubljano, da bi obiskala v bolnici svojega bolnega moža. Na kolodvoru ji je neki mož povedal, da je njen mož včeraj zvečer umrl. Žena se je te vesti tako prestrašila, da se je nezavestna zgrudila na tla. Trajalo je dlje časa, predno je spet prišla k zavesti. — Streho na vozu prerezal je ponoči neznan zlikovec na vozu kapi-tanove soproge Marije Tereigove iz Trsta. Voz je stal na dvorišču »pri Figovcu«. — Božjast je vrgla danes ponoči na Bregu delavca Jerneja Janoka. Revež se je mučil tri ure, predno je prišel spet k sebi. — Z nožem v čelo sunil je včeraj zvečer neki laški delavec Ivana Jemca, delavca v opekarni kranjske stav-binske družbe na Viču, s katerim se je bil zaradi dela spri. Jemc je menda nevarno ranjen. — Perilo je bilo ukradeno z dvorišča na Emonski cesti št. 10, črevljar-jevi ženi Jožefi Tavčarjevi in ženi železniškega uslužbenca Mariji Pleško. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 146 oseb. Tudi trije fantje so hoteli iti s temi izseljenci, pa jim je policija pot zaprla. — Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 1053 konj in volov; 220 krav in 64 telet. Skupaj 1341 glav. Kupčija je bila vkljub neugodnemu vremenu dokaj živahna, posebno za konje in žre-beta. Došlo je razen kupcev iz Gorice in Trsta, Koroškega tudi več iz Morave. — Cirkus Enders ostane samo še nekaj dni v Ljubljani. Danes je bene-fična predstava klo\vna Mr. Alberta. — Izgubljen denar. Danes do-poludne je pri branjevkah na Pogačarje-vem trgu ali pa pri mesarjih v Šolskem drevoredu izgubila krojačeva žena Marija Zupančičeva na Poljanski cesti št. 66 denarnico, v kateri je bilo 680 K. * Najnovejše novice. Meso se j e p o d r a ž i 1 o tudi na Češkem ker seje zadnji čas pošiljala vsa živina iz Galicije na Nemško. Cene so poskočile v primeri z lanskimi pri svinjskem mesu za lih, pri govedini pa za 15 h. — Industrijalec vitez G litin a n, ki je svojeeasno srečno ušel atentatu, dočim je bil njegov nadgozdar ubit, je določil nadgozdarjevi vdovi dosmrtno celo moževo plačo letnih 4800 K. — Madjarski poštenjaki. Magistratno blagajno v občini Jlorvatv so našli vlomljeno in izpraznjeno. Zločin sta storila dva obč. svetovalca v družbi z nočnim čuvajem. — Sneg je zapadel v Krkonoših ter se je ohladila ponekod temperatura pod ničlo. — Plinarna se je razletela v Nvstatu pri Rostoku. Ubitih je 10 oseb. — 16 šah o vili partij je izigral in dobil v dunajskem šah-klubii sloveči ameriški šah-mojster Pillsburv, ne da bi med igro pogledal na desko. — Hud orkan je razsajal v nedeljo v Felso-Visso na Ogrskem ter odnesel strehe s 26 hiš in 18 hlevov. — Dva čolna sta trčila skupaj pr Gros-semheimu. Pet oseb je utonila. — Veliko poštno tatvino so razkrili med vožnjo liudapešta-Raba-Dunaj. Poštni sluga Papeseh je če dalje časa kradel dragocene pošiljatve, dne 9. sušca t. 1. pa je vzel dve poštni pismi z vsebino 39. 000 K. Denarja niso našli pri njem. * Danes tukaj — jutri tam. Iz Gradca poročajo: Spočetka decembra 1901 je prestopil pater Gangl iz rimskokatoliške cerkve k starokatoliški veri. 6 mesecev je bil Gangl starokatoliški pomožen duhovnik v Dessendorfu, toda nje gove ovce so kmalu izpoznale, kakšen pastir se je izneveril rimskokatoliški čredi. Gangl se je izkazal kot alkoholik in babjak prve vrste. Zaman so ostale vse graje, zaman so prestavili Gangla v VVarnsdorf, Gangl je ostal alkoholik in don Juan. 24. avg. m. 1. so ga torej iz starokatoliške cerkve zopet odpravili. Gangl je bil sedaj brez kruha in brez strehe. No, vrnil se je zopet v rimskokatoliško cerkev skesan in je izjavil, da dela rad najhujšo pokoro. Gangl je torej zopet rimski katolik, a sicer se seveda ni izpremenil. Morda sleče črez 6 mesecev svojo kuto še tretjič! * Zastavonoša se je izgubil. 