tlTATKLJI! Prodno, pogltjU u ittvilk« poteg nulora s* dan, ko Vili narodni** poteč«. V teh feudk ■ptataeg- ^ g* nja cen, potrebn-Jo list V X>\ lovanje. Bkuiajto Imeti nar * * '
y*naprej plačano.
tp ----------------
©
t? o
GLAS NARODA
Lisf slovenskih delavcev t Ameriki*
Remtercd — B»ctid Clw MaUct	ŽSth W mi the P—i Of*. « N«r T«k, N. ¥„ nader Ad mt Cm, f M*rHi M 1*7.
TA MESEC je posvečen Rdečemu Križu

Xo. 42 — St< V VOLUME LIL — LETNIK LIL
ml itn.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 1, 1944 — SREDA, 1. MARCA 1944
ADMIRALSKI OTOKI ZASEDENI
General Douglas MacArthur je sporočil, da se je a-meriško vojaštvo včeraj izkrcalo na Admiralskih o-tokih 330 milj severno od Eabaufa na New Britain otoku. — MacArthur je sporočil, da je vsled zavzetja teh otokov zajetih 50,000 Japoncev na Bismarckovih otokih, obenem pa je tudi odprta pot proti Filipi, nom, ki leže 1300 milj dalje proti severu.
Oddelki
prve ika va Idrijske divizije s<» se izkrcali na Los >.egro« otoku ter so jx> kratkem iboju zavzeli izJborno Mo-iiK>te lefcaHwob, Ik i ga Japonci niso mogli pravočasno razbiti. Poročilo dodaja. <]a jo bil japon dri odpor kmalu zdrobljen.
Ponoči so l*>ji*e ladje in ae-roplani fbourfbardirali otoke, 1 »roti jut m pa so se izkrcale kopne <"•« te na majhnih Ladjah z
rušilcev.
Gene? il MacArthur je z boj-nie Uldje gledal, kako »so se vojaki iEkreevali na Los NegToa otoku.
Japonci v zraku niso midili nikakngu. odpora, kajti nobeno I*>nV'ilo no omenja.
MM Admiralovimi otoki je otok Mnnus največji in ga Joči »hI I/>s X. gros otoka le ozka niwrska ožina.
Z /a\7ftjeni Loss Negro s otoka jo »bila Japoncem na,tnah odrezana zveza me<I Trnkom na **veru in Bisnum-kovinii otoki na j turu in tako *o odrezale tudi japonske posadko na New Bi •rtain in Bougainville.
Japonci so v veliki zadati vd«d velikih izgub bojnih ladij in aeroplanov. Ameriški ru-Šil-fi |M>gosto j »o več «]ni nemoteno plovejo okoli New Ireland o-toka, potapljajo (ladje in oh-rtr*' Ijuj^jo otoke med New Britain *n New Ireland. Zadnje tedne
Japonci dobivale silno lm*le udare«. Aeropiani admirala Hakeva sipafli smrt in oni-če<nje na 22,000 Japoncev na Boinrainville otoku in t odi bojno ladjo so skoro neniorteno obstreljevale japonske postojanka
South Carolina zahteva 48 glasov Združenih držav pri mirovni mizi
Coluibia, S. C., 29. M>. — Poganska zbornica je danes glasovala, da zaisto|>a South Caro-lino pri mirovni konferenci ali konferencah, James F. Byrnes direktor za^inObilizaeijo, ki je doma iz Sou tli Caroline.
Tozade vna re<sofl ucija iLagla -ša, da ker je Iiusija federalizi-rala svoje rop ulj like in ibo morda zahtevala 1G glasov pri mirovni mizi, ter 1>o najbrž tudi I
Anglija zastopana z večjim ž te vilom glasov, je vsekakor po trefltmo za Združene države, da zaliltervajo repreaentaeijo vseli svojtli 48 držav.
NAZNANILO
Stara zaloga zemljevidov (Atlasov) Je pošla. Noro zalogo bomo prejeli okrog 15. MARCA. Vsi tisti, ki so jib naročili. prosimo, da malo potrpe.
Knjigarna "iilaaa Naroda*
Rusi pred vrati Pskova
Moskva ie sinoči naznanila, da je rdeča armada včeraj zopet Nemcem iztrgala iz rok 250 obljudenih krajev okoli Pskova, med njimi tudi Pogorelko, samo šest milj od Pskova, ki so vrata do baltskih držav.
VSTAJA ARGENTINSKE MORNARICE
Poročila «a B-u^uos Aire^a naznanjajo, da je arg*e®rtm-*ka mornarica pod povelj srtvom admirala Vemengo Lime uprla proti vladi Parrel la in Perona Mornarici pomagajo mnope skupin* vojakov in posebno garnizija v Cacnpo de Mayo in razne politične skupine ter so »hI poslujoče<ga predsednika Jdelmiro S. Farrella in polkovnika J«lana Perona, voditelja vni*ke ldike zahtevali, da prrpr ti 'a Minilo argei44n ske-nni rt i<wiiffwiq sodi-šču. čejrar predsednik R"*w»i«o Repetto j^ že pri^^l v Baeooe A ires iz Mar lu Mata.
Drn.ira ruska armada je 65 milj jugovzhodno od Pskova ziavzela Novoržev, 44 milj od letske meje ter j.- vrirla Xeon/*e iz (>0 vasi.
NVko ]K>nvilo iz Stoekho'ma naznanja, da so Rusi zopet potisnili v Estonsko, ko so prekoračili Pe j puško jozero in j m »slavil i most£ee na zapadnem hre-fTU j<*zera. Napadajo tudi na ozkem ozemlju me«l Pejpuškisn in Psko%*s-kini iozerom.
Nižje proti jutru v Ukrajini so Rusi zopet pritVli prodirati in so južno od Krivega Roga o--voioo«lili 70 ra«^. tigrov in vasi, med njimi NikolajeVko, Ši-n»koje in Injnilee. Kot po rova nemški radio, so s<» Rusi v tem prodiranju posluževali umetne ineir]«. in Zelo velikega števila a rt iieri je.
Rusi se takore-koe nahajajo prf*<I vrati Pskova, o«i katerega j»- odvisen položaj eele nemške armade na severu. V Pskovu se -»tekajo štiri žclezniee in dve A ko Xemci izirube Pskov Im> njihov položaj v Kstonski, Let ski in Litvi zelo težaven.
Podlipje, šest milj sewnio Oi\ Pskova je padlo Rusom v roke s'kupno s Pogorelko. Na vzhodu je rdeča armada osvo-Inxlila Tvuhrzovo ob Dno Pskov železniei, Malkovo, tri m'lje od fV-k* »v-L Irlji-a PoliK-k 2e#e®ii'iee in je y>ri tem v enm dnevu napredovala 19 milj.
Gilhv-na ru<ka a rt i le H j«, ki je omehčala najmoenKkjŠe nemške iKtrdllx* v Rusiji, mvfbrže sedaj nfosltreljuje Ps-kov in njegove vnanje lrtnl1!^, kajti ruska arti-
lerija je le v majhni razdalji od
cilja.
Navzlic svojemu naglemu Tilniku s severa se 'hodo Nemci v Pskovu najbrže trdn o drznili. Neko poroelo pravi, da je vedno v zraku po 18 do 20 -nemških bombnikov.
Poročilo rz Mos'kve |)ravi, da ruski vojaki že razločujejo hiše v Pskovu, ki je starodavno
mtadi generala (Jovorova in «<e-
G
nerala P<*f>ova sta v štirih dneh osvobodili 1500 Vljuden i h kra-jev.
Nemško vojno izročilo pravi, da so v teku boji na oam-Hi ]w>glavitnih krajih 1200 milj dolge fronte. Neiuei tudi y>oro-čajo o novih bojih na polotoku Keren na vziiodnem koncu K-ri-
niesto s 60,<XK> prebivalci. Ar- ma.
ITALIJANSKA FRONTA:
2e deseti dan vlada primeroma mir na fronti južno od Rima. Ta mir pa so včera ob 6 zjutraj skalili Nemci, ko so pričeli obstreljevati zavezniško črto dve milji jugo zapadno od Aprilije.
Artilerijski ogenj pa je Nemce vrgel nazaj v njihove prvo tne postojanke. Tudi Ajngleži so (bili ob reki Molefti zapleteni v nekaj ibojev, ki pa se ne morejo primerjati z iboji, -ki so divjali Štiri dni in so bili končani 19. februarja.
Ob olbrežju pod Rimom je bi']o vreme oblačno in bolj gor-ko, po nekaterih krajih front* pa je tudi deževalo.
Vsled meglenega vremena ni bi3o nobenejga nemškega aero-plana v zraku, temJbolj pa se oglaša z gorskih višin nemška art ikri ja. ki obstreljuje obrežje in zelo ovira rzkreavanje zavezniških vojakov.
Okoli Cassina si Ncanei neprestano prizadevajo, da bi prebili zavezniško črto po gorovju s-everozapaduo od porušenega mesta.
Kanadski letalci so ob Jadranu na jugoslovanskem ozemlju z Ibomžbami razlbili pet nemških \-3akov z vojaštvom. N^iei so v strahu bežali iz gorečih vlakov, Kanadčani pa so jih streljali s strojnicami.
Rdeči križ Vam posveti VSAK mesec!
JAPONCI BEŽE V BURMI
Poročilo iz New Delhi v Indiji pravi, da razkropljeni o-stanki japonske armade v zapa-dni Burmi beže ]>o džungljali. Vrhovni poveljnik admiral lord iMouiitlxitten y>oroča, da je bila japonska armada poražena pri Araikann in da so zavezniki iz-vojevali popolno zmago.
"Japoneem ste zadali udarec, katerega se iboilo vedno spominjali," je rekel ^lountibat-ten v svojem dnevnem povelju na armado.
Na o»beli pobočjih Mayu pogorja so do včeraj našteli 1500 mrtvih Japonce v, dvakrat toliko pa jih je bilo ranjenih od armade 8000 mož.
Soskič pravi, da kralj ni ujetnik "Bele roke"
Iz Washing*ona je bHo poro-«'ano, da je Mifloje M. Soskič, jugoslovanski delegat pri Uni-<ed Nations Tnforrriuiition T5oar-du zanikal, kot doeela iic^resni-čno vesti, ki je prišla iz Londona in v kateri je Ibilo rečeno, da je kralj Peter 2yiprosii angle-
Nke.-a premier ja Cburehilia, naj ^ ga reši iz Kaira, ker ga imajo" tam v pravem ujetništvu člani takozvane Bele roke".
Ix>ndons-ki urad United Pre^ pa je dejali, ko je zvedel o So-skieevem zanikanju, da je prišla vest o kraljevem apelu iz docela zanesljivega vira iu se ne da zataji t L
Stalin je odgovoril predsedniku
Maršaft Stalin je na čestitke predsednika Roosevelta rdeči j (airmadi k njeni 26. Obletnici v svojem odgovoru rekel, da je blizu čas, ko bodo -skupne zavezniške \"ojažike sile dosegle svoj cilj na podlagi medsebojnih dogovorov v Ploskvi in Teheranu. Ta cilj pa je popoln poraz Hitlerjeve Nemčije,
Koliko so Rusi dobili potom Lend-Lease-a
Washington. — V teku 27 mesecev, od oktobra meseca 1941, pa do januarja meseca 1944 so poslale Združene države Sovjetski Rusiii lend-lease pomoč ki znaša v skupni tonaii 8,400,000 ton vojnega materija, la, ziveza ter drugih sličnih nujnih potrebše n ter predstav jajo vrednoto $4,243,804,000. kot ie to obelo-danil Leo Crowley administrator za vnaujo ekonomijo.	-----J
morju m nevarnost bombardi-
Pasi 1 jke a me riŠkega le nd-lease RirsJji so vključevale do-zdaj 7,8tMj letal, od katerih jih je Ibilo tri tisoč prepeljanih po zraku. Več kot pet tisoč letal je bilo poslanih Rusom tekom lanskega leta. K lisi so dobili tudi 4700 tankov in tanenih riwl-oe\% dalje 170,000 trnkov, ka-
Čebula mori bacile
Washington. (Science Ser-viee). — Profesor B. P. Tokin iz vseučilišča TV>m*k v USSR je pronašel nanovo staro resnico, da* čebula vsebuje snovi, ki so zdravilne oziroma imajo moč, da zamorijo v človeškem sistefnm n<*\ ame liolezenske bacile ali kliioe. Isto velja o česnu, katerega duh nekateri zelo mrzijo. V Rusiji isedaj iztiskajo iz čdbule oljno snov ter jo po^enšajo uporabljati pri z<lravlj<nijn ran — tako so pri-moderni zdravniki nazaj k zdravilakemn znanjai starih baJ>ie, ki st> edbnlo m česen cenile, kot. hrano in zdravilo.
