Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljd; Za celo leto predplauan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 h. V administraciji prejeman Teljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se Cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, jzvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. SIO.
V Ljubljani, v petek 19. septembra 1884.
Letioili XII.
Deželni zbor kranjski
pričel je danes 19. t. m. ob desetih dopoludne svojo tretjo sejo. Prebere in potrdi se zapisniis druge seje, potem pa g. deželni predsednik baron AVinker na interpelacijo, ki so jo lani g. Svetec in tovari.?i stavili zarad iztirjevanja zemljišnega in hišnega davka, odgovori sledeče:
„Visoki deželni zbor!
V	14., t. j. predzadnji seji visokega deželnega zbora preteklega leta so gospodje deželni poslanci Svetec in tovariši stavili do c. kr. vlade interpelacijo:
„Hoče li visoka c. kr. vlada natančno preiskavo ukazati, v kterih obrokih se iztrjuje po deželi zemljiški in hišno-razredni davek, in ako se pokaže, da se ta davek iztrjuje vsak mesec, to nepostavnost odpraviti, ter vsaj za zdaj zapovedati, da se omenjeni davek pobira le v štirih obrokih, in da se le po tem načinu eksekucije napravljajo in zamudne obresti zaračunajo."
V	čast si štejem, da na to interpelacijo odgovorim tako:
Po namenu predpisov, došlih od visokega c. k. finančnega ministerstva z razpisom 4. marcija 1878. 1. št. 2702, glede posilnega izterjevanja neposrednjih ali direktnih davkov izkazati je zastanke na vseh direktnih davkih, tedaj tudi na zemljiškem in hišno-razrednem davku o začetku vsakega četrtletja, v ta namen namreč, da se izterjajo po izvršbi ali ekse-kuciji, in mora se tudi posilno izterjevanje vršiti, le od treh do treh mesecev. Tako je bilo zadnjič leta 1879 naročeno vsem okr. glavarstvom in davkarijam, kar se med tem ni izpremenilo.
Ker se po tem takem zastanki na zemljiškem in hišno-razrednem davku na Kranjskem po izvršbi že terjajo (ali vsaj se terjati morejo) tako, kakor gospodje interpelantje sami žele, ni meni treba v tej zadevi kaj posebnega vkreniti.
Kar se tiče zamudnih obresti, nastopi dolžnost plačati jih po namenu zakona z dne 9. marcija 1870 dr. zak. št. 23, tedaj kadar redni
davek z državnimi prikladami vred za vse leto ne presega 50 gold. in se ne plača najpozneji v 14 dneh po preteku za plačilo odločenega obroka.
Ker je na Kranjskem primerno le malo obda-čencev, ki plačujejo vsako leto nad 50 gold. zemljiškega in hišno-razrednega davka, in ker oni — večidel premožni posestniki smejo svoj zemljiški in hišno-razredni davek plačevati tudi v mesečnih obrokih, ako se hočejo ogniti plačilu zamudnih obresti, zdi se mi prizadevanje v ta namen, da bi se dosedanji mesečni obroki za plačilo omenjenih davkov izpremenili samo raradi zamudnih obresti, tem manj potrebno, ker se že tako v kratkem pričakuje splošna uredba obrokov za plačevanje davkov."
Došle peticije se izroče posameznim odsekom, potem pa g. Svetec izroči sledeči samostalen predlog, ki ga podpirajo narodni poslanci:
Zakon z dne . . veljaven za vojvodino Kranjsko zastran rezervnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani.
„Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
§ 1. Eezervni zaklad kranjske hranilnice v Ljubljani, kolikor ni potreben za vpravne ali pokojninske stroške in hranilničnim vlogam za varnost, podpada po svojem v hranilničnem pravilniku od 26. sept. 1844 (§ 12) in oziroma v hranilničnega društva pravilih (§§ 20 črka d in 25) izrečnem namenu nadzorstvu deželnega zbora.
§ 2. Deželni zbor izvršuje to nadzorstvo po deželnem odboru, ki ima pravico svojega poverjenika k sejam občnega zbora Ljubljanske hranilnice pošiljati, ter paziti, da se z rezervnim zakladom pravilno in brez škode za deželne koristi gospodari. Deželni odbor sme sklepe, deželnim koristim pro-tivne ustaviti.
§ 3. Izdatkom iz rezervnega zaklada, ki niso upravni ali pokojninski, treba je do 20.000 gold. zneska pritrditve deželnega odbora; za večje zneske, ali ko bi hranilnica nehala, za konečno porabo tega zaklada, treba je pritrditve deželnega zbora.
§ 4. Nadzorstvo, ki ga ima po hranilničnem pravilniku državna vlada, ostane tudi posehmal nespremenjeno.
§ 5. Mojemu ministru notranjih reči naroča se zvršitev tega zakona."
Gosp. vitez Schneid izročil je ta predlog:
„1. Visoki vladi naj se pošlje prošnja, da naj svoj vpliv pri južni železnici porabi, višjemu vodstvu c. kr. državnih železnic pa zaukaže, da bi južna železnica po spremembi njenih hudih tarifov glede osob in blaga in sprejemši Ljubljano oziroma še kake druge kraje na Kranjskem v avstrijsko-ogersko tarifno zvezo tiste polajšave dovolila, ki bi mogle zopet zbolj-šati hudo oškodovane koristi kmetijstva, kupčije, obrta in industrije na Kranjskem zlasti pa v glavnem mestu Ljubljanskem.
2. Voli naj se deputacija treh udov, da bo potrebno preskrbela in to prošnjo nesla na Dunaj."
Ta samostalni predlog podpirali so tudi poslanci nemško-liberalne stranke.
Gg. Svetec in Schneid bosta v prihodnji seji vtemeljevala svoja predloga.
Potem g. d r. B1 e i w e i s vtemeljuje svoj predlog tako-le:
„Slavni zbor!
Vtemeljeval ne bodem na dolgo in široko svojega predloga, ker je bil že tolikokrat na dnevnem redu v tej visoki hiši.
Narodni zastopniki so v tem predmetu od začetka ustavnega življenja imeli odkazano pot. Dejanska vpeljava narodnega jezika v šolah 'n urad-nijah, povsod kjer Slovenci stanujejo in pri vseh oblastaijah, naj si bodejo državni ali deželni, jim je bilo glavno in načelno vprašanje, za ktero bojevali so se najboljši možje našega naroda. A tudi nasprotniki naši so se, čeravno neljubo, vendar le nekoliko morali podvreči splošnji in naravni potrebi, kakor tudi javnim zahtevam. Povdarjati še moram, da s svojim predlogom nikakor nisem hotel izreči, kakor da bi se bili ogibali slovenski deželni poslanci slovenskemu uradovanju, uradovali so večinoma v
LISTEK.
Mladega Gašpaija življenje in trpljenje.
Prosto poslovenil I. S. Go m bar o v.
(Dalje.)