30. avg. se je vršil v Tridentu shod vseh katoliških delavskih društev ital. dela Tirolske. Tudi katoliško delavsko društvo v Meranu je poslalo svojo deputacijo z zastavo. Zjutraj, ko se je imela začeti slavnost, pa ni bilo zastavonoše. Deputacija ga je čakala, bila razburjena, a zastavonoša se ni prikazal. Končno se je izkazalo, da je zaprt. Ponoči je spal v isti sobi z nekim dečkom, ki ga je zjutraj ovadil policiji, da ga je zastavonoša šiloma zlorabil. Policija je torej zastavonošo utak-nila v ječo, deputacija pa si je hitro izvolila novega zastavonošo ter se udeležila klerikalne parade. Občinstvo pa se je ro galo takim katoliškim društvom. * Grozodejstva divjakov na Salomonovem otočju. Poročajo, da je parnik »Rio Loe«, s katerim so se peljali delavci na Salomonovo otočje, dospel v Bribone s strašnimi novicami. Divjaki 80 sklenili vse bele pomoriti. Kapitana državnega parnika »Roderik Dhu« so na Ura umorili. Istotam so usmrtili tudi misijonarja in njegovo soprogo. Glave svojih žrtev so divjaki nosili nataknjene na dolgih drogih. Tudi one divjake, ki so bili belim naseljencem prijazni, so pomorili in jim odrezali glave. Divjaki so zaradi tega sklenili pomoriti vse bele, ker je avstralska vlada izdala zakon, da domačini ne smejo več delati na sladkorjevih nasadih v Queenslandu. Bati se je, da se prelivanje krvi ponovi. * Zopet nekaj novega. V Karlovih varili vzbuja največjo pozornost jako lepa elegantna Američanka, ki nosi vedno seboj v majhni torbici pritlikavo opico, ki je jedva tako velika kot kak golobček. Menda so zamenile sedaj Američanke martinčke in želve, ki so jih včasih nosile na zlatih verižicah, z opicami. * Princ Braganza in njegovi „zapeljivci". Med izjalovljenim prvini kronanjem kralja Edvarda so v Londonu zaprli princa Braganza, ker je imel opravka v neki beznici s 3 dečki. Priče so ga opazovale skozi ključavnico in skozi izvrtane luknjice. Vse so potrdile, da so ga videle natančno. Vendar pa je sodišče princa oprostilo, dečke pa je obsodilo, češ da so dečki zapeljali pijanega princa ter jim prisodilo ječe 2 let, 10 mesecev in 8 mesecev. Dečki bodo sedeli, princ, tragična žrtev londonske beznice, pa je svoboden! * Dama s čopkom. Iz Peterbnrga javljajo: Nedavno se je vozil carjev dvorni komornik grof Naraškin z lokalnim vlakom peterburške železnice. Ko je vstopil, je našel v kupeju I. razreda mlado damo s krasnim šopkom, katerega je grof občudoval in tudi poduhal. A kmalu nato je zaspal; ko se je prebudil, ni bilo dame s šopkom, a tudi ne grofove denarnice. Društva. — Bralno društvo v Št. Pavlu pri Preboldu priredi v nedeljo dno 21. t. m. popoludne po večernicah pri »Peku« veselico s sledečim vsporedom: 1. Govor o kmetijstvu. 2. Srečolov. 3. Gledališka igra: »Zakonske nadloge«. 