Letalo v dar kralju
Wash; ogton, 28. fdb. — Poslanik Potic je danes obelodanil v<x#, da je doft>il ^u^oslovan M kralj PMer II. od aifaerižkih »il v Kairu letalo, 'katerega bo uporabljat ca avoje oaetoe po-
VOJAŠKO SODIŠČE V ITALIJI
8lika kaže prizor v sodiiij^i dvorani v ^vsajeni ItaiUji, kjer se neki <#*3ožebec za-	pnogi Sarajevo^ostar-
govarja pi^d zaiveznitom vojnimi oblami.	Neretm eo partiaali napadali
Poljski kardinal aretiran
Nemške oflblasti v Franciji so aretirale poljskega primata kardinala Avgusta Hlonda, ki jo živel v Lurdu. Poljska (brzojavna agentura sedaj dolži vi-chvsko vlado, dia je kriva, da so Nemci kardinala zaprli, ker mn ni hotela izdati vizuma za potovanje v Anglijo in Združene države.
-kor trudi 377,000 ton streliva, 1,350,000 .ton jekla. 740,000 Um avijatičnega ga so lina in dru-jarega gonilnega olja, živeža pa je 'bilo odposlanega a- Kusijo 2,250,000 ton.
Mr. Crowley je tudi poročal, da je bilo preteklo leto določenega za lendllease n,48S,n()0,iX)0 funtov živeža, kar je dvakrat, toliko, kot v letu 1942.
iZanimivo je to, da je bilo tekom lanskih pošiljat p v izgubljenih prav malo ladij, ki so vozile zailoge. Od vsakih sto ladij je 'bila izgubljena na poti približno c^ia ladja. V letu 1942 je bilo od vsakih sto ladij potopljenilh ali močno poškodovanih dvanajst, ki so se uvrstile v konvtoje> namenjene v Rusijo. Toliko večja je hita tedaj nevarnost .podmornic na
Jugoslovanska fronta
Obstreljevanje otoka Korčule
L.oiidoai, 28. fdb. — Zaeno s partizamskimi prizadevanji^ da dolbe nazaj pod svojo kontrolo važne dalmaitiniske otoke, so zavezniški letalci priskočili na pomoč z napadanjem važnih sovražnikovih postojank m^l oflirežnimi pristaniškimi mesti (Spili torn in Di*bn>vnikom, a hristal^i rušilni so medJtejm obstreljevali postojanke naci-jev na otoku KoTČula. •
Zadnje vesti Osvobodilne fronte
London, 28. fefb. — Sovražnik 'je prešel v ofenzivo, kakor poroča radio Svoibodtaa Jugoslavija in sicer na. Koroškem in v Sloveniji oziroma na Štajerskem.
V Hercegovini se neirmška nova ofenziva nadaljuje, in grditi boji s v tekn. V enem spopadu (blizu Sanski mosfta je bilo nflbitih sto sovražnikov. Pri Podgoraeu pa je (bilo tefkoih l)it ke pobitih nadaldnih 30 Nemcev..
nemški vojaški vlak, ki je bil razstreljen in pri t<*m je izgubilo življenje sto Xemcev.
Partizanska edinica je tudi IX)škodovala progo v bližini Gorice na Primorskem.
V Idriji so partizani uničili električno centralo, ki je dovajala električno silo v rudnike živega srebra.
Boji v Hercegovini
London, 20. iVfb. — iGlasom iK>ročila iz gl. ista na maršal« Ti
rauja iz zraka.
Nekateri, Washington ski opazovalci menijo, da je namen poročila o pomoči Rusiji ojk-zo riti Sovjeie na dejstvo, da je .ameriški 'lend-lease igral precejšno vlogo v porazu Xenjecv na ruski fronti in radi togn ne more Rusija ozir. ^ovjc->ka vlada sama odločevati v zadevah poljskega problema mej in v predlaganju mirovnih pogodi« in zahtev Finski.
Anglija dobi tudi velike mno žine lend-lease pomoči iz Amerike. Tekom meseca decembra lani je bilo poslanega Rusiji in Angliji W000a,000 živeža in sicer 01 odst. Rusiji, 42 odst, pa Angliji. T>vaindvajset odstotka poslanega živr/.a je bilo v obliki mesa in mesnih pro duktov. Sladkorja se je po<!alo 10 odst.. mlečnih produktov p.-i 12 odstotkov.
^fr. Crowley je dejal, da je prejela Rusija tekom U ]\U:\ okrog tri in pol edstnt k a od našega celotnega živežnegn pridelka. Presnega masla -e je poslalo Rusiji dozdaj r>0,«;0n ton za uporabo v bolnicah. Važna je bila za Ruse tudi dostsi va maiščob, katerih se je p<»sla lo okrog 580,000 ton. V ru>ki zimi igra maščoba v prebrani veliko vlogo, ker ako voja&tvo in civilno prebivalstvo nima dm^olj maščobe v hrani, težko prenaša ostro-1 ruske zime.
Poleg hrane je bilo Rusiji poslano tudi seme in sicer ka kili devet tisoč ton. Namesto dodatnega gonilnega olja nli ga sol i na, so bile Sovjetom dostavljene čistilne naprave, ki so Ibi-le postavljene v rabo na ruski zemlji, kjer s<> ameriški inženiriji pomagali pri potrebni konstrukciji oljnih čistilnih
naio-n v
tia, so Nemei vkorakaili v Glino na Hrvaškem ter nadaljnje jo z ofenzivo v Sloveniji in drugih predelih jugoslovanske fronte.
Olina ,je bila osvobojena pred par meseci po partizanskih si-Hah, ali sedaj je ibila nemška premoč znatna in ni partizanom kazalo drugega, ikot da se umaknejo in preprečijo nepotrebne izgrnbe življenj.
Nemci so zavzeli Glino
London, 29. feb. — Radio oddaja Svobodna Jugoslavija je poročala o ljutih bojih v Hercegovini, kjer so partizani po-
naprav.
Poleg oljnih naprav in strojev za čiščenje olja so bili Rusom poslani tudi razni industrijskih stroji in naprave za tovarne za izdelovanje gumija -oziroma gumijastih obroeev za trnke. FStrojne nap'rave te vr-f-te so il>ile deloma stare, deloma nove in tovarna na Ruskem, ki je bila opremljena z ameriškimi napravami, more sedaj producirati okrog en milijon gumijastih obročev za truke na leto, in sicer iz sintetičnega ter natra\Tiega kavčuka, katerega producira in prireduje Rusija sama,
WEDNESDAY, MARCH 1, 1944
USTANOVLJEN L 1891
I
IS44 WAR APPEAL
«
yovi ^ed Cress «t his side!
Mesec Rdečega Križa
Me .-e<» marc ,ie |>o-vee«n Ameriškemu Releoemu križu. Ta • i prosi Rdči križ ameriški narod, da prispeva v njegov » 1h« I najmanj $200,01 M).C
i 'a«'- ni	pojasnjevati in razlagati, da je potrebno pod-
. .. i Rdeei kri/, <kajti vsakemu je znano, koliko dobreara je " il Rdeči križ pe> eiHem svetu, povt-oil.-kjer je bila pomor on« i ! a. Kar pa dela ua bojiščih, leffa ne more nikdo popi-• 1» .voi in delavke- Rdečega križa -o v bolnišnicah, na bo-li, -iveii Novražnejra o trnja in nudijo ranjenim, izmučenim iti]-. -; h |K>moe. Pomagajo pa tudi civilnemu prebivalstvu v ii 'iii, <i >o jih obvoltodili zavezniki.
> u i . da r*nrnjedno Rdečemu križu, mu pokažemo samo o i,. priznanje in livaležnosl in moramo biti ponosni, da j»<»<!-iniii u*-iin»ovo, u je najmanj «4bičua, ki pa je najbolj po-ovulua ' ajbolj človcčaus&u.
ItUi so eat^i, k«» j?e Šel mlad mož v vojno in za njim je o.sta-lova-nje: odšel jje. kot bi odsek iz življenja, obsojen na ve-plj«'ij.:" in mogoč«' na smrt. Sij h., ia so (bili pozabljeni
RAZGLEDNIH W
Piše Anna P. Krasna	č®
KAMPANJA RDEČEGA KRIŽA SE JE PRIČELA
11
njimi tikti njihovo družine.
TI časi -o luimib. Ko je vojna pričela iianis-ati v svoji i.ii i l »iivjostT:, so sile usmiljenja dosegle dovol j moči in sred-•v, da -o nasproti krutosti jjostavile zastavo usmiljenja. Ln me- iniilo te salv povsod tja, kamor ^.re- vojak, delijo ž njim ^uvo trpljenje in mn lajšajo njegovo osamelost. Pa tudi dota - k H »i jo za njearove ljudi in jim nudijo pomoč, katerokoli » ■ »t rebujejo.
la <ila je K'ltri križi, ki je fakorofkoč |HJiiiožna armada • -'cuj>'či se .armadi tn je prostovoljna organizacija, ki je . \ , .•;;j r»a prostovoljno pomoč vsakega j>osameznega držav-i I'ifi. V njegovo r«»ke sta vlada in narod položila delo, ki ua. ».do izmeti nas >aui ne bi mo«re»l izvršiti. Rdeči križ je s tem i v-« r»t"d »oboj zvvz.il in -s tistimi, katerim žalimo poma-
,.4 |	*
'?d< (•' križ obstoji že bH let, toda tako velike naloge Še ni n'!, kot jo ima danes. Na tisoče delavcev in. delavk Rdečega /a r 'ašimi četami na vseh liojiščih po celem svi*u. Rdeči t ;ž i;na nad 1000 taborišč in postojank na 58 krajih, kjer se '»ju jejo am< viski vojaki. V vojaških ilw)lmšnienh deduje 27.0O0 ►e« \ iii izurjenih bo.lnie.irk in Oo,000 jih ima v rezervi -ter so koj pripravljene iti, kamor bodo |>oslane.
Lansko leto je fideči križ zbiral 5,000,000 pajntov krvi, tako <lenovane plazme. ]d je ttcohhodno potrebna za ranjence in s louLOČ.j^ katere je Ml a roš< n o živ be nje tisočerim ranjenccan. ki brez nje večinoma pomrli. Aiko j<- 3>»b» lansko leto zbranih ..'/JO,Ob J pajntov lavi, koliko več je Ibo mba letos, ko naši 1 a n t.Te v večino večjem številu odhajajo na bojišča, Lon&ko leto • Rdeči križ nudil -v »jo pomo č G.000.000 vojakom ali njihovim družinam.
Lansko il<ito je 4,000.<KXI članov in članic Airteri&kega Kde-< rga kriza izdelalo 925.000,000 obvez, kar je velikansko delo in L-tos bo treba Še mnogo več obvez. Vso to delo je prostovoljno, .»►dn blatro je treba plačati.
f,ouim'' Rusiji, pomoč Kitajski, vojnim ujetnikom. i»olia'b-lienim vojakom, ki so se vrnili, zabava za ranjene in one, ki .;h muci domotožje. vodstvo domače fronte — vse to obsežno I o opravlja Rdeči krrz, ki je poosebljena usmiljenost ameri-t.ec^ naroda.
Vsak Amertkauec!, ki se zaveda resnosti vojnega časa. se vprašal: <lKaj naj storim, da 1>otn pomagal v tej strasni Najboljši o<ii?ovor na to vprašanje j«?: dati svoj pri-i•«*' i Itdrčemu križu in 3k> s teni postal član največjega člo-
"ai.^k'-^M pixljei fa v zgodovini.