Takrat jo Gašpar dobil prvo službo vaškega kanasa ali svinjskega pastirja. Ni mu sicer nesla ne do,sti časti ne denarja, pa nekaj je vendar bilo. Kakor se nam zdi, Gašpar tudi ni imel velikih misli o imenitnosti svoje službe, kajti takoj v začetku zaspi na paši, dasiravno javni služabnik no bi smel nikoli spati, kedar je v svoji službi, ker to utegne slabe nasledke imeti. Toga so je prepričal tudi naš Gašpar. Ko je Gašpar zaspal, vdrlo so jo vse svinje v koruzo in so tam strašno razsajale, zlasti nicd debelimi tikvami. Svinjam je bilo to tako po volji, da so začele veselja ki-u!iti. Kruljenje je vzbudilo Gašparja, ki so je silno vstrašil nad grozno nesrečo. Zgrabil je bič in ž njim udrihal po svinjah, kar je mogel; svinjo so letele domu, pa vsaka jo nesla v gobcu koz tikve ali koruzin lat, ter so s tem po celi vasi naznanilo, kaj so je bilo zgodilo. Vaščanje so zmerjali Gašparja in so jezili nad njim, ker vsak je mislil, da so bile svinje v njegovi koruzi.
Tiho je prilezel Gašpar domov dobro, si svest, da bo danes šiba pela. No, če tudi ni dosti manjkalo, do tega vendar ni prišlo, pa okregali so ga oče, da že dolgo ne tako. „8 teboj bom še doživel lepo reči; za svinjskega pastirja nisi za nič, kaj tedaj naj iz tebe naredim? Če ti Bog ne bo kruha dajal, sam si ga no boš nikoli zaslužil, ti trapec! — Ker doma nisi za nič, skusil bom še eno, od zdaj boš hodil v šolo".
Tako so bile svinjo krive, da so se mu izpolnile najsrčniše želje.	,
V šolo je hodil v Konjice, kjer je bil učitelj ravno z zlato svetinjo za zasluge odlikovan; njegove največe zasluge pa so bile, da je mlade fante in dekleta le nemški brati, pisati in govoriti učil, zato je še zdaj Konjiška nemščina tako znana, kakor Lemborška. Od učitelja skoro nikoli niso drugih slovenskih besed slišali, kakor če je rekel: „Zdaj bomo pa slovensko perilo prali".
Prislovica pravi, da se poln trebuh ne uči rad, kakor pa čo je čisto prazen? Prazen žakelj no stoji po koncu. Tisto leto, ko je Gašpar začel v šolo hoditi, je bila znana lakota, od ktero še zdaj vedo stari ljudje veliko žalostnega povedati. Moj Bog! takrat že otroci niso imeli več rudcčih lic, ampak vsi so bili bledi, slabi in izglajeni. Saj pa tudi ni čuda, ker so ljudje jedli kruh iz žaganja, in še tega
ni bilo, kakor se Gašpar spominja. Gašpar je takrat veliko glada pretrpel, zraven pa je moral vsak dan eno uro daleč v šolo iti in se tam lačen nemški abc učiti. Opoldne ni imel nič druzega, nego mrzle krompirje ali bob, in če ravno niso bili posebno okusni, seje vendar iz celega srca Bogu za-nje zahvalil, ko je enkrat na potu našel človeka, ki je od glada umrl. Ali Gašparju ni manjkalo samo dobre hrane, ampak tudi tople obleke. Tenka suknjiča, ki bi bila poletu dobra, morala bi ga pozimi najhujšega mraza varovati! Takrat se je Gašparju res huda godila, ker ga je toliko nadlog trlo: glad, zima, dolga pot in nemška slovnica. Pa prestal je vse in je zdrav ostal, kar kaže, da je imel dobro natoro in krepak život.
Ko pride pomlad, bilo je zanj takoj bolje. Takrat je bilo konec zmrzovanja in v lesu so rastle gobe in jagode; te jo gredoč pobiral in prodajal, ter si kupoval knjige, zvezke, peresa in kar je v šoli potreboval, kajti na tihem se je že dolgo jezil, da so ga sošolci dražili zavoljo njegove prazne torbe in da ga je učitelj večkrat kregal in vprašal, kje da ima šolsko orodje.	(Dalje prih)
domačem jeziku, splošnji vpeljavi nasprotoval je le nek sklep deželnega zbora, oziroma ukaz dež. odbora od leta 1878, kteri je še zdaj v veljavi in postal normalen deželnim uradnikom. Že leta 1869 sklenil je deželni zbor, da se ima uradovati slovenski in tako se je tudi gladko, brez zaprek in le z malimi izjemami uradovalo do leta 1878. Ko je leta 1878 nasprotna stranka po dobro znanih in slaboglasnih volilnih dogodjejih prišla na krmilo, bila je njena prva skrb, potisniti slovenščino v kot in jo omejiti na vse slučaje, v kterih so dopisovale slovenske stranke deželnemu odboru, celo notranjo nradovanje je odslej nemško. Tako pa ne sme dalje ostati, slovenščina mora priti zopet na pravo mesto, kar se bode zdaj skoro brez izjem izvrševati dalo, ker se je od leta 1869 sem število slovenskega jezika zmožnih uradnikov izdatno pomnožilo. Visoki zbor bode imel še prilike o tem vprašanji izreči svoje mnenje, v formalnem obziru prosim da se izroči moj predlog vpravnemu odseku."
G. Obreza potem poroča o potrjenih postavah in stavlja predlog, da naj se dotično poročilo deželnega odbora vzame na znanje. Obvelja brez ugovora.
G. K lun poroča o § 8 letnega poročila in predlaga, da naj se izvršitev lani storjenih sklepov deželnega zbora vzame na znanje, učitelju Primožu Dolarju pa naj se dovoli miloščina letnih 100 gld. pričenči s 1. julijem 1884. Oba predloga se sprejmeta, ravno tako so vzame na znanje poročilo deželnega odbora o podpori obrtnijskih nadaljevalnih šol, in o imenovanji Jožefa Skalja za realkinega slugo.	(Konec prih.)
Prošnja občine Podbrezje
za odstranjenje klancev v Gobovcah in v Osranku, enako Jurčkovega klanca, ležečih v Podbreški ka-tastralni občini nad Kranjem.
Visoka C. kr. deželna vlada!
Oziraje se na nam najbližnji deželi, Koroško in Goriško, smo zapazili in še vedno zapazujemo, koliko je porabila in še vedno porabi visoka c. kr. deželna vlada ne le za zboljšanje cesarskih cest in za popravo strmih klancev, ampak za podpore skla-dovnim ali okrajnim cestam.
Vsega tega v zadnjih letih v naši deželi ni bilo, in vis. državni zbor v enaki namen ni krajcarja dovolil. Mar naša dežela nima klancev, v kojih se ljudje in živina končujejo, in koji so zavere mnogim krajem, da se ne morejo posluževati naj-bližnjih železniških postaj in uvaževati ter izvaževati mnogovrstnih reči? Ne bodemo navajali istih cest, ktere se kljubu železnic zelo potrebujejo, in imajo toliko nujnih potreb, da bi se jih bila vis. vlada gotovo že umislila, ako bi jej bil kdo v tej zadevi potožil. Tudi naši državni in deželni poslanci bili bi stvar gorko na svojem mestu priporočali, ko bi bili za-njo vedeli. Mar ni sramota za sedanje stoletje, da sta na državni cesti v naši Podbreški katastralni občini klanca v Gobovcah in v Osranku, enako Jurškovem klancu še vedno na istih mestih, kjer so bile enkrat kravam steze ali tovornikom poti! Zadnji čas je te klance odstraniti, kar se d.4 brez mnogo-brojnih tisočev dognati. Klanec v Gobovcah se lahko popolnoma odstrani, ako se državna cesta potegne nad mostičem pod Gobovci nad kopeljo g. Pavlina na okrajno cesto do blizo senožeti in od tod po Podolinici čez boršt do Klinarja — zadnje hiše v Srednjivasi. Z malim ovinkom se je mogočo ogniti prestrmemu ovinku, in če se državna cesta potegne za Kajžarjevo hišo do Tržiške ceste, odpade tudi Jurčkovi klanec.