4. Prosta zabava s plesom. —■ Cisti dobiček srečolova je namenjen za podporo ubogih šolarjev. Z ozirom na človekoljubni namen prejelo je društvo jako mnogo dobitkov. Pri veselici sodeluje godba na lok. Književnost. — „Narodno gospodarstvo". Spisal Vekoslav Kukovec. V Celju 1901. Natisnil in založil Dragotin Hribar. Strani 93, cena s pošto 60 v. — V celjski »Domovini« so dlje časa izhajali narodnogospodarski Članki, katere je njih pisatelj sedaj združil v posebni priročni knjižici. V tej knjižici se razpravljajo štiri poglavja iz narodnega gospodarstva: 1. Splošno po manjkanje štedljivosti in razna pota za pravljivosti; 2. Kako daleč seza razumna štedljivost? 3. Štedljivost mladine in 4. umno gospodarstvo. Vse te, zlasti za nas Slovence jako važne zadeve obravnava pisatelj jako poljudno in vendar temeljito. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 16. septembra. Korberjeva, na naslov Mladočehov izrečena grožnja, da se eventuvalno razpusti drž. zbor, ni napravila pričakovanega vspeha. To priča govor, ki ga je imel podpredsednik poslanske zbornice, jako zmerni dr. Ž a če k, včeraj pred svojimi volilci. Žaček je izjavil, da popolnoma soglaša z dr. Pacakom in da odklanja vsako diferenciranje med češkima postulatoma: češkim notranjim uradnim jezikom in češkim vseučiliščem na Moravi. Dunaj 10. septembra. Nekateri nemški listi poskušajo omajati pozicijo ministra zunanjih del grofa Golu-hovvskega, očitajoč mu, da ne zna varovati koristi Avstrije na Balkanu. Budimpešta 16. septembra. Vlada je praškim „Narodnim Listom" in dunajski „Ostdeutsche Rundschau" odvzela poštni debit na Ogrskem, in sicer radi njih pisanja o zagrebških izgredih. Budimpešta 16. septembra. Vlada je prepovedala srbski ljudski tabor, sklican v sremski Karlovec, da protestuje proti dogodbam v Zagrebu. Pariz 16. septembra. Minister mornarice, Palletan je imel v Biser ti pozornosti vreden govor. Dejal je, da je sredozemsko morje deloma francosko morje in da mora to ostati Francija, sicer ne išče konfliktov ali pripravljena mora biti na vojno, toliko bolj, ker je obveljalo načelo, da gre moč nad pravico. Pariz 16. septembra. „ M a t i n " javlja, da je Mont Pel de nehal bruhati in da se je prebivalstvo Martinika pomirilo. Berolin 16. septembra. Botha, Dewet in Delarev pridejo prihodnji teden sem. Pripravlja se jim velik sprejem. I Bruselj 16. septembra. Med Krii-gerjem in burskimi generali je nastal konflikt Generalom se nasvetuje, naj ne začnejo boja zoper Angleško. Borzna poročila. Dunajska borza dne 16. septembra 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . 101 10 Skupni državni dolg v srebru .... 101'— Avstrijska zlata renta....... 121 25 Avstrijska kronska renta 4"/* .... 100 35 Ogrska zlata renta 4%....... 120 55 Ogrska kronska reuta 4'\.....9H25 Avutro-ogrske bančne delnice .... 1E92 — Kiaditno delnice......... 688 75 London vista.......... 23975'/. NemSki državni bankovci za 100 mark 117 — 20 mark . . ;.........23-41 20 frankov...........19( 6 Italijanski bankovci........ 04 95 C. kr. cekini...........11 29 Žitne cene v Budimpešti dno" 16. septembra 1902. Ternilu. P&enica za oktober . . . . za 60 kg K 688 „ „ april.....