0ZTATSUEM je mano, kako m ne podražilo, tn rarmotako tudi tiskovni papir in drugo tiskarsko pocrobščino. Da si rojaki zaaigorajo redno dopaffljauje Usta, lahko gredo upravnistyu na roko a ioni, da imajo vodno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI ms BI OBNOVILI STOJO MAAOČMINO t£ DAVES?
mmm
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vaiim Otrokom
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA J E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Članstvo 39,160	Premoženje $5,500,000.00
SOUVENTNQ»T K. ti. K. J Ji U NOT K ZNA^A J 27.34%
boM dobra tn »v«Jte dr*fim, rararuj m pri tnjbuljil, po Hcnl is mdMlTentni podporni orxsnlnwijl. KRANJSKO SLOVKN 8K1 KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer m lahko u*truj<4 so unrtnln«. razne poikodbo. Operacije, proti boleznf In ortraiofloctL
K. 8. K. JEDNOTA sprejema mo6ke Id ietMke od 1«. do M leta;
otroke pa takoj po rajrtrn m )to 18. leta ped «voJe okrilj«-
-	, »• l • ■ i I? V » -4
K. 8. K. JKDNOTA Izdaja najmod«irne|*e vnu eertiflkat« danje dobe od C25«.W> do tS.M
*•-» .i v v •	?*j	f . » .	*
S. K. dSDNOTA Je prava mali vdov In otrot. C* ie nt*l flan all »anioa^ iotilae jo »n—to kaMOUke padpeme jwwipaelk p« trudi oo Jn #ri*opl4ak*l. ,. ,
Za pojaonlla o oavarotahihri IP ia voe dnirr podrobnootl oe obrnite u oradz^o 4n k ofad^ra lu^nlh dfnMer
. . K. S. K. Jednote ali pa na:
■ ■ -	itftr	♦•'!!«••- ji
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago Street,	Joliet, IlUnois
£

Note
KLAVIR
ah za
PIANO HARMONIKO
35 centov komad -3 za $1.—
*	llreezKM of Spriuje
Time of Blnswim i Cvetni ^»»i
*	l'o Jeleni Kolo
*	Tam nil vrtul jrr^ll MH riiK»r Waltz
*	Spa vaj Milka MoJ« Orphan Walts
*	IX'kle Da vrtu
oj. Maridka. uej;»Jaj
*	Rarfk-a
Mlaill kapetane
*	Jireino na Štijernk« fttoJerlA
*	Happy Polka i*'f na tujem
*	Slovenian Dane« Van rja Polka
*	Zidana marela Veseli bratci
*	Ohio Valley Sylvia Polka
*	Zvedel aeni nekaj Ko ptiči ca ta mala
*	Pojdi z menoj	' Dol s planine
*	Kadar boS ti ▼andral Ael
^ZVEZEK 10 SLO^ VENSKIH PESMF za pi a no-3 ta rm on ilv o za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je se mlada Barbara polka
Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
216 W. 1Mb Street New Varit II. N. V.
? 44 GLAS jVAROD^''
rmak Mw. Mtat; Ipna Bate. Ti aaamar; Joaegto Izpaha. 8mm. Hm tt bm**im o# tbo oorpontlon aad tJliini ot above otfleoes:
ill« WIST 18th 8TWBBT, KHW XQBK U, H. I.
f____ 51st Year
• *HUao Naroda" la loaned every day except Sotnrdayo. SUKla) ■
and Holiday«.
flab«urtpdoo T early f7.	Adverttaement on A4 wout.
ZA CELO LKTO VELJA UST ZA ZDRUŽENE D&2AVB IN KANA1X): >Tw—»; ZA POL LETA <SJ>0; ZA ČBCTRT LETA «2.—._
«:iaa Naroda" lobaja voakl dan lavnemu aobot, nedelj In praxaikor.
"ULA* IfABOBA", SM WE8T lStb STRBR, NEW TOBK 11. N. ¥ Tciepbooe: (Urina »—124»
——-———. . . .
•"tJI.MI NAKtim" «• NKW IOII
PREDSEDNIK IN KRITIKA
Pi>e Iguai- Musich
Človeku se zAi, da so si gotovi ljuoe nadejali za-glavno na-' logo, da oblast i jo predsednika,' kar najvtv mogoče. U lavna1 tcK-ka za to početje, ,je za ribati v iij»i<^ovo kožo toliko različnih nediwta-tkov, da l»o<lo £r»» tovi, <la mn ljudstvo pokaže hr( l>et v slučaju, da bi res stopil v kampanjo za eetrti termin, j
M^ean ljudem je predvsem naj bolj pri srcu njih lasten dobro-1 bit in prav nič dru<regn. Boje!
Roosevel t a zato, ker vedo. I da l>odo veliki stroSki. ki jfli zahteva vojna, inovali biti plačani in ]»lačani potom davkov, fn 011 bi irle<lal na to. da bi jih plačali tisti, ki imajo največ, '/možnosti zato, torej imenitni.j Zdaj pa -ko.vidijo, koliko d<H na rja Paliko pr inese davek ma^ leLti človeka, bi pa njemu naj-r-ajše naložili križ na ramie; in čeprav počasi, plačal bi pa le: ako bi malo daljo vz«Jo. nič ne -koduj»». kajti striči kopuno vedno prijetno. Naložiti denar na nekaj morajo in jie tako naložcr.. je prav tako dobro, kot v industriji. Glavno je. da so kuponi in škarje.
To jo eden glavnih vzrokov, da ?e predse<lnika tako črti. Pred pair dnevi sem čital uredniški članek znanega časopisa, ki ima Hoo<fn*elt;i prav poseb-no v žc-lodcu in je dokazoval v tem članku, da imajo irotovi krosri toliko in toliko vrč davka naloženega, kot pa so njih dohodki leta 1943. Uvodnik kažrt* f 'Številkami, tako da so na prvi ])Ogk'il A*idi vso nodolž-no In resnično. Tn končno se vpraša- zakaj so davki za pv to\r sloj povišani za 2."» odstotkov? Dejstvo pa je, da ni /o bili povišani njim, eden davek, ki je bil povišan jo tisti, ki <r:» dosedaj niso plačevali, zato. bor niso zaslužili toliko, da bi dosegli davčno višino. Tn zdaj ]»a, k:> ira plačajo vsak t<*d«'ii s]>roti v nekaterih slučajih naravnost boli družino ter jo pri-kraijša za marsikater* kvari1 mleka in marsikateri košček k r u h a. ] »a šo ti o jokajo k of jokajo tisti, katerim ni tn-ha hoditi naokroir s praznim trebuhom 7-ito. ker >'o jim rwl-HČipnili ti=te eente od plače.
Poirleimo no, kako in kje s<-jim je naložilo 25 odst- davka in na kakšen način so tako zo-lo prizadeti. Lansko loto. ko jo 'bila sprejeta "pav as you iro' postava, so pričakovali, da bo pozabljen ve? davek za to loto, ono najbolj zaposlenih lot. Vse naj bi ostalo v njih žepih in potom b: znova pričeli pln wvrati, kot recimo mi plačajo mo sedaj. f><*reda pri onih, ki imajo podjetje, jo. <o nemogoče ampak bi morali plačevati na take in take obroke, tako. da bi dolgovali .le po tri mesoce aJ'i kaj. Kot oni raennnli. bi bilo bolj pravilno, ko bi «e tak sistemi kolektanja imenoval-. "Za l^tos plačaj ti mali med potoma, in jaz obdržim *voje. dm^o leto bom pa s to-boj vred pričel plačevati."
Toda kongres je odločil drugače; sioor je jKjeabil 75 odst. ne pa vsega. 25 odst. morajo plačati in to sedaj imenuje do-ticni časopis 25 odstotno povišanje davka. Teh 25 odst. res pri velikih podjetih nanese ve-'iko in ko bi letos prišel na-okrotr kak »sen diru-eri Ruml teT bi se jim od postilo še 75 odst. in preložilo tisto boleče breme 25 odstotkov za d mero leto, pa bi še jokali zato, ker dru^ro leto bi potem lahko trdili, da so jim povišali davek za 50 odst. V^e to 'bi kazalo še veejo razliko med dohodki in izdatki. Tn vse to kljub dobičkom in produktivnosti, ki nima para v 25£odovini.
Jaz ne iplacam rad davka, I niti «ra ti—in menda še nikdar nibce ni vriskafi ko je Bel plačat davek, vendar pa nam narekn-I je pairjet, da plačan mora biti, I in da dm#r int^ra priti od ne-
kod. Tudi vemo, da se gode st vairi, ki bi se ne smele, toda pa tudi vemo, da so bili "Tea pot dome" že tudi pod kakšno linijo administracijo. Ker vedo, da davek najbolj boli dav-1 koplaseevaftea. liočojo potei^nit? volno preko oči vsem. ki so dovzetni.. Vsi vemo, da bo dol s; moral biti plačan, pa naj pivdo
v	Belo hišio kdorkoli — le ta razlika bo. kam se bo zriniti o breme in kdo bo nosil najteže.
Nikar si ne silimo v glavo sanj da bi se oni borili zato, da.bi več plačali, ker šo pri tem. kar se sedaj od njih zahteva, kričo tako. da se sliši do neba. Če ua pride do vladne pomoči ali do kaj takega, ki nudi udobnost zastonj, so pa v teh vrstah tako izvrstni in l<ar naenkrat ta>-ko revni, da so bili tisti, ki so Grabili listje po parkih, za par dolarjev na dan in odbijali > tem fflad od svojih vrat. pra-
vi	kavalirji. Takrat je bilo to liko joka zaradi tistih f» bilijonov, ko se je šlo naravnost za obstanek mil ionov družin: ko bi se pa njim vndo trikrat toliko v žrelo, danes ob največji prosperiteti, bi bilo pa v<r -prejeto z najboljšo voljo, edino. kar »bi se znalo kritizirati bi bilo to, da ni šo dovolj.
IJfni^a točka, ki so se je opri jeli in bobna jo. jo "nedomest-ljiv", seveda je vedno lepo o-pren^ljena s sarkazmom. Dobro vo<lo, da danes predsednikovo delo ni samo toliko bolj obsežno, kot jo bilo pred tolikimi loti in časi so bolj težavni. kot so bili za marsikatero-pra predse<Tnika (s tem nimam namena jemati nobene oasti nr bonomn izniiod velikih mož. ki so padali Z<lrnženim državam katerim i*1 in bo narod hvalo žen za njih doprinos večno) in poles toira prt jo ves cvet nsm.o-ion in naš prodsi»dnik drži niti in ima ^"pop-Tf^l vso fazo. Tu di zai.panje. ki ora vživa pr vseli, s katerimi občuje. j< vredno mnntqro več kot so d<> zdovno A-idi nam in onim. k si prizadevajo, da poteirnoji (Ameriko zopet v izolaeiio in j po svoje i ara jo 7. njo. je pa t< j naravnost zoprno. Oni s«»vo j da kriče. da jim je za mir i? 'blairostanjo. toda bi ne imel dosti a*i pa. nič proti temn. čf bi -v» y>o kakšnih dvajsetih Te tih ali kaj pojavilo d mero kla 1 nje. iz katt reira bi kopičiti ze • lonjako tor si ustvarjali ra.ički I po svojo in živeli prijetno, mer temi ko bi so ]>o bolnišnioal valjiil'" ooihabljenei še iz prejs no vojne.
Zato jim j<1. za njih udob jnost jim je in za njih lastne korist — imise naj pa zadene kar hoče.. iNFase so jim dobre lf toliko, kolikor dobe iz njih. kt jim prodajajo svojo robo. Ka. pa je bilo pro j? Ali *rre tvojsi misel tako d a loč nazaj, da sr spominjal, kaj se ti je pri po t i lo. ko si izgubil delo? Kam s; šel? Kdo ti jo dal kaj. ko s bil bre® dela? Kdo se jo zme tA'1 zate — tvoj delodajalko"?
Politikaš? Xo — sam sobi s j bil prepuščen: plavaj ali pr utoni. Tn tonili ^mo počasi, ne v vodi, pač pa v lakoti, raztrgani in nosrar je hodifla bosa
Imel si čevlje pa kje so bili podiplatje? Kaj s starostjo 1
, Seveda Slovenci smo tako sre? n j, da smo si znaK organizirati svoja podporna drnstvai. Ol sluičaju bolezni si dobil nekaj kar ti je pomagalo in tolike smo bili preskrbljeni, da nas niso porirvail^v ledenico, kadai je kateri izdihnft — a za rost. ko laziš med izčrpkom iti smrtjo, ni bilo ndc od nikoder
Ta strah je tudi izginil. Tod« tako hitro pozabimo. Pri vsem tem, foak faktor počasi i^ine iz is-lrke. Rajni Heywood Bromn je enkrat zalpisal: "Ob grobt mn boste peli dlavo in hodili v procesijah fr njemu in — daneF pa v trumah od njega bežite!"