Vse to bi državi ne napravljalo ogromnih stroškov, ljudstvu pa, in že bolj ubogi živini bilo bi v veliko korist. Koliko se prevaža po teh klancih posebno k železnici v Podnart in iz Podnarta; koliko se še kljubu železnice vozari v Kranj in nazaj. Da smo Podbrežani ponosni na svoj prelepi okraj, nam nikdo za zlo ne bode jemal, kajti sami se ne bahamo z njim, ampak tuja gospoda, ki nas od leta do leta vedno v večjem številu obiskuje; to kon-statuje Ljubljančan, Tržačan in Goričan. Kje ti je mogoče, se boljše ohladiti, kot v Podbrezji? Kje najdeš toliko gojzda, toliko hladno sence in bistre zdrave vode kot ravno v Podbrezji! — Koliko bolj bi pa še Podbrezje napredovalo, ko bi se ložje bodisi peš ali z vozom tja dospelo.
Tii pa ne gre le za ptujo gospodo in tudi ne le edino za katastralno občino Podbrezje, ampak
semkaj pripadajo tudi katastralne občine Duplje, Kovor, Križ in posebno še Tržič. Iz vseh teh dovaža se mnogo raznovrstnega blaga na' železnično postajo v Podnart in iz Podnarta, n. pr. vina, deske, moke itd. Tržič je sicer do sedaj v zvezi glede pošte in mnogo druzega s železnično postajo v Kranji, in to le zarad prestrmega klanca v Gobovcah. Ko bi se pa ta klanec na poprej navedeni način odpravil, bil bi Tržič za polovico bližje železnici v Podnartu, vsled kojega bi se znižali stroški za prevaževanje pošte in odpadel bi lahko poštni obhodnik v Podbrezji, kajti glede Tržiča zarad obrtnije zelo važnega, bi se sedanja okrajna cesta od Tržiča do Podbrezja morala na deželne stroške tudi nekoliko poravnati in sedanji privatni most v Podnartu odpraviti. Ako bi bila visoka vlada za odpravo klanca v Gobovcah, bi se ponižno podpisani glede sedanje okrajne ceste od Podbrezja do Tržiča nemudoma s prošnjo obrnili do visokega deželnega zbora.
Vse do sedaj navedeno je tako občno znano in take važnosti, da se nam nepotrebno dozdeva, to še le s statističnimi dati dokazovati. Ali ni zadnji čas, da visoka vlada glede kupčije in obrtnije tudi za Tržič od železnice tako oddaljeni nekoliko stori? Blago-stan povzdignil bi se tudi na korist vsem tu omenjenim katastralnim občinam, in glede na to, da se v Soški dolini iz strategičnih vzrokov cesarska cesta tako na široko poravnava, bi ravno tudi v tej zadevi visoka vlada ne smela naše doline prezirati. Stvar je nujna in pri vsem tem ne želimo, da bi se že prvo leto odstranila klanca Osranek in Jurčkovi, ampak ju priporočamo visoki c. kr. vladi v resno nujno preiskavo. Najbolj se pa mudi ne le vsem poprej navedenim občinam, ampak posebno Tržiču, da bi se že leta 1885 odstranil klanec v Gobovcah in vsled tega prosimo ponižno podpisani: Visoka c. kr. deželna vlada naj blagovoli se glede omenjenih klancev usmiliti poprej navedenih občin s Tržičem vred in nujno zaukazati c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranji, stvar precej preiskovati in vsaj glede Gobovec potrebne načrte in proračun stroškov precej predložiti in to tem hitreji, ker se mislijo ponižno podpisani v tej zadevi precej obrniti tudi do državnega zbora. Nadejaje se v tej občno koristni stvari tudi gorkih priporočil visoke c. kr. deželne vlade se predrznemo še dostavljati, da ako bi našo prevažno prošnjo visoko c. kr. ministerstvo zavrglo, pa bi nam vsaj zdatne podpore blagovolilo podariti, bi sami naredili bližnjo cesto od Klinarja do železniške postaje v Podnartu.
V Podbrezji, dne 10. septembra 1884.
J. Košir, posestnik in župan; A. Pavlin, posestnik in veletrgovec z vinom; A. Gregorc, posestnik; M. Gregorc, posestnik; F. Šolar, posestnik in trgovec; A. Jerala, posestnik in trgovec; Peter Eojic, posestnik; J. Pretnar, posestnik; Ivo Ootelj, posestnik in trgovec; P. Klemenčič, posestnik v Zverčah; A. Veljavec, posestnik in Kovorski župan; Počivalnik, posestnik v Tržiču; Janez Pavlin, trgovec v Naklem; Lovro Ali-jančič, posestnik v Bistrici; Adela Pfaeffin-ger, consulova vdova in posestnica; Jeglič, deželni računovodja na Goriškem in posestnik v Podbrezji; P. Jeran; Mlinar, posestnik; Urban Potočnik, posestnik in krčmar; J. \Verdir; J. Braic, mlinar in posestnik; Fr. Potočnik, posestnik; Jaka Finžgar, posestnik; Jaka Martel, mlinar, posestnik in trgovec; Anton Sifrar, posestnik; Lorenc Arnež, posestnik; J. Slibar, posestnik.
Naslednji obrtniki in posestniki iz Tržiča so se tej prošnji tudi pridružili:
Eaitareck, župan in trgovec; Demberger, posestnik tovarne; L. Mally, posestnik tovarne; J. Jelen, posestnik fužine; M. Ahačič, posestnica fužine; Stanislaj Pollak, posestnik tovarne; Peter Mally, usnjar; B. Mally, tovarnar; A. Globočnik, posestnica fužine; Avgust Mally-tova vdova, posestnica tovarne usnja; Friedrich pl. Dorotka, posestnik fužine; M. Lončar, trg. z lesom; C. Hofbauer, trgovec z lesom in posestnik žage.
Politični pregled.
v Ljubljani, 19. sept.
]VotranJo dežele.