„ 50 „ „ 713 Rž „ oktober....., 50 „ a 610 Koruza maj 19l>3 . . . . „ 50 „ „ 646 Ovea „ oktober .... „ 50 „ „ 660 Efekti v. Mirno, nespremenjeno. Darila. Za pogorelce v Martina'* u došli so nadalje uledeči darovi: Marija Gale in R-jza Janda iz Ljubljane 20 K, Kmetijska posojilnica Vrhnika 6j k, Karol Kotnik Vrhnika 20 K. Miha TomsiC Vrhnika 10 K, Josip Lenarčič Vrhnika 10 k, Ivan Gruden Vrhnika 10 k, Gabr. Jelovšek Vrhnika 10 k, Dr Marolt Vrhnika 10 K, Feliks Jelovšek Vrhnika 10 K, Josip Verbič Vrhnika 10 k. Marija Petrič Vrhnika 10 K, Ivanka Osbald iz Trstje 50 K, Fr. P. Vidic & C. Ljubljana 50 K, Prince-zinja pl. Schonburg, Šneberk 20 k, V, pl. \Vurz-bach Tannenberg, Litija 40 K. Dr. Kermavnar, Litija 10 K, Čisti dohodek narodne čitalnice v Cirkmci 101 K. 41 v. Ščitomir Vilhar, Prezid 200 k, Vinko Majdič, Kranj 5(j K, Matej Žnidarsič, Št. Jernej 4 K, Josip Vodnik, Sp. Šiška 10 K. Dalje so obleko darovali: G. Vehovar, Dr. Červenv, Cerjak Bauman, Gril vsi iz Cirknice, Tomaž Tolazzi iz Logatca, Avgust Bele iz Unca. J. Vičič iz Postojne. Slednjič je daroval g F. Majdič iz Jarše 2 žaklja moke in knez Schonburg iz Šneberka, 300J kub. čevljev stavbenega lesa. Vsem tem blagim darovalcem izreka v imenu pogorelcev najsrčnejšo zahvalo županstvo v Cerknici. Javna zahvala. Telovadno društvo „ljubljanski Sokol" je bil gospoda Ubalda pl. Trn-koczy-ja lekarnarja v Ljubljani naprosil, da bi nam^kakor vže večkrat tako tudi letos naklonil malo hišno apoteko. Gospod Ubald pl. Trnkoczv je na to skromno prošnjo odgovoril z vele-dušnim darilom ter društvu podaril celo omaro polno raznih zdravil, obvez i. dr. za BluCaje kakih nezgod. Vrednost darilu je cenjena na več sto kron! Najprijetnejša dolžnosc podpisanemu odboru je torej, da veecenjenega gospođa Ubalda pl. Trn-koczy-ja na tej izredni naklonjenosti napram našemu društvu najiskrenejše zahvaljuje. Odbor talovadnega društva „ljubljanski Sokol" 30.000 kron znaša glavni dobitek olomuške razstavno loterije. Opozarjamo na to naše čitatelje, da se vrši srečkanje nepreklicno dne 25. septembra 1902, ter da se vsi dobitki dobiteljem izplačajo tudi v jpotovliil po odbitku IO°/0. Umrli so v Ljubljani: Dne 13, septembra: Ferdo Keber, ključarjev sin, 2 mes., Bohoričeve ulice št. 28, črevesni katar. Dne 14. septembra: Marija Bezlaj, poštnega sluge hči, 5 let. Rimska cesta št. 10, ovodenje. Dne 15. septembra: Marija Šavs, delavka, 23 let, Cesta na loko št. 22, jetika. V deželni bolnici: Dne 12. septembra: Ignacij Stupica, hlapec, 32 let, vsled telesne poškodbe. Dne 13. septembra: Josip Mavrin, črevljar, 26 let, jetika. — Mihael Vidmar, zidar, 28 1., legar. Mateorologično poročilo. VUlna nad morjem 808-9 m. Srednji mini Uak 786-0 ram. Sept. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. S? &» ag 15. 9. zvečer 739 4 11-6 16 7. zjutraj 738 6 114 ■ 2. popol- 37 2 18 0 Vetrovi Nebo ?J3 al. jvzhod al. jvzhod sr. jzahod oblačno oblačno jasno Srednja včerajšnja temperatura 11 6°, nor-male: 1490. Izgubila se je na poti po Kongresnem trgu v Šelenbur gove, Knallove in Špitalske ulice in nazaj koralna vrvica. — Pošteni najditelj naj jo proti plačilu odda v Kirbischevi slaščičarni. (2253) Mukncvvrclcc Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jamicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah, IIK MUK MATTOXI, Dunaj, C. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik. se sprejmejo takoj pri tvrdki Brata Cberl l2252 1) Ljubljana, Miklošičeva cesta »t. 6. želi ustanoviti tovarno za izdelovanje lesa za čevljarsko, sedlarsko in klobučarsko obrt, Kdor m§r- dobi delovodjo. Naslov povo upravništvo »Slov. Nar.