DAROVI ZA SANS in JPO-SS
L'prava "Glasa Naroda" je danes odposlala 11a SAXS v Chieago, 111., xitesek —, ki ira prejela od naročnika Johna ►Sinner, 'Mephis, Fla.
Xa Jugoslovanski pomožni odbor (Slovenska sekcija) v Oliicaico, 111.. ]>a znese-k $15, ki i;a je pi'«-j»*ia od naročnikov i"! sicjer, N. J. Breelier, Powell,' Pa. ^13., in Anton A1H1, H«t-! mine, P«i.
Vsem diarovaleeiu naji-kre-ii»'jša hvala.
Uprava "Čila-a Naroda"
Kaznjenci bodo morali v vojake
Pet«'r F. Amoroso, Commi-siom-r of the Department of ( orr^vtioii v New Vorkn jc |>o daljšem prončavanjn nabornemu odboru poslal priporočilo, da bi bili kaznjnjeri, ki so trlo-sno in duševno zdravi, pqkli-eani v vojaško -lužiK)
Po tem naortn }>a bi moirli biti ))oklioatii v vojnško službo samo taki kaznji-noi. ki >0 bili obsojeni na zaporno kazen za tatvino, ipostop;injo. pijanstvo 5m siično. Pri tem pa benlo mo-raili še presedeti določano nnj-nižjo kazon in kadar-jim jo dovoljena parola, morejo biti poklicani pr<id naborno komisijo in biti vtaknjeni v vojaško -nk-I njo.
--
I
Izdelovalci mila zahtevajo več maščob
j i'tt-d vojno j«* potrel»ovala in-(dustrija za izdelovanje mila ! juibližno t Iva tlela domačih maščob in e-n d<*l inipMliranib j maščob oziroma olja. Ker pa .uvažanja sedaj ni. je pričelo I primanjkovati pot rolnu Lm (d.;a lin ma-i*i>l> za i»Movanj,. mila. I ter be> morala indifc*<rij;i ujm »rahljati .-stare zaloge, ki -i jili j.-nabavila j>reel vojno ožin 111.1 tloklor jo hi! uvoz moir«>č. < en< m pa zahteva, da dobi včj,. količine domačih maš«^ob in olja na razpolago. deželah južne ! Amerike bi se sicer dalo dobiti limono potix"bnt«ra olja za izdelovanje 1k»1Jšeifu mila, toda ni prostora na laj<lali za dov r/.
Jugoslovanski pomožni od bor v Ameriki. — slovenska sekci ja 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuie podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nuino potrebno delo v pomoč našim v domovini.
Kot naši rojaki v New Volku že vedo, >nio pričeli - kampanjo Relečega krr/a in pričakujemo, da nam bo šel na roko' v tem elovi Oaiiskem podvzetju1 slednji na- rojak in rojakinja' v našem okolju.
Nasi 'd rušit ve nji tajniki ia| di jiožKvovalui deilavei bodo obirali tuk^m me-i-ea uiarea prispevke z;i K »leči križ in vsak ••a- človek naj spletla 11a to, da bo izročil svoj prispevek ua-šim nabiraleem, k<-r lx> t<> >1«» direktno nam kmlit pri Rdečem križu. I "rad Rdečega križa ima namreč organiziran poseben oddlek za tujejozične sku pine v mes*u New Vorku in >led j 11 ja od teh skupin je obljubila
Sodelovati in zbirati urisoevke
1 i
me<| -vojimi ljudmi. 1 Naš slovenski odbor za Rdeči križ je sestavljen r/. sledečih dritštv-nfh preelsitavnikov:
Mr-. Anma 1*. Krasna, p reds.. Miss lied v Pellieb in Mfs Jennie Patelli, ta.jniei: Mr. Ivan Ručii^aj in Mr. Ludwiir'Mntz. 'blagajniška; Mr. Markns Pe-<hel. Mrs. Helen Corel. Mr. Baltazar Derirauo.in Mr. Frank I Pad.-ir, nadzorniki; Mix Jen-j nie Padar. Mr. Joseph Zav« rt-i nik. Mr. Valentine Orehek in Mr. Mike I rek. ilru-tveiii predstavniki.
Li>t ''Glas Naroda" zastopa v tej kampanji upravnik. An tlionv F. Svet.
V nedeljo, ."i. niareea bomn imeli v Slovon-kom Domu v jBrookivnu prireditev za Rdeči j križ, oziroma shod. na katernn j bo nastopi) irovornik nli irovor-; ni en o< 1 Rdeče^n križa in poda J nib l>f» par pesmi. Par domačih j govornikov v slovenskem in lamrleškem jeziku bo tudi nasto j fii-1". Apeliramo na rojake. d«i < pridejo v Slovenski dom okro,-(pOištirih poppldne. Naj v^aka slovenska družina tiošlje \*-a. eneira svojega člana ta dan \ i Slovenski dom. da ne !>o pred ! sitavni'k "Rd<sv-e«ra križa q:le«la prazne dvorane.
Slovenski fantje na tuiem, tam elaleč pi*"ko inorja n Rdeči križ je z njimi ter jim v v-a kem slučaju priskoči ua pomoč, tako na fronti, kot v varnem zaledju, kjer vojak Midi vedno potrebuje bi a sro roko. ki
mu jo proži R-deči križ hi mu ]»omn.ua. da se pe»čuti manj do motožneura Ter ima občutje, da stoji z Rdečim križem otb nje irovi strani s^ma njeirova <lo inaoa cfl>itelj, sorodstvo in pr jaielji, ki skrbijo, da Rdeči križ neprestano nadaljuje z detain iH>moči in usmiljenja )jovso<I, kjerkoli se nahajajo am-r -ki t a 1 rt je.
IVliivke RdenVira križa nudi j jo pomoč in tolažfoo ter uteho ^ mnogemu fantu, ki ranjen a 'i jlwdan kliče materino ime. ali s,» v omotioi v vojaški i^»!j-ki bol [ nišn-ie? >]iominja na -vojo že no. ljnbiof>. zaročenko, šestin. . itd. Z našimi fanti vred one '^"leihijo vedno nevarnost? v o . bra z, ko pomagajo odstranje-j vati l»«>h>e in ranjene iz liojnej^a polja ter sie>jv Ob njih strani, ko jih nalagajo na vozove, ter ladje, ki jih spravljajo na var no. .Mne>^a požrtvovalna <h lavka Rde če ara križa je že da Pa svoje življenje v slutil Rde če^a križa. V vkl.iufb temu se t. naelv.se potrebno delo nMui!j» uja in pomoči nadaljuje i ti 'i soči 7iioški.h in žervstk dnevne nmlije) vojakom in tx 1 vojne pri zadetim civilistom na raznil frontah ter v zal oil ju prav o"< pomoč in to!a"Žl»o, ki bi jo ž<* bdi mi sami dajati našim fan torn in vsem. ki jih zadene voj 11a in nje.no corje.
Ker pa mi -ami ne morena na fronto in drugam preko mor ja za našimi fanti-vojaki, u t ne mor*m»» pomagati nesreč nim od vojne prizadetim listom direktno, zato je na-dolžmost, da {►odproniti Ri! 1 križ s prispevki, ki h*»do onn iročili liadaljno delovanje humanitarne e>rj»auiizaeije. \ ■ n<* med nami nikogar, ki i ne prispeva' -voj^ira de!-> j Predvsem lie pozabite, - . imamo v nedeljo si h »d za 1» krrž! Kot so nam pri -r.'u na.-možje in fanti« \ ojaki. tako n: nam bo uri -reu ameri-ki b'd« či križ.
hiUI N1AOIU* —
............. " —	^^^^^^mmmrn^^^^^^mm^^^^^mm^^mmm^m^^mm
!!! Kanadski festnik ,
Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo 81ovenpi
WEDNESDAY, MABCH 1, 1944
fflTANOVUW L. 101
I
SON ART REKORDI
Nove slovenske plošče!
Je-r/ W. Koprivšek m njegov orkester
Mf,»r,— WeddliiK Polka
iN« bom ne n tožila. TI im j»'St. pa Židatm marelvi Wedding Waits blovt-nskl WaJtz
Pojo Rupmck sestre Al&VG—Jeep Polka
<.Alut' potico p«0ejo> Marine — polka
575—Terezinka. — polka .\'u plani ncah—vaj<-t>k
Lepe Melodije
Duquei».ie University Tamburici Orkester
5—Na .Marljanrt, polka Kj« so moje rožice Alarička j>e;;la—polk,i
Jerry Koprivšek in orkester
Al j75—Terezinka polka
Na i4iuiiucaii-f-val(«k Za tozadevni cenik In cene plošč «e obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W. 4 2nd ST.,	NEW YORK
Tem potom naznanjamo či tateljem, ki se zanimajo za knjigo: '' American Wild Life", da je ravno izšla nova izdaja in da imamo knjigo zopet v zalogi.
AMERICAN
WILD LIFE
KAKO JE KANADA RAZDELJENA
Kanada je jk> razde i jena v Wet provinc, ki taagajo od Viaiit'ka do Pacifika v slede-
•	m redu: Nora Scotia. Prince
•	I wind Hand. New Bruns-
ick, Quebec. Ontario, Mani-
•	»I k i, Saskatcht<wan. Al l>eit ; i ii British Columbia.
Po obsegu je piovinca Qw-k»«c največja, Ontario pa iimi največ prebivalstva. Vsaka od - h dwh provinc, kot tudi Rri-lisli (Vilumliia, j«> precej ob-ež iejša kot država Texa« v Zdr. !r/nvali. Otok Prince Rdward .jo najniuvfijša kanadska pro-\ iriea. »približno tolikega obse-r'i kot država TVlaware.
V d t-vet ril provincah Kana-I. živi 01) odvtotkov prebival-
va, preostali odstotek pa ži-" ? v takozvanern Yukon teri-
•	»riju severno od Britske Ko-uu#>ije. To ozemlje jo pozna no zaradi vHrkoffa navada za zlatom (gold rush). Iskalei /.lata, ozironui zlate rude ho hiteli v Yukon, da se obogatijo. Polog Yukonar so še ozemlja Mackenzie. Franklin in Kee watin. To tso bogati in osamljen kra.ii, kjer iskalci dragocenih md še niso posebno mnogo hodili za zlatom in bo*ra-»■tvom.. Samo ozemlje Frank-iin obsega trikrat toliko površino. kot ameriška Kalifornija.
To ozemlje leži direktno severno od Arktičnega Irrocra ter sestoja Iz cele vrste otokov, od katerih mnogi niso niti znani.
Kako dolg je turban?
Vsakomur je znano, da si o-ri jentalci v mnogih vročili kratili zavijajo glave s -turbani, ni vsakomur znano, da j* v eh turfcanih pogosto do 20 me-! rov tankega 'bonJbažociga blaga. Orij«ntalec pa zna turban tako lepo zvili na glavo, da je to m? prava umetnost, ki je net obvlada ikdorsibodi.
ZGODOVINSKE CESTE
Zgodovinski >eznam prvih kanadskih cest prikazuje, da so te \ a\ezi z ntnogimi zgodo-vimkimi dogodki, kakor je pred kratkim ol»elodanil Narodni urad za parke, skupno z departmentom za rudnike in rudninske vire ter Kanadski svet. za zgodovinske prostor«1 in spomenike. .
Piva važna velika ali deželna cesta v Kanadi je bila tako imenovana Chamblov Rottd v bila odprta za promet leta KV15 po ukazu M. <le CoiircelJa ki je p ukazu M. ile Oureella, ki je bif tedaj governor Nove Francije. <V-1a ji- bila zirrajena po Frane« /i h v namenu, da zve-y-M Mui«tre;ul 7. verigo utrdb <>1» toku reko Richelieu v -jvrho ob iiimi1n> pred Tndiianei plemena lro<|uoi-.
Stara cesta, ki veže Queens-tovjn in (liippawo v Onatrio ter se imenuje Niagara Falls Road, j«« bila zgrajena in otvor jena po Združenih lojeni istih :nrper:ja v letu 1788. "Dolgo je bila ta cesta glavna prometna žila do Upper Lakes predela. Situ zla je posebno do-l*ro za prevoz tekom vojne 7. Zd ni žen i mi državami v letu 1812—14 in za časa vstaje v letu 1837—38.