Deželni glavar štajarski grof \Vurmbrand bo imel mnogo posla, če bo hotel domišljije stajar-Hkih liberalcev brzdati, kakor bi se to spodo-dobilo in bilo bi potrebno. Pri volitvah v posamično odseke deželnega zbora so Slovence prav očitno in razžaljivo prezirali, kakor bi jih ondi ne bilo in
vendar jih osem sedi v deželnem zboru ter zastopa dobro trejino prebivalcev. V občinskem, peticijskem in kulturnem odseku ni nobenega Slovenca in vendar so vsi trije odseki jako važni in prepomenljivi za javno življenje Slovencev. Edina dva narodnjaka, ki sta prišla v odseke, sta namreč dr. DoniinkuS v finančnem, in dr. Šuc v naučnem. Povsod drugod bodo Nemci lahko gospodarili, kakor jim bo drago in se bodo za Slovence le tedaj brigali, kadar bo čas davke plačevati in jih bodo le takrat na mislih imeli, kedar jih bota obirali »Deutsche ■W"acht'' in pa „Grazer Tagespost". — O nepostavnostih, ki so se godile pri volitvah, oziroma o nedoslednostih, še sam baron Kflbeck ne v6 pojasnila, kar je tudi sam javno priznal. On pravi da je okrajnim glavarjem nekak poduk ali določilo poslal pred volitvami, po kterem naj bi se bili imeli ravnati. Tisto določilo je bilo tako jasno, da so nekteri volitveni komisarji iz njega sklepali, da se smejo vdove k volitvam pripuščati, drugi so jim pa oprti na dotično določilo vdeležitev volitve naravnost prepovedali. In sedaj se baron čudi ne vedoč odkod da to ? Prav lahko; dotično določilo je bilo pisana v tako zvanem uradnem slogu, ki se posebno s tem odlikuje, da je že star, kakor uradi sami in navadno tako zavlečen, da ga mora človek po dvakrat in trikrat brati, naposled pa navadno še pravoga ne izve. Dokaz: uradni komisarji pri štajarskih volitvah. Je pa tudi lahko mogoče in verjetno, da marsikteri glavarji niso hotli drugače umeti, kakor po svojem liberalizmu.
Solnof/raSki deiielni »bor otvoril je konservativni deželni glavar grof Chorinsky na dan 15. t. m. z navadno slovesnostjo. S pravo zadovoljnostjo povdarjal je vesel dogodja , da si je konservatizem že v štirih sosednjih deže ah po večini priboril tla v deželnem zboru. Konservatizem edin je zmožen ljudstvu k blagostanju pripomoči, ker ga njegova načela čuvajo v občini, v zadrugah in društvih. Liberalizma jasno znamenje je, da povsod razjeda in učinki njegovi so razpad; kjer pa skupnost razpada ondi blagostan ni mogoč. Konservatizem vpliva s svojimi načeli ravno nasprotno; kjer se njega drže, naseli se tudi kmalo če tudi ne bogastvo, vendar pa red v vseh zadevah. Danes, kakor pred leti videli smo toraj še vedno pristaša katoliško-konservativne stranke in danes, kakor nekdaj obljuboval je zopet nepristransko voditi razprave deželnega zbora. „Da mi bo pa to mogoče, in da se mi bo mogoče prosto gibati, pravi Chorinsky, prosim si tukaj božje pomoči, brez ktere nobenemu ni nič vspešnega mogoče. Prost hočem biti; prost je pa človek le takrat, ako mu ni nič na tem ležeče, da bi ljudem dopadel, pa se tudi ne boji, da bi se jim zameril."
Pri volitvah v Zagrebu v drugem volilnem okraji na 17. t. m. propadel je dr. David Star-čevič z 205 glasovi proti vladnemu kandidatu dr. Šramu, ki je 334 glasov dobil. Volitev vršila se je vseskozi mirno, če tudi so se Starčevičanci z dr. A. Starčevičem posebno v tretjem okraji vse prizadeli, da bi zmagali. Od vseh strani nosili so skupaj bolne in starčeke, druge zdrave vlekli so s silo tjekaj le da bi dr. Anton Starčevič zmagal, lu ni manjkalo kdo zna kaj, da bi ne bil, manjkalo mu je le 10 glasov. A. Starčevič dobil je namreč 145, kandidat narodne stranke kanonik Gasparič pa 155 glasov. Proti Gasparičevi izvolitvi se je opozicija pritožila, češ, da so se glasovi zanj kupovali in drago plačevali, menda celo do 500 goldinarjev. Za red so skrbeli honvedi, huzarji in pa redarji, pa se ni nikjer nič obžalovanja vrednega zgodilo.
Tnauje države.
Po Albaniji ni miru in ga menda ne bo, doklei bo ondi turška roka gospodarila. Povod večnim rabnkam ondi je kos zemlje, ki po poslednji turški vojski vsled Berolinske pogodbe Črnogorcem pripada, Albanci ga pa nobeni ceni odstopiti nočejo in so se že večkrat s Črnogorci stepli zanj. Državna meja še dandanes ondi ni vravnana in menda tudi še kmalo ne bode, ker se Turčija prav nič za-njo ne briga, če tudi je sam Sultan obljubil, da se bo zanimal za-njo in njeno določbo po moči pospeševal. Saj se poznamo! Z dobro vestjo lahko rečemo, da bomo prej v Ljubljani univerzo imeli kakor pa Črnogorci in Albanci vravnano državno mejo.
Na Srbskem so letos spomlad napravili novo finančno postavo. Da se bo taista, kolikor hitro mogoče do veljave spravila, napravila se je komisija, ki se pečtl z ljudskim štetjem, pri kteri priložnosti bodo natančno število ondašnjih obrtnikov, rokodelcev, trgovcev in uradnikov zvedeli. Ob enem pa dotična komisija tudi premoženje vsacega posebej ceni in zapiše, da se bo v bodočnosti po taistem davek odmeril.
Caru Aleksandru je pred vsem na tem ležeče, da bi se napravil Poljakom na rusko-poljski zemlji živečim ugodneji odnošaj življenja. Dvajset let je minulo, odkar so se poslednjič sablje bliskale po rusko-poljski zemlji za oslobojenje podjarmljene zemlje. Drug rod je nastopil, rod, ki se je deloma že ruskemu podaništvu privadil, deloma pa po žalostni osodi, ktera je njegove roditelje zadela, streznjen spoznal, da so mu s silo ni nadjati ničesar, pač pa bi se dalo pridobiti mnogo z lepo. Oe tudi je že 20 let pretek o od poslednje vstaje, vendar se ruskih Poljakov še vedno drži sumljiva maroga, da so nezanesljivi rovarji, na ktere se ni zanašati. Car Aleksander storil je prvi korak, da bi odpravil ia
zatrl nasprotno nezaupnost, ker je Poljake v Varšavi obiskal in ker si je iz njihove srede zbral varstvo pri lovu. S tem je car Aleksander dokazal, da ima do Poljakov popolno zaupanje in da bodo drugi korak sami morali storiti, ki je potreben, da se jim okoliščine zboljšajo. Nekaj bodo Eusi pridali k poljskim tirjatvam, nekaj bodo pa Poljaki sami odjenjali, da ne bodo zahtevali, kar bi nemogoče bilo in sporaz-umljene se bo napravilo, ki bo gotovo obema narodoma na korist. Lepo je vsekako, da je car sam prvi korak storil.
Bismark, in francoski poslanik v Berolinu, M. Courcel, napravila sta nekako ustno pogodbo, ki se na diplomatična pisma opira, glede po Nemcih zasedenih krajev v zapadni Afriki. Bismark se ni hotel s svojimi najbližnjimi sosedi v Afriki z Angleži pogojevati, temveč se je rajši do Francozov obrnil, da se je s taistimi proti Angležem zavezal. S tem' se misli v Afriki na lastne noge postaviti, Francozom se je pa ob enem prikupil, ker jim je prednost pred Angleži dal, kterih že dalje časa nič kaj ne more videti.
Vse nesreče, ktera je po Francozih Kitajce zadela in več nego 33 milijonov frankov znaša, kriv je kitajski urad zunanjih zadev „Cungli Jamen' v Pekingu, ki ni hotel kitajskim vojakom povelja dati, da imajo Tonkin v tem in tem času zapustiti, sami si pa niso upali odriniti.