«. (2173—3) Posestvo se proda iz proste roke blizo Brezij v Mošnjah. Isto jc pri farni cerkvi in šoli, pripravno /a p> stilno ali trgovino, v dobrem stanu. Posestvo s travniki in gozdi vrni se ceni na 2800 gltl. Za polovico denarja se čaka. Natančneje pove Lovro Pristave, mesai in posestnik v Radovljici. (2213—2) Popravek. Vsled določbe c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 13. septembra 1902 I. 116/1/6 se je popolnoma razveljavila sekvestracija proti g. Alojziju Kališu in g. Peter Ma-telič nima ni kake pravice za mene niti plakatiranje prevzemati, niti denar pobirati. (2245) plakater. Ges. kr. avstrijske državne že-eznice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. jnnija 1902. leta. 3&uo& iz Lj&biJacA j i, kol. Proga čem freiž. Ob 12, nri 24 ca po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez SetztkHl v Ausnee, Solnograd, ces Klein BeiOiiig v Steyr, v Lir.o, na Dunaj čez Azastetten — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čes Kleil) -Keitling v Lirtc, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb. Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Arnstctten aa Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dcicldse osobn: vlak 7 Trbiž, Pontabei, Beljak, Celo v -t, Ljubco, Selztha), Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabei, Ceiovec, Frarzeusfeste, Monakovo, Ljabao; čes Sela-ihal v tki.nor,.- .-.i; Leud-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz . čez Klein-Beifiing 5 Stejr, Liic, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francovevare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amsietten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 ni popoldne i Podaart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfente, Inomost, Monakovo, (Ljubljaua-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. Proga ▼ Novomeito ln 7 SocevJ«. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri b m popoludne istotako, ob 7. ur- 08 m zvečer v Novomesto, Ko« čevje. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga Iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Mouakovo-Ljub-ljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Fran-zeasleste, Solnograda, Lanca, btevra, Ausseea, Ljabaa, Ceiovca, Beljaku. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. nri 16 m dopoldne osobai vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heiia, Marijiniu varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Lcica, Steyia, Pariza, Geneve, Curiba, Brcgenca, Inomosta, £elia ob jesena, Lsnd-Gaste.iia, Ljuboa, Celovca, Jat. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. ari 44 m po-poluone osobni vlak s Duudja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fr&jcaemtfeate, Pcntauta. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Pudcarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osukru viak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Fraiik». Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 7S Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1*20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758—78) JCjT Ourtrovani katalog »aaton/ in poštnin* proeto. Novost! Senzačno! Amerikansko! iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimi—- G) Mufoskop! # llllllllllllllllll 1111M1111111111111-- Najzanimivejše sedanjega časa! Vidi se samo v (2241) mojnaroini panorami Ljubljana, Pogačarjev trg. Nuznsmilc!