Yon tre Street, ki pelje v Toronto od severa, je bila začrtana po pod-govemerfu Simcoe v let 11 1 < 9.°> v vojaške namene, ter kot prevozna trgovska vez med Ontanjsildmj jezeri in Hu ronom. Ta kozvan i * * Quee n^ Rangeiv" so to oesto v letih 1794—96 dovršili iti spopolnili ter ji dali ime Younke na čast sw- George Yonke-a.
Staro pristanišče
Pristanišče Rous«1 v Tuniziji je staro tri tisoč M. Z grad i-li so ga Fmecani pred tridesetimi stoletji. Fenečani so, kot rod. že davno izginili, a pristanišče, ki so ga zgradili, je v raibi še danes.
Tty NOVO Z.1LOGO PRIČAKUJEMO SREIM MARCA
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete remije vide vsega sveta, ki bo tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah.
Cena 00 centov
Naročite pri: "G LASU NARODA", 216 Weet 18th Street, New York 11. N. Y.
V knjigi Je liHtunčuo puplsuno Ztv-Jjeuje posameznih živali, živetih o® suhem, t morju iu v zraku, tako <)• bo vsakdo, fci ljubi uaravo Iu njeuo IM*8tro živalstvo, knjigo bral z veliktaj lauLmmijem, ker bo v njej naSH marsikaj iz življenja rlivjili hirali, kur mu douMlaj m' ui bilo znnuo.
Prvotno Je bilo nuineravano to veliko (tHo izdati v petih knjigah, U»da Je sleilriji^ izšla v eni mami knjigi, ki pa pri vsem svojem sknSuju prina^ii POI'OIA'1 POPIS /. I I ITN*J A AM K^ UISKK DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lover, ker navaja in popisuje \>e živali, ki Jih je dovoljeno in prejiovedHno hi rel.lai l; faraicr. ker so ftopjsflTlc j. I Pfl 11, fei hh JH>Iju k-.risrij,) ali Skofiujcjo ler ^le.^• nju*- ribi^. ker s- v knjigi nnšu-ie VSK
KIBK. KI ŽIVE V AMUINSKIII Vil-pah,
Pole* iK.lju.lm-^:, n|.|*n In prti>ove-floranin vsebuje knjl-a 327 SI.IK <fo-
toKrafij); fi slik r naravnih barvali'
v velikosti erie strani, ter ima 77P strani. Velikost knjige Je 9 x 6 inrev. Knjiga opisuje grsavre. pti«e, ribe. ka-«e in živali, ki »o ravnotnko na Milu-m kol v v(nJI .bitna. - Vezana je v motuo platno 7. zlatimi črkami
'tJT V ANGLKŠriM *r- j"T Cena $3.-™
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET
New York 11, N. Y.
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Ternovc
Spisal Iran Albreht
Cena M centov
Balade tn rnmanrp
3. izdaja — A. Aškerc
Cona M centov
Ko smo Iti ▼ morje bridkosti
Spisal Rov. K. Za kri J »
Knjiga pripoveduje, kako J« Hitler nastavljal limanlue in sanjke ln priprarljal " strup" aa Jugoslovane ln njihovo državo že dolgo prej ko« Jo Je napadel.
Knjiga Je v 207 strani.
Platnu veuua In Ima
Cena $2.—
Živi izviri
Spisal Iran Mati««
Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v r nji Je r trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovenstvu do danaSnJega dne.
13 poglavij — 413 strani
V platnu veaano
C
Duhovni boj
(Izdala družba sv. Mohorja i L. Skupoli
(Vila 50c
itodea Marijani naj Mr»*l>
"HOW TO BECOME A CITIZEN
OP THE UNITED STATES** v tej knjigi so rsa pojasnila la sakonl aa naseljene«.
Cena M ssnfc
Ako naročite knjigo, priložite k nnre> iiln <7. S. Miroma Canadian Money Order za omenjeno svoto. Manjše svote, lahko pošljete v IJ. S. mamkah pe L oziroma S cento.
Državljanski priročnik
(V slovenščini)
Knjižica daje poljudna navo*Illa. kako porta ti uineriiki državljan.
Cena N centov
POUČNI SPISI
r
Pohorske poti
Spisal Janko Glaser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
(P*. J. Kerut — Veaana knjiga
Ona 12 —
Brezposelnost
Spisal Fran Erjave<*
Cena 5iV Problemi sodobne filozofije
Spisal l>r. Franee Veber
Cona 50O
Mlekarstvo
Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. — Knjiga se mlekarje ln farmerje v sploAnem.
Cena M eeni**
Obrtno knjigovodstvo
268 strani, eaana. — Knjiga )• namenjena v prvi vrsti aa etar-bno, umetno in strojno ključavničarstvo ter le leao 11 varstvo.
Cena IL*.

V KIRKLAND LAKE JE
irkland Lake. — WiHiuni '»".uhinuv, ki fc' utadnik iiar<xl-!
r	.	i
mv naborne shlalx-, je na rz-(
v*^ ini te ji Twik Township
' *«nincil izjavil, »la okrožje
ICirklamta nirrwi tronotno |«"<>-
l»lema z nt-zit}>oslj44no!-ijo, <V-
|»rav bo»'f»jo m^katedi elemeuti prikazati |>oložaj v dnif^weni
In.-i.	j
V T« iniskaiiiiii^ dUttrlktu jt* ' cirNt! iranih antno 16^2 hreacpo-
Inih, kakor je bi,1 o d ozimno tri ledne na«aj. M"r. Ramsav i«' tl-ejnl. da jo prvei'jsen ixlsto-t<kk teh btv«|>o-«'lnili za d Ho ne i-[M^oVmili. bo<lifši zai%sno, ali trajno. Xa vprašanje, ko liko jo biKmpoaelnih rudarjev , ,;<■ Mr .Rani^ny (Hlarovoril, da o-kiroar tridoaet. O«] f^ura števila T n vili petnajst, ki za dt-lo \ n*vih niso vof* sposobni. Pro *-lalrh p<^tnajst si prizadevn !<»biti 4U*1<» in za-lu/ek kje dni » je, ker ne bi radi šli nasicij t I Inte tndni-ke. .
\ Kirkland I^iik^ okrožju je
DOVOLJ DELA ZA VSE.
saii*o kakih 2.*> rudarjev l>rez delia. pa ^e večina teh za delo' v rudnikih ni sposobna- Vsi i vojaki, ki so bili i>o>liuii do-' mov in opioseeni službe, -o ili«bi'li delo in zasnlžek, za one pa, ki ne morejo zaradi kake vtV-j«. telesne poskodJbe, ki so jo dniliili v vojni, opravljati, 11'irularnesra fi7.ir*ne"ra dela, se
9	-m
»kuša ukreniti kar potrebno oa se jim pornaira do zopotne-' ira. kolikor mojrotV normal ne-irn življenja.
Okrajna upravnica .Ajin Shipley j(» ^ovom Mr. Rain •ay-.'i izrazila zadovol jstvo nad : nJJejrov'mi mrotovitvami. kerj kakor je dejala, so se zadnje < "ase z**lo <irile okrojr vesii. da I ima okrožje Kirkland veliko^ strn ilo nez.i/]x>sljenih, vsled ee-<ar ji ji« naravnost odleglo pri j. ihi>i. ko je uvidela, da eelo ^oLH-ontno" število znaša ko- < maj 1f»2 l»re>Jp<"iselnih, pa še v i lini Številu so vlJljneeni za delo nesposobni ^er starejši mo- i ^ki. ki m- morejo stalno delati. ;
• kanada ukinila racioniranje mesa
Kanadi je bilo 1. marca j odrejeno, da se začasno ukine ; racijoTiiranje nnesa in ta odretl-ba je bik o j našla svoj odmev tudi v Združenih div.avah, kajti OPA je takoj odločila, da zni-ža število toek za 97 razlie-t nih vrst konzerviranega t<*r svežega arovejesra in svinjske-1 ira mesa.
Kanada je uvedla raeioni-ranje mesa meseca maja lansko leto in sieer največ radi t* ira, da je bilo mogočo spraviti skupaj večje zaloare nN»sa za pošiljanje v An 2» i jo. Vsak ]M»aimezuik je imel odmerek dveh funtov mesa tedensko I Ki daj pa pravijo, da so zaloge precftr velike, ker radi IMUUHttjkanja prostora na ladjah ne morejo izvažati večjih količin mesa v Antrlijo ter v druge zavezui^ke dežele. .
TTkinjenje odmerjanja mesa Še no pomeni, da meso v Kanadi no bo vee meionirnno tekom to vojne. Živilska uprava jo o<lredila. da se vsem ljudem jvifvo. naj ohranijo živilske knjr/iee ozKoma kupon<» za meso in ra\iio tako jo bilo naročeno mesarjem, naj ne vržejo stran ta1>el po katerih so ^e ravnali tekom odmerjanja mesa. .	i
mlad kanadski general
Ott a\va. — Krigadier gene-rjil (f<orire Iviohinir iz Mont-leala. je }x>stal pred kratkim najmlajši kanadski general, ko je bil imen«vait„ da njulo-iitest i geuorala P1. F. Worthing jtona. kot divizijsk.! poveljnik
GOJENJE RIB IN DIVJAČINE SE PRIPOROČA V KANADI
Toronto. — Ontarijska fetle-rac-ija ribohjvcev in lovcev lia divjaeino je priporočala onta-rijski-mu »lepaitmontu za riW lovstvo in lm- na divjačino, da sodeluje pri imenovanju odbo-la. ki bo vzel v pretres |x»sf>e-šenje vprašanja najkoristnejših naravnih virov.
Organizacija }e priiporočala med diiigim proučevanje uaj-bofljšega načina gojenja rib v posebnih ribnikih aiLi gojilnicah iz katerih se potem ribe "poseje" v reke, potoke, jezera itd.	»
Na isti na<v'in naj bi se dobro proučilo gojenje divjačine po kanadskih bogatih gozdovih iu planotah, ker to bi prinašalo tudi deželi precejšne dohodke. Seveda bi bilo treba sprejeti postave, ki bi projektirale div-jaičino iu ribe, kar pomieni, da bi se morali lastniki raznih kemipov pokoriti pravilnikom ki bi bili uveljavljeni v svrho načrtnega gojenja boljših in fi-ne.išib rib ter divjačine, ki bi nudila boljše kože za krzno.
Draga povest
Veliki pisatelj Charles Dic'k-<*ns je enkrat doibil deset tisoč dolarjev za povest, katero je spisal v dveh tednih. Deset ti-! socakov mu je izplačal neki newyorwki list. Dickens je bil angleški pisatelj.
Iskanje pločevinaste rude
Alabama. — V okraju Coosa je začel državni geološki oddelek preiskovati ležišča pločevinaste rude in sicer v bližini Roekforda ter Goodwater. — Smatra «e, da žila tc l-ude ne i>o ravno izredno bogata, vendar zna nuditi precej domače pločevine, k' je za vojno nujno potrebna.
ZADNJE VESTI
Nemška ofenziva v okolju Maribora in Celja
Nova nemška ofenziva je posebno osredotočena na Hercegovino in pa v okolju .Maribora in Celja na Štajerskem, ka-' kor navajajo zadnja poročila. '
Pri Goriei na Primorskem boji liadaljiuiejo in pa rtizanski j lK>jeviiiki se |>ostavljajo v brani jn»*mški jiremoi'i z vso srdito-' stjo.
Xeinei so nn jx'li v oftMiziv- i
nih bojih v Sloveniji zadnje dni izgube. (Zajetega je bilo tudi precej materijala in to posebno v Hercegovini, kjer so osvoibodiihie čete razb'lf dve že-j lezniški postaji.
V Liki na Hrvaškem se vrši ! jo hudi boji okrog Perušiea.-Tu je 'Vajo ubil ili precej ii«-iii-i škili vojakov in v.ikov.	j
starost morja
Geologi se že strin jajo v tem da morje v začetku sveta ni bilo slano. Slano je postalo Šele ]>ozneje. ko so nanosile Vanj soli reke, ki imajo v svojih vodah tudi sol. čeprav v vedno manjših množinah- Na tem do gnan ju so sloneli vsi računi (glede starosti morja. Učenjaki so ugotovili, koliko jo v 'morski in rečni vodi natrijevega klorida in po tem so izraču JnaTi starost morja z delitvijo j približno pred 100 leti na 100 miflijoTiOv let. Ob koncu prete kl<'ga stoV-tja so te racmie revidirali in prišli do zaključka.! da je morje sta to 350 milijonov • let.