Pravijo, da je angleški komisar za Egipt, lord Northbrock, kedivu obljubil od Angleške garantiranega posojila za osem milijonov funtov! blizo SO.OOO milijonov goldinarjev. Mogoče, verjetno ni. Kaj bi Egipt z 80.000 milijoni sedaj? in na kaj bi jih Angleška dala? Egipt bi se k večemu državnega poloma obvaroval, ki se bo brez posojila danes ali jutri ondi oglasil, kajti zahtevanje po odškodnini Aleksan-drijskih prebivalcev je od dne do dne silneje in tudi .Evropa ne bo več križem rok gledala in čakala, kdaj da se bo egiptovski vladi poljubilo seči v žep in plačati, na kar sto in sto ubožanih družin s težavo čaka. Angleže je Egipt že skoraj toliko veljal, kolikor je vreden in jih bo še, preden bodo ondi .red napravili. Ker se je že mnogo govorilo, da bi se morali potem Angleži venkaj spraviti, je pač jako dvomljivo, če bodo za prazen nič še zadovoljni tolike svote denarja zavreči. Ako bodo Angleži poroštvo za egiptovski dolg prevzeli in finančne razmere egiptovske sami v roke vzeli, bodo skušali tudi v Egiptu ostati. Kaj bodo pa druge vlade k temu rekle, je in ostane odprto prašanje.
General IVolselej/, najvplivnejši med angleškimi generali, podal se je na daljno pot v Char-tum po Gordona in po vse tiste, ki bi jo radi iz Chartuma venkaj pobrali, pa ne morejo; nekoliko jim brani javna varnost, ki je okoli Chartuma tolika, da se po navadi vsakemu vrat zavije, kdor upornikom v roke pride, nekoliko jih pa ovira Gor-don sam, ki hoče na vsak način „Mahdija premagati". General Wolseley je višji od Gordona in ga bo vsled tega lahko prisilil, ako bi se Gordon le trmoglavil da ne gre, da bo moral z njim vred Chartum zapustiti, če bota pač oba skupaj zadosti trdna in močna, da bi se proti Obejdu obrnila in Mah-dija poiskala, kdo ve? Prej ko ne se bota odločila za venkaj, Chartum ostal bo pa zopet sam sebi prepuščen, s kterim bo morda Mahdi naredil, kakor je napravil z Berberjem. Hiše in stavišča bo namreč požgal, Ijndi poklal, premoženje pa pobral in odnesel.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljanske okolice, 16. septembra. {SI. deželnemu ehoru.) Nadjamo se, da si. deželni zbor letošnje sesije ne bo dovršil brez postave za kranjsko deželo najbolj potrebne, namreč postave zoper žganjepivstvo. Skrajni čas je, da se prepove špirit po Kranjskem prodajati v porabo naprave peklenskega šnopsa! Naj se ne gleda na to, kaj bo vis. C. kr. vlada rekla zastran državnih dohodkov po špiritu, ampak imeti je pred očmi naš narod, kterega je treba ohraniti kuge pred šnopsom.
Danes ležita v okolici pisatelja teh vrstic dva mrliča — in oba sta žrtva šnopsa. Neka kmečka gospodinja, ki ima svojega moža že dve leti na Ljubljanskem Gradu, se je tako silno šnopsu vdala, da so jo morali večkrat v posteljo spat peljati in to se je tudi v nedeljo večer zgodilo. Ker je pijana klela in razsajala, so jo v nedeljo, 14. t. m. zvečer namesto v posteljo na tla položili, pa strah in groza! V ponedeljek zjutraj našli so mrtvo. Bog je šnopsa-rico, ktera je v nedeljo ves dan več litrov šnopsa popila — ponoči brez sv. zakramentov pred sodbo poklical. Ne bomo sodili, a vendar rečemo: uboga duša!
Drugi šnopsar pa je danes zjutraj po dolgi in hudi bolezni — prsni vodenici naglo umrl v naročji svoje skrbne žene, ki ga je bila prisilila še pred 8 dnevi s sv. zakramenti previditi. Tudi ta revež je mogel do poslednjega svojega življenja z brinov-
cem svojo bolezen tolažiti. Poznam pa v okolici še 10 takih revežev-šnopsarjev, kteri bodo v teku leta zavoljo šnopsa šli v krtovo deželo s svojim telesom, a kam z dušo?
Pred letom je umrl v nekem okraji Ljubljanskem šnopsar, ki ni tehtal — 20 kil pred smrtjo, tako se je bil vsušil, pa vendar je šnops do poslednjega zdihljeja v se srebal, ker drugega živeža ni več zamogel. V tem kraji (z 325 ljudi) so v enem letu popili 3567 litrov šnopsa. Naj bode dovolj o tem, ker človeka mora groza biti, ko sliši o takih dogodkih po naši ljubi deželi. Bog pomagaj! Pa tudi visoka vlada naj kaj stori. Duhovni ne morejo več s svojo besedo vplivati na šnopsarje; taki pijanci se morejo s silo prijeti, in silo, moč ima le c. kr. vlada.
Gospodje deželni poslanci! Vam gre postave dajati z vis. c. kr. vlado, pa tudi čuvati, da se postave, ktere sklepate zvesto spolnujejo.
Iz gornjega Logatca, 18. sept. V 14. dan sept. otvorili smo pri nas šolo v novo dodelanem šolskem poslopji. Ob 9. uri zjutraj pričela se je slavnost. Šolska mladina zbrala se je že poprej v stari šoli, od koder se je potem podala v cerkev, kjer so bili že zbrani gg. okrajni glavar grof Pace, državni poslanec Obreza, deželni poslanec prof. Šuklje, oki-ajni šolski nadzornik Gerkman, udje krajnega šolskega soveta. Logaški občani in uradniki in mnoge druge gosp6de in pobožnega ljudstva. Prečast. dekan Vrhniški, gosp. Š lih ar, stopili so z azistenco pred altar in so zapeli „Veni sancte spiritus".
Po dokončanih molitvah v cerkvi pomikal seje sprevod med pritrkovanjem zvonov in pokanjem možnarjev proti novemu šolskemu poslopji, kjer se je začelo blagoslovljenje nove zgradbe po navadnih cerkvenih obredih. Omeniti moram tukaj govorov, ki sta jih govorila predsednik okr. šolskega soveta, grof P ace in pa prof. Šuklje. Prvi govoril je v sobani, in je v lepem jedrnatem govoru priporočal zbrani šolski mladini marljivost, lepo obnašanje in hvaležnost do staršev in učiteljev. Sklenil je svoj govor s „živio"-klicem na Nj. Veličanstvo, v kar je tudi množica pritrdila z glasnimi „živio" in „slava"-klici. Prof. Šuklje pa je govoril na prostem, ter v daljšem in v resnici dovršenem govoru razpravljal, kak smoter da ima ljudska šola, namreč odrejati otroke, „da bodo nravni in pobožni". (Govor je natisnjen v ^Ljubljanskem listu" št. 104.) Da je govoril g. prof. Šuklje, kakor zamore govoriti le pravi govornik, pokazalo se je v tem, da je vse občudovalo govor sam kakor tudi prednašo.