* Vsled odloka kranjske hranilnice se bo peterim eksternistom s Kranjskega pouk na ljubljanskem trgovskem in vzgojevalnem zavodu z učili vred za šolsko I. 1903. brezplačno delil. Tisti, ki na to reflektirajo ter so dovršili 14. leto, naj svoje prošnje s prilogo rodbinskih izkazov in z dokazom ubožnosti, kakor tudi z izpričevalom o dovršenem tretjem razredu na realki, gimnaziju ali na višji meščanski šoli, v nravnem vedenju s hvalevrednim razredom in najmanj z zadovoljnim vspehom v studiju do najpozneje 2S. septembra semkaj predlože, da se potem vse vložene prošnje slavnemu ravnateljstvu kranjske hranilnice izročijo k odločbi. Ljubljana, 15. septembra 1902. (2249-1) IE3a,T7-n.a,teljstT7-o trg-o^rslregra. -uLČIteljišča, Arthur IKEalii* imetelj zlatega zaslužnega križca s krono. Ljubljana, Prešernove ulice št 9 priporočafa svojo ;Q prihodnjo sejono popolnoma na novo sorfirano jćalogo ©blel{ za gospode in dečl^e, pwr$n\\{QV in l}auel©l{eu pose6no praktične (2166—6) obleke za 5©larje v vsa^i vefiKosfi po najnijjifi cenafi. Trpejno 6lago. Uunajstii £roj. Oddaja šolske stavbe. Stavba nove šele v Št. Vidu pri Grobelnem, ▼ okraju Šmarje pri Jelšah, namreč enonadstropnega glavnega poslopja in enega manjšega pritličnega prizidka, se ima izvršiti, in sicer za zdaj le eiionadstropno glavno poslopje« Ta stavba (enonadstropno glavno poslopje) se bo potom ustmene zniževalne dražbe oddala. Dražba se vrši v pondeljek, dne 29. septembra 1902 ob 9. uri pred-poldne v sobi III. razreda ljudske šole v Št. Vidu. Stavba se odda le enemu Klavnemu podjetniku. Izklicna cena za omenjeni del stavbe znaša 31.057 K 61 h. Stavbeni operat, t. j. načrti, stroškovnjak, stavbno dovoljenje in stavbni pogoji, je pri kraj. šolskem svetu v Št. Vidu in pri okrajnem šol. svetu (okr. glav) v Celji v uposrled razpoložen. — Opeka je že kupljena. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe 3105 K varščine položiti. Krajni šol. s^ret Št. "\7"id_, dne 15. septembra 1902. 2239 Načelnik: Anton Žogan. Knjigarna Kleinmayr&Bamberg v Ljubljani. Kongresni trg št. 2 priporoča svojo (2206—4) popolno zalogo vseh v tukajšnjih in v vnanjih učnih zavodih uvedenih šolskih knji ■ v najnovejših izdajah, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cenah. Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj. 4 w J* Izabela Ter©5 rej«™ 5cb'e9' poročena. (2248) Tr5t. r^amniK. Predzadnji teden! 4aluvni <*£«» K» i «^ 30.000 knn Olomuške razstavne srečke r. o. m2!Vbe a 1 krono v Ljubljani. (1981—13) _Q Vsi dobitki cie l/ [ilnnji> tlofeitel. |**nt V R«»t«»%lii* |»o oilltltltti IO" 0. (2_ rLa «-La •< j» •!» •!-» »X. »1» »,f» •!» »A» ^ r» »X. »X» .1"» •X. «X> «X» «X» «JL «X» «sr» ni. ni. ni. •)» «ir» »11» »i» •!» «1^» «h,«f9 ♦Af^.v:-,r 'Mf/hfJ-A »A«- -A •* •- .».t.* vt-; r.t.« sJv- -: i: - ^ -45 -4« m m m m irc naznanja, da se je s svojo odvetniško pisarno preselil iz hiše št. 4 v Gosposkih ulicah g v Kolodvorske ulice št 26 (zraven „stare Tišlerjeve gostilne") v pritličju g§ (2184-3) na levo. Sira 3*8 M M as SŽ*J4 iii $£» ^5. iti i£i 4^4 i*i jtt ju. ili ij; Si- i*- »-jra-— i*- it 1^- ij^? ^^^P ^^^P ^S^^P G) (D Najnovejša in največja i/bera šolskih in pisalnih potrebščin kakor tudi razne druge tiskovine se dobivajo -Hfn po najnižji ceni »*— i> trgovini 5 papirjem in evidenčni ti5Karni Karola Tilla. (2212-2) Vsaka dama si more po svoji želji izbrati iz velikanske zaloge paletotov, jopic, kostumov, plašče v in ovratnikov najnovejše mode v .Angleškem skladišču oblek" Ljubljana, na vogalu Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. Obleke