Ameriška geologa A. Sj>en-eer in K. Mu rata z ameriškega zavoda za geološka razi s ko-' vanja sta izraennala starost morja na 500 milijonov let. Ta dva učenjaka trdita, da pri prejšnjih računih niso upoštevali vpliva skrilavca na morskem dnu. v katerem -o snovi, ki se spajajo z natrijevim klo-•tidom in ta se potem skoraj ne ,da izločiti iz njih.. Svoje račune sta razstavila na kongresu ameriških geologov, kjer sta pa naletela na odpor raznih Šol. ki so izračunale starost morja na *2-"»00 milijonov let.
{Polemika se je razširila tu d i preko znanstvenih krogov, pozneje pobegel v njo tudi prof- \V. Rmee iz Oliieaga. ki '^alamon-ko izjavlja, da <o se oceani pred milijonom let posumili n Šele pozneje zojx t na-polnfi z vodo, tako da utegnejo imeti prav vsi. ki so izračunali starost morja . _____
petelinji boj povzro čil vaški boj
V Belgiji >o petelinji boji b-li že davno prcjK>veda<ni. ven dar pred vojno se pa tu in tam š<> dalje vršilo. Pri eni taki priliki v FIan<lriji je" prišlo zavoljo takšnega boja do hudega J .spopada. V neki dvorani so priredili pi^telinji boj. Zbralo se je kakšnih 100 gledalcev, ko so prišli orožniki in zahtevali.j naj se prireditev ustavi, /rledal rti so se zavoljo tega tako raz-isrditti, da so s kozarci in steklenicami navalili na orožnike, ki so se morali po hudi borbi umakniti. Kmalu potem so se vrnili t večjem številu' a dvorana je bila že prazna in le gostilničarja so mogli prijeti.-
smrtna kosa.
i Po kratki bolezni je umrl v Cleveland, O., Vinko Bosich, star okrog 50 let. Preje je bival v New Yorku. Tukaj ue za-j puišča sorodnikov.	,
I "SPANISH In W> LESSONS- — span-Jtflne t 20-tih —— SyaiMko-an-ifleika slovnica. — Spisal Jo le R. D.
•L' Cortina. I Ta knjiga je popotna in prav nl£ pri-krajSana. Od prve do zadnje strani je je popolnoma Ista. kot jo je pisatelj
(napisal in kot je bila prvotno inlana za viBjo ceno. Cena je zato nizka, ker ■ Sao se porabile prvotne tiskarske forme, ln ker Je pisatelj sprejel nižjo ceno.
Po tej pri prosti stopnjeTalni metodi vam Co iin ta i temam, da se labko na-nMte fipanSčine.
To praktično nfenje ima kar najmanj nezanimivih fa eapletenib slovničnih pravil ter va« uH brnti. govoriti in razumeti Špansko.
Prodanih je bilo ie nad 2.000.000 Cortlnovlh knjl*.
Corintovo kratko mefo«lc> 90 odobrili učitelji, profesorji, inle. poslaništva ln eksportne trrdke pu celem sveta. Je praktično, prlprosto In nwpofino. KKJIGARKA SLOVENIC PUBLISI1-1NO COMPANY. M« Weat 18fb RtreeT York. N. — <Xta'fe aram »1-
VRANA, kadi cigarete
1
Med ži valili i, ki so znane zavoljo tvojega daru za posnema "j^. je bila. doslej menda jsauto opica, ki je prevzeal od čoveka kajenje. V iivailskem vrtu v Rimu. lahko občuduje na pri-iner vsakdo veliko opico, ki časa do časa z už/itkom vleče suM>t»ko.
V državi New Jesev ])a je ijiiel svojčas neki John Smith \*i'{iflio, ki je tudi stopila v vrste kadilcev. To se je zgodilo tako-le: Nekega dne je moral Smith skočiti k tolefonu in pri tem je puHtil na urizi gorečo cigareto. Nemalo pa se je začudil, ko se je obrnil in zagledal vrano, ki je bila vedno pri njem. da je sedela na mizi in pridno potegovala iz cigarete.
Mož je napravil nekoliko experiment o v, ki so mu neoporečno dokazali, da ima vrana dobro cigareto nad vse rada. Samo v neki stvari se ne more po meriti s priučljivimi opicami: Cigarete si samia ne zna prižgati ter ji mora pri tem pomagat- gospodar. Mr. Smith
j bi seveda ne bil pravi Američan, če bi svojega odkritja ne ; znal trgovsko izkoristiti. Stopil je v 59vezo z vefliko tovarno cigaret, ki objavlja sedaj velike fotografije kadeče vrane 7 napisom: "Mary, vrana Johna Smith a, kadi načelno samo naše dobre cigarete.M Ta njena načelnost, je prinesla Mr. Smith u že lep dobiček. .
I
VAŽNO NAZNANILO
Urad za rekonstrukcijo i 11 rehabilitacijo Jugoslavije (UK-RRA) išče sposobne osebe, ki bi bile pripravljene prevzeti službo za to delo.
Pot rebujejo s«1:
učitelji, profesorji, ti^mičiži inženirji, zdnmriki. Z4jbow travniki. Mksek^.tivni uradniki, social iu dela ve i. bolničarke, strežnice —
in raznovrstni drogi profesionalci jugoslovanskega pokole-j nja. Med te spadajo bodisi tuj rojeni ali natui-alizirani jogo-; slovanski Amcrikanei, ki imajo potrebiP* kvalifikacije i" s|M,-j i sobnost za rekonstinikcijsko in reliefno delo.
1 Tist.i, ki so zainteresirani v Utko delo in službo, naj se obrnejo pismeno v angleščini na naslov:
LOUIS ADAMIČ, Mil ford,
j New Jersey.
Pretečeno nedeljo sva bila z ženo deležna kar dveh obiskov in sieer iz prijazne naselbine Flv Creek. N. Y. naju je kar iz nenada obiskal moj brat Frank, njegova žena Millie in! hčerka Frances, nato pa moja j se4ra Jean, ki je sedaj zapo-' slena v Washington«. 1). C v spremstvu moje mamice, katera je M-daj začasno nastanjena pri moji sestri Frances, por.' Maček v Kew Gardens. T;. T. Snidenje je bilo seveda tem prijetnejše, kt*r je bilo tako nepričafkovano. Nato smo po-j poldne vsi skupaj obiskali mojega očeta, kateri se sedaj nahaja v tukajšnji Bellevue bolnišnici. kjer se je pred kratkim podvrgel kar dvom operacija za vodenico. Stanje se , mu sedaj dnevno obrača na bolje kar gre vse priznanje v tem uziru zdravniški vedi.
Po obisku smo se razšli vsa-! ki na stv»j dom. v trdni nadi.j da se zopet skoro snidemo in j sicer se trdno nadamo. da se
bo takrat v naši sredini naiia-j^L tudi oče, ki mu na tem mestu vsi skupaj iz srca želimo skoraj.snega popolnega okreva nja. Torej prav lepa hvala za obisk vseui skupaj.
Nai na tem mestu izrečem še prav iskreno zahvalo našemu simpatičnemu slov. župniku .-»v Cii Ila v New Yorku, Rev. Pius ,T. Petricu, ki je takoj, ko sem mu telefonično javil polo-r/aj mojega o<Vta. nesel sled- , njemu v bolnico svete zakra- i mente, ter se mu oče zato tudi sam najtopleje zahvaljuje, ter Se je izrazil, ko sem ora isti < dan v bolnici obiskaii:	se 1
daj. ko sem to versko doTžnost opravil, se kar nekam bolje počutim. ter sem tudi na vse pripravljen." Le pogum oče. krmi In boste spet med nami in vam želimo, da boste deležni saj te ira 'življenja še na. mnoga leta
Bog vas živi! Pozdrav.
A. F. Svet.
Booklyu. N. Y.
OBISKI V NEW YORKU
•fJLAS NAMDA* — WtW TORS
WEDNESDAY, MARCH 1, 1944
m&nonjifi l
p
OD SVOBODNIM SONCEM
BOMAN — Spisal: F. S- FTNŽGAB.
130^1 -------
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČIT A
THE INCREDIBLE
TITO
Man cf the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
K»»r Je zaluča t»-li knjižic omejena, je priporof-ljivn, ihi l*n51ji»e nantf-ilo |tr»'j ko nH<r<»V. K nnrof-iln prilnjiitp v iluhn-m 7-aivltku gotovino i »z. znamke (Združenih državi. Narix'ite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street	New York 11. N. Y.

Angleški
Moliiveniki
lfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
'•KEY OF HEAVEN"
v fin.in usnju $1.50
'•KEY OF HEAVEN" v iinitiranem usnju $1.—
Štirje hlapci so piignali konje in hiteli z zaponami. *4KaJvof" je vprašal Numida sužnja ob vozu. ""Popila je nekaj kapljic margaronovega soka in čašico vina. Sedaj spi!*'
"Čuvaj jo skrbno! Na voz! Xc ve se, kakšne skriv-? u>»ti so g to deklico —** je mrmral zase. •
Na severu se je širil krvavi pas požiga. Po cesti so lii-li begunci na neosedlauih konjih. NSimidovo spremstvo komaj krotilo vprego Iz (gozdov so doneli zdvojeni kli-< i, govod je mukal!a, vse je bežalo. Celo ptioe so zateglo ■ ičeč frfotale zbegane in zdraniijene proti jugu nad glavami Itiiečih
Nfumida je potegnil Radovana za laket in ga vlekel v
katerega niso utegnili razdreti.	'
-tRadovan, ti se vrneš!" Vrnem? Ne, Numida! Bežim s teboj! K Epafro-iVh\ bežim!"
"Ne smeš, ti moraž do Iztoka'! Izroči mu pismo! Čuvaj i kakor glavo! Moji opremljevalci ne smejo zvedeti, da •m prijatelj Slo v eno v! Torej — moram bežati- Ti pa nazaj!
Radovan je mencal in se obotavljali. Preden pa je mogel ovoriti. mn j© vtakni' Numida Iztokovo pismo v nedro ir iu zagroail:
*'Starce, slusai, če ti je živijenje milo!" z Oodec se je komaj dobro zavedel, ko je stal sam sredi tora. Numida je pa odvihral za bežečim vozom.
ENO IN DVAJSETO POGLAVJE.
Iz ožganih hlodov se je kadil siv »smrdeč dim. Krog in og opustošenje. Celo v stepo so segali osmojeni zaklinki ve, ki jo je užgal poiž*u Tu in tam je še tlela ruša, vča-li ^e je posvetflo v grma, dim se je visoko dvignil. Na Iiuu so krakali vrani. Jastrebi na Hemu so zaduhali vonj j Hinojanem nia-u. V jatah so pri veslali in krožili nad bo-j 'eni..	I
Dolga in široka proga po severni Mesti ji je bila samo brez-►gno razdejanj. Nobei-a koča ni \eč stala, vse staje so bile azne, polja poliojena in pomandrana; celi gozdovi izpaljeni. Siral>no je gospodarila vojska Slover.ov. Na> stotine ujetni-'»v je zdelo v biezupu in se poslavljalo z grenkostjo v srcu, preklotftvom na suhih ustnicah od spaljenih domov. Ka-► v tovor so ležd i povezani v gostih gručah pod milim nebom čakali usode. M<\- Slovcnov je pisal, pomočen v ki vi, vse 'vsod, kamor je zasegel, z divjo slastjo grozno besedo: Mcl<-" ■'•••vanie! Noč j« prižgala knave plamen ice in po vsem nebu • j<> raztočila z grozno roko napisana beseda: Maščevanje! " . kosti očetov, za srca sinov in bratov, zob za zob, glavo za . avo. I>an plačila.
Iztok je ležal sam, daieč od tolpo, vrlin griča,. Oh njem m, razveznjeni oklep in neokrvavljcni meč. Roke pod '•ivo, oči zaprte, uho cluha za divji raj pobesnele tolpe, ki je v rnotici zmage uživalat zaseženi plen..