Ko so zapeli potem vrli izurjeni Logaški pevci še prelepi zbor: „To je Gospodov dan", vrnil se je sprevod zopet v cerkev, kjer je bila najprej pridiga. Pridigoval je preč. g. dekan Šlibar. Kakor vsikdar, in posebno pri jednacih prilikah, pokazal se je tudi tukaj izbornega cerkvenega govornika. Med govorom le glasu ni bilo slišati po cerkvi, vsi smo tako zvesto in pazno sledili njegovim besedam, ktere smo si tudi globoko v spomin in srce vtisnili, na-se obrnili in jih hočemo tudi v življenji spolnovati. Na to je sledila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo, pri kteri so je zopet odlikoval mešani pevski zbor, kakor že sploh znano.
Ob 1. uri je bil banket v novem šolskem poslopji, kterega so se vdeležili vsi prej omenjeni gospodje, vseh vkup blizo 50 osob.
Da so se tu vrstile navdušene napitnice na Nj. Veličanstvo, na mnogozaslužnega načelnika krajnega šolskega soveta, g. Gruntarja, na visokorodnega g. barona Winklerja, ktera je bila s posebno navdušenostjo sprejeta, na čast. duhovščino itd. Da nas je vmes pevski zbor razveseljeval s svojimi vbranimi melodijami, da se je povsod kazala lepa sloga in prijaznost, ki pri nas vlada med duhovščino, uradniki in občani, o tem mi tudi ni treba še posebej govoriti. Le toliko rečem, da nam je le prekmalo potekel ta prelepi, slavnostni dan, kterega se bomo tudi še v poznih letih spominjali z največjo radostjo in veseljem.
Iz Vrteč poleg Laškega, 18. septembra. Vsa okolica naša je preplašena od strašnega hudodelstva, ki se je tukaj zgodilo. Danes zjutraj med 6. in 7. uro sta dva človeka krčmarico Klenovšekovo s sekirami napadla in grozovito razbila. Pobrala sta le denar; obleko in hranilnično knjigo pa pustila. Nekaj pred šesto uro je krčmar odšel, in kmalo potem, ko jo ona sama s triletnim fantkom doma bila, sta telovaja prišla, in strašno djanje doprinesla. Vrata na cesto sta zaprla, in skozi kuhinjo pobegnila.
Uboga razbita krčmarica, ki še živi brez zavesti, je ležala od 6. do '/»IS. ure v krvi brez pomoči, le fantek je poleg nje stal. V takem stanu jo je našel mož, ki je opoludno domu prišel. Grozovitost in predrznost tolovajev še to pomnožuje, da se je to po dnevu, za cesto, blizo druge sosedne krčme zgoditi zamoglo, ne da bi bil kdo kaj slišal ali videl, akoravno so ljudje vedno mimo hodili in se vozili. Tudi so potem pred poludnem ljudje blizo hiše na polji delali in niso vedeli, da krčmarica v hiši v svoji krvi leži. Upanja ni, da bi pri življenji ostala, ker ima velike rane po glavi, da se možgani vidijo in ker je pomoč tako pozno prišla. Pravijo, da je zdravniku, ki ji je nekaj poduhati dal, da se je zdramila ter jo vprašal, li pozni telovaje, prikimala, da pozna; toda zdaj je zopet v nezavednosti. Tudi fantek je rekel, da sta ta dva strica že večkrat v tej krčmi pila. Bog daj, da bi ju našli in pravični sodbi izročili. Pa kaj, kakšna bo kazen?
DomaČe novice.
{Slovensko gledišče.) V korist „Narodnega doma" predstavljala se bode 20. in 21. septembra Vilhar-Schantlova izvirna opera v treh dejanjih „Jamska Ivanka". Da bode ta predstava sijajnejša, potrudilo se je dramatično društvo izredne moči pridobiti v ta smoter. Prvikrat bodemo pozdravili na slovenskem odru slavljeno operno pevko, gospo Emilijo Ger-b i če v o (soprogo našega rojaka, profesorja na Lvov-skem konservatoriji, gosp. Franja Gerbiča), ktera poje naslovno partijo „Ivanke". Da se izvede dostojno druga ženska uloga „Ljudmile", dovolila je hrvaška deželna vlada gospe Dragoili Odijevi preprijazno potrebni dopust in veseli nas nekdanjo pevko operet in učiteljico v šoli dramatičnega društva med nami videti, kličemo ji: Dobro došla! Kaj je g. Meden v ulogi „Miroslava", je vsakemu dobro znano, kdor ga je slišal, neprekosljiv pevec in dostojen igralec. Tudi g. Štamcar ne bode zaostajal; in slednjič bi se reklo vodo nositi v Savo, ko bi še posebno pritrjevali, da bode oddelek čitalni-škega pevskega zbora izvrsten. Druge manjše pevske in igralne uloge so v skušenih rokah, godbo oskrbi kapela našega domačega pešpolka, toraj se nadjamo ne le izredno zabavnega večera, nego tudi, da se glede na blag namen vsi prostori napolnijo. Gosp. Koc6lj je jezikovno vso prozo sedanjem razmeram primerno popravil.
{DuhovsTce sprememle v LavantinsTci šlcofiji.) Za stolnega dekana pri Mariborskem kapiteljnu imenovan je preč. gosp. kanonik Ignacij Orožen. Ad multos annos! Čast. g. Fr. Škorijanec postal je župnik v Eeki; č. g. Anton Vraz pa pri sv. Križi nad Mariborom.
{Duhovske spremembe v Krški škofiji.) Za stolnega prošta v Celovcu imenovan je semeniški vodja, preč. g. dr. Miiller; na njegovo mesto pride stolni skolaster preč. g. Schellander, čegar nadarjenost in strogo cerkveni duh je občno znan.
{Začasna učitelja) gg. Jožef B i z i 1 v Gorenjem Tuhinji in Anton Funtek v Šmartnem pri Litiji nastavljena sta stalno, prvi na enorazrednici v bivališči, drugi pa na čveterorazrednici v Šentvidu.
{Darila m stavljenje kog) so dobili sledeči gospodje okrajni ranocelniki: prvo darilo 63 gold. dobil je g. Edvard Globočnik, okrajni zdravnik v Cerkljah; drugo 52 gold. g. Franc Bachmanu okrajni zdravnik v Ilirski Bistrici; tretjo 42 gold. pa g. Karol Peternel, okrajni zdravnik na Igu.
{Občno delavsko bolniško podporno društvo sa Kranjsko) vstanovilo se bo v Ljubljani pod začasnim odborom gg.: Ivan Baumgartner, Franc Do-berlet, Avgust Drelze, dr. Friderik Keesbacher, Albert Samassa, dr. Adolf Schaffer, Viljem Tonnies. Društvo imelo bo štiri razrede in se bo vplačevalo v L raredu 6, v II. 10, v III. 14 in v IV. po 20 krajcarjev na teden, in dobilo se bo za podporo v I. razredu 1 gld. 80 kr., v II. 3 gld., v III. 4 gld. 20 kr. in v IV. razredu 6 gld. na teden v slučaji bolezni. Društvo, če tudi vseskozi v rokah, ki niso prijazne nam in našemu narodu, vendar prijazno pozdravljamo in delavcem za pristop prav toplo priporočamo, ker se nadjamo, da bo opravljalo delo usmiljenega Samarijana, in no političnega rovarja. Za delavca mora pač tolaživno biti, ako si z malo svoto, ktero si, recimo, od pijače pritrga v soboto zvečer, zagotovi pomoč v slučaji bolezni. — Načrt pravil je slovensk in uemšk, kar je popolnoma prav; manj
umestna in preveč strankarska se nam pa zdi okrožnica: P. T., ki je samo v zveličavni nemščini tiskana. Ali je morda podporno društvo edino le za Nemce in take Slovence vstanovljeno, ki kaj nemški znajo? Xaj?