za gospode in dečke, površnike, športne suknje, haveloke itd vse velemoelerno iu po čuda nizki ceni. Naročila po meri se isvršujejo na Dunaju točno, fino in jako moderno. Blago za izbiranje se pošilja na vse strani brez povzetja. Hkratu si usojam p. n. občinstvu naznaniti, da odprem v decembru t. 1. ali v začetku januvarja 1903 se drugo trgovino kot glavno skladišče in sicer v biši g. Drelse, Mestni trg št. 5, in se ne bom vstrašil ne stroškov ne truda, da isto opremim kar najbolj krasno in elegantno. (2240-D z velesPoštovaaiem O. Bernatović. Mestna hranilnica v Radovljici je v svoji odborovi seji dne 12. septembra t. 1. sklenila, obrok za vložitev pismenih ponudb za zgradbo hranilnic-nega poslopja do I. oktobra 1902 podaljšati. Pismene ponudne za skupno zgradbo so torej vložiti do I. oktobra 1902 do 12. ure dopoludne. Načrti, proračun in pogoji ležijo v hranilniČni pisarni na vpogled. Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici, (2251—1) dne 15. septembra 1902. Šolsko poročilo. Povodom začetka šolskega leta priporočam svojo tovarniško zalogo šolskih zvezkov, papirja, veliko zalogo šolskih knjig za ljudske šole, torbice, svinčnike, peresa, črnilo, šestila, risarski papir in druge potrebščine, -o— Točna in solidna postrežba zagotovljena. — (219Q_3, Jernej Bahovec (prej Jos. Petrič) Sv. Petra cesta št. 2., Filijalka: Resljeva cesta št. 7. • ' HO« m m m m * * * m * * * >co m * ca * '<* i i **• C=3 g * * * Jakob Zalaznik pek in slaščičar Ljubljana. Stari trg štev. 21 Ljubljana. prlporoea fivoju udobno urejnio pekarno in slaščičarno kjer Ima bogato iaEbero rrdno Hiezr^a raznega pcciua, ^la^čič, lil^erjeu in desertnih) uin pc zmernih) cenah). Za mnogobrojni poset se vljudno priporoča (2211 - 2) Jakob Zalaznik, pek in slaščičar Glavni trg- 6. Stari trg 21. Vegove ulice 12. ***** * i * i i i i i * 7tr> —a M o c—i. +1* c= * 1—l< 'Jfm Q3 ^=- •** . ♦ ■ erep •i* Trn. * CD ■ ♦. **• s=„ * CD * CO< * * 1 i i i * Stari ^nenec (2247) 99 RIN" »i sitejes v čast vsem pevcem, strelcem, zaključenim družbam, sploh vsem veseljakom ter gostom iz mesta in dežele itd. polagati odkrito na srce, da najdejo ob vsakem času in ob vsaki priliki pri njem ***** »>X* v Židovski stezi štev. 4 v Ljubljani >«♦ stalne, vesele, najzabavnejše dmžbe iz vseh krogov ljubljanskih, da ima poleg že znanih gostilniških obširnih prostorov na razpolago krasne sobe v I. nad stropju, opremljene in prenovljene v najmodernejšem in najokusnejšem slogu ter dvoje podzemskih, domačih, naravnost za vinske prijatelje prirejenih kleti, kjer toči pristne in najfinejše domače kot tuje pijače, posebno vino. Zahvaljuje se nadalje za mnogobrojni dosedanji obisk ter ob jednem naznanja vsrin svojim znancem in prijateljem daleč naokrog, da dobe tu krasuo kapljico 2e od 12. februvarja t. 1. naprej. Dne 12. septembra 1902 pa so se opremile vse sobe z najnovejšim komfortom. Pozor, Slovenci, ne zamujajte niti za trenutek krasnega užitka. „Na zdar!J dragi znanci, na vsestransko svidenje k *************** neprisiljenemu domačemu veselju! ££************* Učne knjige za vse šole v najnovejših odobrenih izdajah kakor tudi vse druge šolske ^_» potrebščine priporoča C. Schvrentner knjigotržec v Ejubljani Dvorski trg štev. 3. (2195-4) Izdajateljem odgovorni urednik: Dr. Iva© Tavčar Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.