Iztok je užival.. Ma.-čcVal se je za kosti padilh Svaru-ičev, bratov.. Toda tako ^ maščevanje mu je bilo zoprno. To btfa vojska, to ni bil boj, to je bil t op, naval, mandranije, nje averine, požig, pohed krvi žejne divjačine. Njegove i'"li so bile visoko nad krvavim plamenom, njegov smSter je 1 daleč preko ožganih grobov, njegov meč ni zamahnil, odkar se spopadli Sloveni in Huni. Tolpa je napol trudna, na-i pijana goltala zmago s požirki pobesnele strasti, on je adal vrhu griča, njegove dušo je žejalo, njegova roka je bi-trudna od 'brezdelja. Na dnu srca je začutil iskreno žalost t je raizvaljen Tiilbudijer ostrog, da trolmi on, tako vrl i>čak, v soteski blizu gradišča. ' Da je živ! Da nis-o raz-: -ane njegov kohorte! Da bi vsaj prišel kdo drug in bi e vgnezdil za Donavo! Azbad! O! Da bi .srečal vsaj Tunjuia! Tedaj hi se skrhal njegov meč, njegrova roka bi ne a trudna od brezdelja. Tn če bi padel on. zadnji Svarunič, i za to? Padel bi junak, zadet od junaka!
Iztokovo srce je zahrepeneflo če Hem. iZazdelo se mu . kakor da bi ga klivala usoda, bogovi in mu kazali proti
•	u. Po'licu se nm je razlil dvoan. Usoda? Bogovi? — x < usoda ne bogovi, nihče ntte ne kliče. Kliče me ljubezen 'o naroda in do Irene. In za glasom te ljubezni po j dem.
ojdem! Takoj do nje. Oo bi moral do Aten, če bi poto-'1 vso zimo, dobiti jo morami! Z njo in z njenim ognjem vrnem, in potem? Z vojsko na jug, ker me kliče ljubezen!
Iatok je odločno potegnil roke izpod glave, sedel, vstal in
•	ozrl na bojišče in pogi riasčie..	I
Dovolj 1	I
Na njegovem obrazu se jo črtala ^led studa in gneva. .
Dovolj klanja! Maščevali ste se. Sedaj hočem boja-P" >a, da se prestraši Upravda, ko zve, kako so pogažene legije hoplitov od Oriona.
Takoj je segel po okh-pu in si 'ga tesno pripel okrog prsi nategnil jermenje ob ledjih. Opasal je meč, .si poveznil eni in se naravnal k tclpi.
"'Zapodim jih domov1 Jesen se bliža. ' Pozimi jih vo-i fl ovoni iz Bizanca »vadijo v orožju, jaz pa poiščem Ireno. Tn ko se vrnem, udarimo!*'
Prav ko se je bližal Tztok vojski 'Slovenov, je zapazil, da je dvignilo v lež švu veliko vescffie. Tolpa je bučala od idosfri in se gnetla krog jezdeca ki je krenil iproti oboroženim r tam, kjer je laboril Rado.. Kdo bi utegnil biti?
Irtok se je oprl na težki meč in motril jezdeca sredi maio-, ice.. Kakor bi bil Hun? In vendar ni. Drugače bi drhal sprejela Huna-.
Tz "srede prome^ečih vojnikov se je razleglo: "Plnnk. plunk, plink. pfl«unk!M
Star, a močan glas je zapel- Narod je udaril v bojno
I »osem.
"Radovan," je izpregovoril Iztolr glasno in veselo. "Odkod ga prineslo! Prazen ae vrača! No, njegovi obeti in njegove prisege, vse govorjeno v burjo."
(Nadaljevanje prihodnjič)
v iinitiranem usnju —1 Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR V AMERIKI SLOVENSKA SEKCIJA
Glavni uradniki:	Zastopa
Predsednik; Vincent Cainkar, 2059 S. Law udale Ave., Clih-airo, 111. SNl'.l PiMlpredsedniea: J<iseiiliine Erjaree, 527 N. Chicago St.. Joliet, 111. SZZ Tajnik: .Tfjseph Zalar, 351 N. Chicago St., Juliet, Illinois	K>K.l
Itlugajiiik: Ix*o Jurjovec, 1S40 W. 22nd Place, Chieajio. Illinois	ZSZ
Nadzorniki: John (iurnik, 6403 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio	S1»Z
John Erincnc. 730 W. National Ave.. Milwaukee. Wise. SPZS Frank J. Wedle, 301 Lime Street, Joliet. Illinois	OSl»
Josephine Zakrajšek, 7tSU3 Cornelia Ave^ Cleveland, Ohio PS Franc Cesnik 5709 Prosser Ave.. Cleveland, O. SMZ Direktor publieitete: Janko N Kogelj, 0208 Sehade Ave.. Cleveland, e>. ABZ
LOKALNI ODBORI JPO, SS. Lokalni odbor št. 1, Juliet, 111.
Predsednik: Jos. Zalar, 351-3 N. Chicago St., tajnik: John Adnmich, 1120 Highland Ave. in blagajnik : Louis Ko-smerl, 754 N. Hickory St. Lokalni odbor št. 2, Cleveland. Ohio. Predsednik: John Pollock, 6407 St. Clair Ave.; tajnik: Frank Turek, 6117 St. Clair Ave, in blagajnik: Joseph Okorn, 1096 East 68 Street. Lokalni odbor št. 3, Chisholm, Minn. Predsednik: Frank Kne, 415—3rd St., N. W.: tajnica: Margaret Janezich, 505 5th Street, N. W. in blagajnik: John Liamuth. 26—3rd Street, N. W. Lokalni odbor št. 4, Sheboygan, Wis. Predsednica: Marie Prislaud, 1031 Dillingham Ave.; tajnica: Johanna Mohar. 113S IMllingham Ave. iu blagajnik: Martin Jelene, 1027 S. 8th St. Lokalni odbor št. 5, Milwaukee, Wis. Predsednik: John Oblak, 215 W. Walker St.: tajnik: Rev. 1). M. Setniear, 1210 So. 61st St. in blagajnik: liev. Anton Sebiffler, 823 W. Mineral St. Lokalni odbor št. 6, Ely, Minn. Predsednik: Anton Zbašnik. A FIT Building; tajnik: Ivan Tauzell, Ely, Minn. In blagajnik: Louis Champa, Sr., Ely. Minn.
Lokalni odbor št. 7. St. Louis, Mo.
Predsednik: Geo. Kovacevlch, 2W)3 S. Jefferson St.: tajnik: Euselio RuiC, 401 E. Marceau St. in blagajnik: John MarušiC. 2751 Tar k Ave. Lokalni odbor št. 8, Chicago, III. Predsednik: Anton Krapenc, 1636 W. 21rat Place; tajnik: John Gottlieb, 1845 West Or ma k Rd. in blagajnik: I^eo Jurjovec. Sr., 1840 W. 22nd Place. Lokalni odbor št. 9, Waukegan, nt
Predsednik: Anton K obal, 1015 Commonwealth Ave., North Chicago, I1L; tajnik: Joeepb £orc, 1045 Wadswortb
Ave., North Chicago, 111. in blagajnik : Frank Nagode, 013 MeAlister St., Waukegan, 111.
likalni odbor Št. 10, Uoydell, Pa.
Predsednik: Joseph Matičič; tajnik: Joseph Arhar. P. O. Box 139, iu blagajnik : John Jereb. Lokalni odbor št. 11. Butte, Mont. Predsednik : Charles Propp, 1144 East Second St.; tajnik: Ignacij Oražem, 2029 Walnut St. in blagajnik: Charles Lovsen, 201 East Park St. Lokalni odbor št. 12. Pittsburgh, Pa. Predsednik: F. J. Kress, 218 — 57th St.; -tajnik: Johu l>e£mnn iu blagajnik : Nick PovSe.
Lokalni odbor št. 13, Farrell, Pa.
Predsednik: Frank Kramar, P. O. Bo\ 241 ; tajnica: Frances C.!or«»nc. Oi'i Cedar Ave., Sharon. Pa. in blagajnik: Joseph Garni. Sr., SS7 Cedar Ave., Sharon. I'a.
Lokalni odbor št. 14. Lorain. Ohio.
Predsednica: Miss Mary E. Polutnik, 1711 East rj)th St.: tajnica: Matilda Ostanek, 1S4S East 34 th St. in blaga j nicarka : Hermina Zortz. Iskalni odbor št. 15, Clinton. )nd. Pre<lselnik: Anton Jarc, Itlt	mj-
nik: Frank Rregar. 1159 Anderson St. in blagajnik: Frank Prafinikar, RU 2. I okalni odbor št. 16. Salida, Colo. Predsednik: Frank Usnik RFD 72: tajnica : Katherine Drobnik, 421 East 2n<l St. iu blagajnik: Louis Skull, RT Bos 180.
Lokalni odbor št. 17, Kork Sprrs, Wyo.
Pre<lse«lnik: Anton Starman, 1216 — 18th St.: tajnik: Joseph iiosar. 417 Tisdel in blagajnik: John Jenko, Jr.. 1118 ClaA St.
Lokalni odbor št. 18, Barbetron. Ohio.
Predsednik: Joseph Leškan, 196 — 22nd St., N. W.; tajnica: Joeephine Porok, 29-lGth St., N. W. in blagajnik: Louis Arko, 1222 W. Wooster Rd.
Lokalni mibor št. 19. Aspen. Colo.
Preil>e«l[jik: Jobu I^n>hin. Box 252, Aspen. C..l«>
Lokalni mlbor št. 2», Pueblo. Colo.
Predalnik: John Germ, M7 II. C St.: tajnik: Frank Pechaik, 1^12 Eller Aw in blagsijidk : Fr. Rrajda. R. 1. Box 2. Ijokalni <Mlbor št. 21. Iletner. Colo. ! I'reds«^lnik: Anthony Jcr>in.	Wa-
shington St.: tajnik: Frank «»koren. 47.":» Pearl St. in blagajnik: George Pavlakmtli. 4."»7:i 1'carl St. Lokalni »dW št. 22. I^i Salle. 111. Pr»*<l>*t|nik : /evnik, Lincoln Ave.: tajnik: Frank Koblisek, Garfield Ave in bla^iijtiiČarka : Euima Shimkus. 717 5th Street.
Lokalni odbor št. 23. Johnstown. Pa.
Predstnluik: Andrew Vidrlch.	fo-
rest Ave.: tajnik: John Ijin^-rholc, •Fr., 516 Linden Ave. in blagajnik ob enem.
likalni odbor št. 21. Trinidad. Colo.
Predsednik: Math Karchh. loll Lincoln Ave.: tajnik: John I.ipec, P. O. Itox 26, Ron Carl>o. Colo, in blagajnik: Frank Tomažin. ls<»2 Linden Ave. l.okalni <Mll>or št. 25. Clairidge. I'a. l*re.|>»^litik: .IoIjti Korr-e, R .1». 1. Kx-iM»rr. I'a.: tajnik: Anton Zornik, Box 202. Ilertuinie. Pa.: in blagajnik: Alexander škerl, Ex|H>rt, Ph. Ijokalni odbor št. 26. Indianapolis. Ind. I*reil>e<lnik: I^ouis Zuidaršii\ !•:'.>> \ Ketchani St.: tajnica: Jennie Gerhick. 71S X. Holmes Ave. in blagajnik Anton Hren, 928 N. Hatigh Str»i-t. I .okalni o«Ibor št. 27. Sirabane. I'a. l*re«lse<liuk: John Bevee, H.ix 1»;. Stra zane. Pa.; tajnik: John Bole. Box 13s Strabane, Pa.; in blagajnik: Joliu Troha. Strabane. Pa. Lokalni odbor št. 28. E. Helena, Mont. Predsednik: Loni* Smith, P. o. Box 371: tajnik in blagajnik: Joseph M. Sušek. I*. O. Box 331. Ixikulni odbor št. 29, Bridgeport —
Boydsviile, Ohio. Predsednik: Joseph Snoj. R. F. D. 1 Box 7, Bridgeport. Ohio: tajnik in blagajnik: .Tohu Vitez, Box 818. Bar-ton, Ohio.
I»kalni odbor št. San Franrisro. Calif.
Predsednik : Andrew Leksan. 549 Rhode Island St.: tajnik: Joseph Fabian, 534 rtah St.. in blagajnik: Valentine Laha mar, 702 San Bruno Ave. Lokalni odbor št. 31, Kvelrth, Minn. Predsednik: Jacob Set nikar. Box 152: tajnik: John Habjan. t;io Douglas Ave. in blagajnik: John Panchnik, 727 Summit St.
Lokalni odbor št. 32, So. Cliirago. III.
Pntls«Hlnik: Frank Kosfe, 975,'S Avenue -1 : tajnik : Lont« Kos»*le. 0S42 Ewlng Ave. in blagajnik: Jacob Rrljavac. 10121 Ave. M.
Lokalni odbor it. 33. N. Braddork. Pa.