{Frcd poroiniTci) stal je včeraj jako surov in podivjan človek, po svojih delih ves Hugonu Šonku podoben, Franc Vozel iz Litijskega okraja. Zatožen je ropnega umora doprinešenega nad svojo ljubo Mico Božič. Po njegovi izpovedi mu je ona na 26. junija izročila 300 gld., potem sta se pa oba na pot podala neko posestvo kupovat. Ob potoKU Medija gredoč pravi JVIica Božič: „France, sedaj ko imaš moj denar, me pa v potok vrzi in si drugo mlajši poišči." Ta svet, pravi zatoženec, mu ni šel več iz glave in res jo je čez nekaj časa v potok pahnil, kamor je za-njo skočil in jo je ondi v pravem pomenu besede zadavil. Umorjena je blizo 14 dni v vodi ležala preden so jo dobili. Porotniki so vprašanje o roparskem umoru zanikali, pač pa so potrdili ono o navadnem umoru in izneverjenji, na kar je sodnija Vozla k smrti na vešala obsodila.
{Išče se pomohii sluga) za c. kr. deželno sod-nijo v Ljubljani. Plača 300 gld. in 25 »/o doklade. Prosilci morajo znati pisati slovenski in nemški in toliko vešči biti v spisji, da zamorejo spisavati poročila. Prošnje naj se vlagajo do 18. ottobra 1884 na c. kr. predsedništvo dež. sodnije Ljubljanske. Kakor pri vseh enakih službah imajo tudi tukaj do-služeni vojaki s certifikatom prednost..
{Požar.) Iz Št. Petra pri Novem mestu se nam poroča: V nedeljo zjutraj ob 4. uri začelo je goreti T živinskem hlevu v bližnjem gradu na Strugi. Pogorela sta dva živinska hleva, več vozov in tudi par juncev in eno tele. Kakor se sodi, zažgal je neki star pastir, ki je v živinskem hlevu na postelji tobak kadil. Kakor se govori, ni bilo nič zavarovanega. Požarna bramba Novomeška prišla je okoli 7. ure na pomoč, ter je ogenj popolnoma zadušila. Le njej se je zahvaliti, da se ni ogenj nadalje razširjeval in pa mirnemu zraku. Lahko bi bil tudi grad, lastnina g. pl. Fichtenau-a, pogorel. Ker je bila gosta megla, 83 ni mogel ogenj nikjer zapaziti, da bi bila toliko hitreje pomoč na mestu.
{Razstava sadja) bode v pričetku druzega meseca v Sevnici za Savo na Štajarskem.
{Trirazrednica) v Šentvidu nad Ljubljano razširila se je v štirirazredno ljudsko šolo,, ktera se bo v nedeljo 21. t. m. ob 3 popoludne slovesno blagoslovila.
{Telegrafični urad) se je napravil tudi v Voj-niku na Štajarskem.
{„Schulverein") na Štajarskem jako vrlo v cvet gre. V Eibnici napravili so „Ortsgruppe Keifnigg-Fresen", Konjiški šoli dali so 100 knjig, Celjani so ga pa zopet s 112 gold. podprli.
{Železnica) Spielfeld-Eadgona pričela se je delati na 15. t. m. v Cmureku.
{ŠolsJco leto) v Paznu (Pisino) v Istriji začne se po stari navadi na 1. dan meseca oktobra. Dijaki sprejemajo se 29. in 30. septembra od 8 do 12 ure dopoludne. Novinci plačajo 2 gold. 10 kr. in pa 50 kr. za dijaško biblijoteko. Vsprejemni in ponavljevalni izpiti delali se bodo na 30. septembra in 1. oktobra dan.
Razne reči.
— Vspeh katoliškega reda na vzhodu. V Drinopolji (Adrianopel) so se pred dvemi leti naselile Zagrebške usmiljene sestre. V tej kratki dobi so pa dosegle že toliko vspeha, da jih ne morejo ondotni prebivalci bodisi razkolniki ali mahumedanci dosti prehvaliti. Posebno dobro se zdi Drinopoljcem, da so se sestre tako naglo naučile bulgarskega in grškega jezika. Samostan, v kterem je tudi šola za bulgarske otroke, se je moral razširiti. V njihov red je vstopila tudi mlada Bulgarka, ki že podučuje. Posebno gredo usmiljenkam na roko uradi in avstrijski poslanec v Carigradu. Letošnja javna skušnja v samostauski šoli je prekosila vso nade.
—- Zveri v Avstriji. Največ divjih živali ima med vsemi kronovinami Spodnje Avstrijsko, kjer se postreli na 635.700 hektarih gojzda 1200 jelenov in 10.000 .srn. Divje koze so navadna divjačina na Štajarskem, Zgornjem Avstrijskem, Solno-graškem. Koroškem in Tirolskem. Na Češkem se proda vsako leto 42.000 centov divjačine, kar znaša denarno ceno več kakor milijon goldinarjev. Galicija ima 470.000 hektarjev gozda in daje 8—9 tisoč divjih živali na leto. Pri isti gojzdni površini prinaša divjačina na Koroškem 48.000 gold. Na malem
Solnograškem se postreli na leto na 231.000 hekt. gojzda 5800 divjih živali, med njimi 1000 divjih koz, na Tirolskem pa 2000 divjih koz in 250 do 350 svizcev. Vsa divjačina vrže v Avstriji na leto 1% milijonov gold. Od lova živi 29.000 osob, ki pa še ne zadostujejo.
—	Slabo plačano domoljubje. Ko je bila angleška kraljica zadnjikrat v Osborne, je dal ondotni velikoposestnik Jurij Pooprich vse svoje krave in ovce pobarvati z narodnimi barvami, da bi pokazal svoje domoljubje. Pa bil je slabo plačan. Ker so bile barve zdravju škodljive, je poginilo vsled tega več živine. To je zvedelo „društvo zoper trpinčenje živali" ter tožilo domoljubnega Poopricha. Konec je bil — da je sodnija obsodila velikega domoljuba na 3 mesece v ječo.
—	Najbogatejši kmetovalec na svetu je bil brez dvoma Nikolaj Anchorena, ki je pred nedolgim časom umrl v Buenos Ayres v južni Ameriki. Imel je 1710 kvadratnih milj zemlje, na svojih posestvih pa 152.000 krav, in 410.000 ovac. Poleg tega je imel še več hiš v Buenos Ayres in je zapustil čez 20 milijonov gold. Pred 30 leti je imel še le 2 milijona, toraj si je prigospodaril skoraj lOkrat toliko.