Pr«vl»a^lnik: Nlkol« Pavlakovich, l.M:? Mrinfon Ave.: tajnik: Anton Redttak. I71f> Po|>lar Way. in WacajniParka • '■*rnn«H-s Mardiabtts. lOl.'t Brad doc k
A ven tie.
I/okalni odbor 34. Detroit. Mirh. —
Pr.^l<.Mtt.!k : X ji t hew T'rtins. 12(123 WbPcoinhr tajnica : Katherine Krainr..
17838 Hawthorne Ave.. In blagnjnik:
\ Tit on OMiiinlk. 1221 Nevada, likalni odhor St. 33. Clwr'and. Oblo.
—	tOkmt ie ColMnw/wl.1 Predf»e«lnlk • Joseph Terbifcan. 14707 Hale Ave.: ♦ ninik: JoxejJi l»um. 1.H«or» Waterloo Rd.. In blacm jnik: John Leskove*.. 94<! Fast 250 St., Euclid, Ohio, Lokalni odbor št. 3«. Girard. Ohio. —
PrMd*ednik: Anton Kikl. 1« East Luclns Ave.. Toungstown, Oliio: tajnik Hezek. 107 Trumbull Ave.. Girad. Ohio: in .Tobn Rovan, G2 Smithsonian St.. Girard. Ohio.
I »kalni odbor St. 37, Cleveland, Ohio.
—	(West. Park okrožje. — Predsednica : Ivana Zalar, 11920 Longmead Ave.: tajnica: Cecilia Brodnik, 4592 West 130th St.; in blagajnlCarka: Josephine Bizjak, 13101 Crossburn Ave.
Ua, bratje tako je! Kdor hoče obsojati rurko diktaturo, ta naj pomete poprej pred svojim pragom-. Veste, lagati je grdo in to se ne ujema z božjo zapovedjo. Rusija, je danes naša zaveznica, zato moramo biti če že ne po katoliških, pa vsaj po elovecan^kih predpisih bolj odkristosreni in kdor podpihuje intrisre, ta ruši vzajemnost in "bratstvo.
Pravijo: podpisali ne bomo nobene diktature, ker se z nobeno re strinjamo, pa naj bode boljše<viska rfli pa kraljeva. Vsaj ne bo treba nie podpisati, ker Tifihee ne bo pri#?] sem v Ameriko prosit srbsko-slovenskih sapamtistov da naj podpišejo, zato so tukaj drugi ni.ožje in ako se pa zgodi, da ravno pridejo, pa takrat spregovorite pametno Irosedo. Ali no Terte, da razmere se samo razvijajo in ako bo srečala tr-moglavožp pamet, oisto gotovo je, da se bo Jugoslavija razvila v lepo demokratično državo.
Ampak veste, fanatiki so sla bi ljudje. Pa niso normalni, pa naj si bodo verski, narodni (izrodki nacizma) ali pa tisti okrajni komunisti.. Ja. resnica je. Tudi par komunistov je med Slovenci, ki se z niimi ne tinores pogovoriti, ampak kar naprej gode, in ako bi jim; bil al vrata odpi*ta. kar naravnost bi tekli v Washin£rton in nad Belo hišo izobesiti >np in kladivo. Ampak le počasi, f.ahiko da pride v Ameriki do lM>ljševizma, ako bodo na krmilu trdoglavexi, ki ne iliiodo ra narod nič storili, ampak samo sebi žepe trpali, narodu pa obljubi jail i prosperiteto za vogalom. Ampak tako dolgo, dokler bode Amerika v rokah takih mož. kot je predsednik Rooserelt, pod katerim se iz-l>o!j£uje sooijalno ži\(jenje, tako dolgo bo meja komunizma tam daleč za Atlantikom. Ja. bratje, tako mora biti! Meja mora biti zaprta za i 11 tri garje, ti naj ostanejo tam, kam spadajo. V Rusiji je lahko ko-munizpm, to so njihove zadeve. Ameriške zadeve bodo pa A-nieri.kanoi sami rešili brez im-oortiranib sugestij. Meja za dežele — meja za i nt r i garje! Odfnrta vrata pa za bratstvo mted narod?..
Za dober vzgled bratst va pa lahko največ storijo naši svečeniki. Že od nekdaj je bila zasejana misel, da bi se pravoslavna in rimska cerkev združile.. Ali ne bi bila ravno zdai najlepša priuka, ako bi si zdaj podali pravoslavni in rimski svečeniki roko? f'emu je treba razliko med srbskim in rimskim, popom, ako vendar raz-gla^šajo eno vero, enega Biga in saniio ene Kiistove nauke 1 Tn ravno zdaj, ko imamo na razpolago Atlantski earter, aili ,ne bi bilo pametno, da slovenska in hrvaška duhovščina malo potrka v Rimiu na vrata |Vi-aj to ne bi bilo tako težko 'Ako bi imeli malo poguma reči ipaipez'j, da zahtevamo splo&nf in enakopravne volitve, da si bodemo kardinale sami volili To bi bilo demokratično in .popolnoma v soqrlasju z božjo na redfbo, ki pravi, da smo pre^l Bogom vsi enaki. Čem« imajc Italijani v«e kardinale, mi Ju gosi ova ni pai nobenega ?
Veste, da če bi do kaj takega prišlo, bi bil pravi čudež! Potem bi ibilo laihko mogoče, da bi se vse kristjanske Vene: pra voslavna, lnteraiurka, protestantska, in Bog ve, koliko jii je teh malih skupin in v.-e bi se zedinile pod okriljem en« vere, ene cerkve, enega Boga in Odrešenikac Mi Slovani bi potem dobili še 160milijo-nov Rusov.. Ako bi prišel na vsaik milijon duš po en kardi nal, potem, bi tudi mi Sloven di dobili enega kardinala in b; se lahiko zgodilo, da foi bil Slovenec za papeža in potem TVftm
ne bi bilo poteba beračit v Rimu za svetnika..	j
In potem ko ne bode toliko ver,, tudi <krivoverce*v ne bou Rusija bo podelilai svojim svobodo, kajti nji se več ne bo treba bati, da bodo ruski popje mraearili za ca'i istieno v^ado.. rn bolgarski in srbski popje, ti ?e bodo kmalu sporazumeli z ruskimi. In zakaj se nebi, pa tudi naši hrvatski in slovenski? Al i bomo naprej gojili tisti separatizem/? In se kavsnli kakor so je dogajalo v stan Ju goslaviji ?
Ja, za Jugoslavijo bi to bila sreča: bratstvo med rimskimi in srbskimi popi. Ali veste, kakšen hrup so zagnali rimski katoliki za časa Alexandra, ko je razpustil Drče, pai je dal prednost Sokolom, ki so bili že za ča*a stare Avstrije borci za jugoslovansko misel, dočim <o Orli ribarili za tisto črno-rume no zastavo, pod katero okrilje naj bi se stisnili tudi Srbi. Za to ni bilo nič bolj kot pametno.; rla je dal Alexander prednost) Sokolom, kot pa tistim avstrij skim pariotom. Tn kako ?o zarjovel i. da se jim godi k H vi ca. in prav zaradi tistih demon--tracij je moral iti Korošec pre' mišljevati v koncentracijsko1 taborišče «voje zmote
Drugič pa so zavre-ŠČaJi pravoslavni svečeniki, ko se je za 'asa Pavlove vlade mislilo vpo' -taviti v Beogradu papeževega zastopnika. Taikrat >0 se posta rili na noge pa ]>ravoslavni popje, da jim ga« ni treba, in prav so imeli možaki so bili, vsaj jp pravoslaven a vera naj-Imž zadosti bogata na domi-lji-jah, čemu bi pa še rimsko hier firhijo mešali. Pravoslavna cerkev jo slovanska cerkev in pravoslavni popje, dasi niso nič manj domišljivi kot. pa rimski, ampak eno prednost pa imajo: ti so bofj narodni in niso nikomur drugemu odgo-vorai kot narodu in državi
Rnkli boste, da to ni mogoče da bi pravoslavni in rimski svečeniki združili. Ampak zg-o dilo se bo. Danes je ta stvaT seveda še malo prekisla, da bi se dala pogoltniti, ampak prišel bo čas, da bode stvar dozorela iu hruške bodo kar sume padale na zemljo. Pomisliti je treba, da vsi popje niso enaki. Eni so bolj napredni, drugi pa bolj narazdnjaški. Poglejte na šega Trunka in čitajte njegove spise. Pripoznati boste morali, da so stvarni in smeio smemo reči, da bi skoro lahko mv domestil pokojnega evangelista Kreka, kateremu so celo liberalci pripoznali, da je v res niči zmožen in stvaren krit:k
In bratje, vse se lahko zgodi. Ako hočejo imeti Jugoslovani odkritosrčno vlado, pa naj isi bo kraljeva ali republikanska, tista dvojna Kristusova vera se mora zliti v eno, kajti en Kristus in ena država pa dve veri, se ne ujemta z božjimi predpisi in čisto gotovo je, da je ena izmed njih krivoverska Zato kakor je zapisano v evangelijih — drevo, ki ne rodi naj se poseče in požge..
Rekli boste, saj so v Jugoslaviji tudi Muslimani. Kaj pa ž njimi? Ali se morajo tudi ti prekrstiti lin združiti z katoliškimi svečeniki? Ne! . Mu sli-manska vera se razlikuje od lcristjanske. Ti imajo svoje lastne nauke in svoj Talmaid in ti se ne uvarijo za kristjanske duše in smielo smemo reči. da so bili muslimanski svečeniki še skoro najpametnejši v stari Jugoslaviji. Ali ste kdaj sl'sali, da so dela'li kako zgago? Niso! Zakaj? — Zato ker so bili v Ankari i>ametni. Ako bi b2'i v Rimu tako pametni, da se ne bi mešali v jugoslovanske zadeve, potem Čisto go tovo da ne /bi bilo ribanjla med srbskimi, hirvaškimi in slovenskimi popi. 'Zato tako dolgo pa, dokled
bodo dve Kristusove vere v eni j državi, bo Rim zmeraj iskal' koncesije. Ali veisie, kaj se to pravi, dajati koncesije? Da bo de jugoslovanska vlada pripo-[ znala legalnega rimskega kon-koi data, potem seveda se bode kinall uoglasila Rudija in bo rekla, ako ima Jugoslavija že (rimskega svetovalca, potem moramo poslati tudi iz Moskve ! enega, ki bo nadziral rimi-ke-ga in hkratu pa T>o zahtevala še Anglija, da tudi ona mora posla-ti enega opazovalca, da ,bo videl, kaj tam delajo. In potem pa veste, koliko je taka , vlada vredna, ako trije* tuje-zemski lisjaki namigujejo do-[mačim ministrom, kaj naj delajo..
Afmpaik pustimo zaenkrat versko vprašanje stran, kajti doadaj še ni mogoče presoditi, ne moremo vedeti, kaj vse bo v Jugoslaviji. Jugoslavija je danes v prerojenju. To je dežela razočaranj in tam so razmere kar čez noč -.spremenjene. Videli smo, ko je bil na površju Pavel, kaiko je sklepal ( knjiige z Hitlerjem :n Mussoil-nijem, pa kar čez noč ga je sa-1 pa odnesla. Prišel je na površje Simovič. Kdo je bil ta mož ne vemo, ali je bil kak jugoslovanski rodoljub, ali pa kak subski separatist, znam« r.am je le, dai je za silo naredil neko jugoslovansko ustavo. Raztrgal je Pavlov pakt z Ilit-j lerjem, potem pa ni bilo o njem nič duha ne slulia. In prit^el je na površje Miliajlovič, povzdi ! govalo se ga je tako visoko, da| se je Teklo, da ni proti njemu Ma ^Arthur nič. Pa vidite, k.nn1 ie prišel. Odzvonilo mu je in ^ava se razblinila. In zdaj je! na krm'Tm Tito. Ampak ne sn\emo biti prav nič presr-ne-' čeni. ako tudi Tito kar čez noč izgine
(Pri tem vsem pa ne smemo pozabiti, da so vselej pri spremembah boljši islabe nadomestili. Simovič je bil boljši od Pavla, Miliajlovič boljši od Si-mioviča in Tito je boljši od Miha jloviča in seveda, kdo bo iz-po<t'i inil Trta, ta mera biti bolj ši od njega.
(Nadaljevanje prihodnjič)
KAKŠNA MAJ BO JUGOSLAVIJA
Piše Matija Corel, Brooklyn, N. Y.
(Nadaljevanje)