—	Južna Amerika. Prostozidarji in liberalci so si povsod enaki. Povsod skušajo, kako bi prišli do vlade, in ko enkrat pridejo, se začno za katoliško cerkev hudi časi. To se je pokazalo na Belgijskem, se kaže na Francoskem, pa tudi v južni Ameriki. Odkar vladajo v Braziliji framasoni, je katoliška vera, ki je državna vera, v vedno večem preganjanji. Cerkveni redovi se preganjajo in njihovo premoženje je ugrabik roparska roka vladnega moloho. Nič bolje ni v Čilski republiki. Vojska s sosedno državo Peru, zmaga Cilencev in poraz Peruancev je pomagal prostozidarjem do moči. Zdaj pa razsajajo proti katoliški cerkvi kar se dii. Pred nedavnem je imel notranji minister Valmacedas v zbornici govor, v kterem je napovedal cerkvi boj na življenje in na smrt. Kakor Pavel Bert, zahteva tudi on, naj se loči cerkev od države. Pot do tega naj pa pripravi konfiskacija cerkvenega premoženja. Toraj povsod ista pesem: „Cerkev naj je revna, zato jo oropajmo!" Tudi v argentinskih državah vre. Vlada v Buenos Ajres je najela v zedinjenih državah nekoliko brez-verskih učiteljic, da bodo podučevale ondotno deco v brezverskem, proti-katoliškem duhu. Sv. stolica žuga, da bo odpoklicala svojega pooblastenca iz Buenos-Ayresa, ako izpelje vlada svoj namen.
Teleg:raiiii.
Inomost, 19. sept. Cesar in nadvojvoda Rainer peljala sta se v Stams pri najlepšem vremenu skozi Inomost, kjer ju je cesarski namestnik na kolodvoru spoštljivo pozdravil. Kolodvor je bil sijajno ozaljšan, ljudstva pa pred njim in v notranjih prostorih pod lopo vse polno, ktero je navdušeno cesarja pozdravljalo pri prihodu in ko se je odpeljal. Cesarski namestnik peljal se je v Stams s cesarjem, od koder se ob	povrnejo.
Inomost je ves v zastavah in vencih in povsod najboljši vtis napravlja. Cesarja pozdravljat prišla sta semkaj nadvojvoda Henrik in avstro-ogerski poslanik Ottenfels-Wrede.
Zagreb, 18. sept. V Jaški pretep pri volitvah. Izvoljen je nezavisnjak Kamenar proti Starčevičancu Kučazu. Orožnike, ki so spri-jete pomiriti skušali, napadli so Starčevičanci s kamenjem. Dva dijaka sta ubita, eden ranjen. Ko so jih nekaj prijeli, je bil mir.
Petrograd, 18. sept. Car je ukazal, da bodo odslej častniki dragonskega polka, čegar načelnik je avstrijski cesar na svojih epoletih (naramnicah) nosili začetnici njegovega imena.
Moskva, 18. sept. Sneg je zapadel po gubernijah Saratov in Kazan in napravil se je hud mraz. Tudi iz načelništva Orenburg javi se, da s snegom mete in zmrzuje. Mnogo žita je ondi še na polji, ki ga zbog vodnega deževja niso zamogli spraviti.
Napolj, 19. sept. Od 17. sept. polunoci do 18. sept. o polunoci 510 bolnikov in 230 mrličev.
Marseille, 18. sept. Vsled zopetne vročine ponovila se je kolera. Danes umrlo jih je 7 za-njo.
Bern, 18. sept. Zvezni sovet zahteva od Italije, da naj svojega konzula Lugana domov pokliče in to še v teku tega meseca, drugače se mu bodo odtegnile pravice.
Bruselj, 18. sept. Zarad katoliških šolskih postav silen hrup. Liberalni časniki skoraj vsi svojo stranko k miru opominjajo in pravijo da naj se le postavnih sredstev poslužuje v spodbijanje šolskih postav.
Tujci.
17. sept.
Pri Maliii: Angelija pl. Reitter, vradnikova hči, z Dunaja. — Matej Wiedermann, vradnik, z Dunaja. — Fuhrmann in Grimm, trgovca, z Dunaja. — Baron Anton Petz, c. k. Tiee-admiral, iz Trsta. — H. Maglich, rentir, iz Trsta. — Julij Mayer, s soprogo, iz Planine.
Pri Slonu: Kari Vodničer, trgovec, z Dunaja. — Henrik Bertold, e. k. kapitan, s soprogo, iz Trsta. — Josip Peričič, e. k. gimn. vodja, s soprogo, iz Zadra. — Kontesa Paulovieh, z družino, iz Spljeta. — Angelo Cuminetti, trg. potovalee, iz Bergama. — Ljudevit Ncssel, inženir, iz Dvora. — Dr. Gustav Maiier, dež. poslanec, z Dolenjskega.
Pri Tavčarji: Peter BruneliS, e. k. asistent, z Dunaja. — Vincencija Micheli, vdova, z Dunaja.
Pri Bavarskem dvoru: Josip Deckert, trg. potovalee, z Dunaja. — Močnik, trgovec, s soprogo, iz Siska. — Alojzij Rakovee, železn. vradnik, iz Postojne. — P. Kodriž, kremar, B hfierjo, iz Ljubljane.
Pri Avstrijskemu caru: Emil Kristinus, trgovec, z Dunaja. — Dr. A. Ušeničnik, c. k. vradnik, s soprogo, iz Št. Polita.
]>iinajska borza.
(Telegrafieno poročilo.)
19. septembra.
Papirna renta po 100 gld.....80 g!.	80	kr.
Sreberna „ „ „ „ . . . .	81	„	90	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	104 „	60	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	85
Akcije avstr.-ogerske banke . . .	852	„	—	„
Kreditne akcije............295	„	60	„
London.......121	„	75	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini.......5	„	77	„
Francoski napoleond......9	„	68	„
Nemške marke......59	„	70	„
Od 18. septembra.
Ogerska zlata renta 6 . . . .	122gl.	70	kr.
., „ . . . .	92	„	75	„
„ papirna renta 5% . . .	88	„	80	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	105	„	20	„
„ Landerbanke.....100	„	20	„
„ avst.-oger. Llojda v Trstu . .	552	„	—	„
„ državne železnice ....	303	„	90	„
Traraway-društva velj. 170 gl. . .	211	„	25
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	124	„	25	„
4^ „ „ „ „ 1860 . 500 „	134 „	10	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	171	„	50
„ „ 1864 . . 50 „	170	„	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	176	„	50	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	—	„
Kudolfove srečke . . . . 10 „	18 „	75	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108 „75	„
„ ,, Ferdinandove sev. „ . .	105 „	50	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . .	105	„	—	„
za leto 1885
bode izdalo
vredništvo „Jurja s pušo".
Obsegal bode do 200 strani z ilustriranimi humo-re.skami, šaljivim berilom in inserati od zadej, ktcri se bodo po nizki ceni računali za celo ali pol strani. Izšel bode prve dni decembra 1.1., cena mu bode samo 50 kr. Naročnina naj se pošilja vredništvu „Jurja s pušo" v Trst.	(3)

Igrane OliristoJfov
leskeči lak za tlak po sobah
brez (liilni, tudi se takoj posuši.
Se vsled svojih dobrili lastnosti in zarad svojega lahkega dela posebno priporoča tistemu, kdor si i poloHČiti (lakirati.) Dobi se v raznih barvah, ter pokrije tlak kakor vsaka oljnata bai le samo leskež brez vsake barve.
ali pa
hoče sam tla poloSčiti (lakirati.) Dobi se vsake barve.
Uzorni namaz in poduk za rabo dobiva se po zalogah.
izumnlk Ju cdliil izdeloviitelj pravega Icskečega laka /.a tlak po sobali.
Edino poobl. zaloga za Ljubljano in okolico pri Jau, Tjuekmannu.	(6)