Naj reč ji slovenski dnevnik v Združenih državah
h
z
Velja sa vse leto ... $6.00 ... $3.
$7.00 $7.00
n
i
Za pol leta.....$3.00
Za New York cek> leto
celo leto
j
GLAS
List ^slovenskih Jelavcev y .Ameriki«
S—38*71
The largest Slovenian Daily in I	the United States.
a lmwd every day except Sundays |	and legal Holidays,
i	75,000 Readers*'
itercd as Second Class Matter, September 21, IMS, at the Peat Office at New York, N. Y„ under Act of
of March 3, 1879
TELEFOH: CHdssa i—W7«
NO. 148__ŠTEV. 148.
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 25, 1931. — ČETRTEK, 25. JUNIJA 1931
VOLUMS XXZEL — USTNIK
TERMINAL COAL COMPANY PRIČELA OBRATOVATI
POMOŽNI ŠERIFI SO USMRTILI TRGOVCA NICK FILIPOVIČA IN RANILI 4 ŠTRAJKARJE
Pomožni šerifi in pa člani Coal and Iron policije se bodo morali zagovarjati zaradi umora. — Uradniki radikalne National Miners unije ne upoštevajo pogodb, ki so jih sklenili United Mine Workers s kompanijo. — Governer Pinchot je poslal v Zla pa dno Pennsylvanijo močne oddelke državne policije. — Tisoč minerjev se je vrnilo na delo.
FRANCOZI NE SOGLAŠAJO S HOOVERJEM
Državnemu departmentu je bil že izročen odgovor francoske vlade na predlog predsednika Hooverja.
rove s o
PITTSBURGH, Penna., 24. junija. — James Brooks, generalni superintendent Terminal Coal Company, je izjavil, da se je vrnilo tisoč premogar-jev na delo.
Prihodnje dni jih bo dobilo nadaljnih 1 400 za-poslenje. Konferenca zastopnikov United Workers in zastopnikov premogovnih družb, katero je bil sklical prejšnji teden governer Pinchot, je bila uspesna.
— V zapadni del Pennsylvanije, odkoder prihajajo poročila o komunističnem gibanju, sem poslal nadaljne oddelke državne policije, — je rekel governer Pinchot. — Jaz sem odločno proti vsakemu nasilju, pa naj ga izvajajo lastniki premogovnikov ali pa majnerji. Vsak slučaj nasilja bo natančno preiskan, in povzročitelji bodo najobčutneje kaznovani.
PITTSBURGH, Pa., 24. junija. — Serif Cain je sporočil, da se vozi na truckih petnajst sto štraj-kujočih majnerjev iz države Ohio proti premogovnim poljem v Allegheny in Washington okraju.
Obvestil je državno policijo ter poslal svoje pomožne šerife v Mollenauer, kjer ima svoje Pittsburgh Terminal Coal Company. Baje štrajkarji namenjeni tja, in se je bati resnih nemirov.
FAYETTE CITY, Pa., 24. junija. — Tekom treh dni se je završil že drugi krvavi spopad v stav-karskem okrožju. Na cesti so se spopadli štrajkarji s člani Coal and Iron policije in pomožnimi šerifi. Neki trgovec je bil usmrčen, štirje premogarji pa težko ranjeni. Dva bosta najbrže podlegla poškodbam.
Serif je dal aretirati osem rovskih stražnikov in superintendenta Pittsburgh Coal Company v Arnold City. Zagovarjati se bodo morali zaradi u-
mora.
Nick Filipovič je bil usmrčen, ko je stal pred svojo trgovino ter pozival pomožne šerife, naj ne nadlegujejo njegove žene.
Obstr^ljena majnerja, ki najbrž ne bosta okrevala, sta Bennie Brown in James Davis.
V	prejšnjem spopadu pri Wildwood je bilo dvanajst majnerjev ranjenih, eden pa usmrčen.
Včeraj zjutraj se je postavilo petinsedemdeset št raj kar je v pred Filipovičevo trgovino z namenom, da ustavijo Iruke, ki so prevažali stavkokaze k maj-ni Pittsburgh Coal Company v Pricedale.
Pomožni šerifi so izjavili, da so jih napadli majnerji s kamenjem. Najprej so vrgli par plinskih bomb, nato so pa otvorili ogenj.
Takoj po prvi salvi je padel Filipovič mrtev na tla. Štiri ranjene štrajkarje so odvedli v bolnišnico v Charleroi.
Kako se je spopad pravzaprav začel, se zaenkrat še ni moglo dognati. Piketi izjavljajo, da ni nihče metal kamenja, ampak da je neki deček vrgel proti pomožnim šerifom gnjilo jajce.
V	okraj je bila nemudoma pozvana državna policija, ki je napravila mir.
Kmalu po streljanju je dospel iz Uniontowna šerif Audrey ter dal zapreti pomožne šerife in dva člena Coal and Iron policije. Rekel je, da bo dal a-retirati tudi od dvajset do trideset piketov, ki so skušali ustavljati avtomobile.	*
PARIZ, Francija, 24. junija. — Danes je bil predložen kabinetu odgovor francoskega ministrskega predsednika Lavala rra, predlog ameriškega predsednika llooverja,
HARBOR GRACE, 24 junija. — Willie Post in Harold Gatty, oba iz Oklahoma City, sfca se drvi gnila včeraj popoldne malo pred peto uro v zrak, da odletita v Berlin. ,naj se proglasili leto dni trajajoči I Par ur poprej sta odletela z Roo-moratorij glede p>J:evanja med- 'se vel t polja v New Yorku.
Dcspevši sem, sta zajtrkovala in
ZEPPEUN0V REKORD BI RADA PORAZILA
Post in Gatty nameravata v desetih dnevih poleteti krog sveta ter poraziti rekord "G r a f a Zeppelina
.99
repa.rax
državnih dolgov in vojnih cij.
Francija se v splošnem strinja s predlogom, zahteva pa. naj Nemči-Mine tudi tekom moratorija plača Mednarodni Banki v Ženevi takozvana "nepogojna plačila"
WASHINGTON, D. C., 24. junija. Državni department je sprejel danes odgovor fraundoske v Lade na Hoover j ev predlog. Kot je bilo pričakovati, je stavila Francija gotove pogoje.
Državni tajnik St'mscn je rekel:
— Hocverjev načrt je jako na široko zasnovan in njegov cilj je povsem jasen. Dolcea namreč, naj se za eno leto ustavi vsa plačila. Od tega cilja se ne bomo niti za las oddaljili.
MOČAN POTRES NA JAPONSKEM
inšplcirala aeroplan.
Nikake pozornosti nista posvečala številnim fotografom in tudi za vreme se nista brigata.
Letalca sta odletela z Roosevelt polja v New Yorku. Vprizoriti na-. meravata potovanje okrog sveta. Pcletebi hočeta preko Berlina, Moskve, Irkutska, Karabovska in Be-rinške ožine v Nome, Alaska ter nadalje v Edmonton, v Cleveland in nazaj na Roosevelt polje.
Poraziti b/očeta rekord "Grafa Zeppelina", ki znaša 21 dni.
Poznejše poročila se glasi: —Ameriška letalca Willie Post in Harold Gatty sta danes pristala na tukajšnjem Temipelhofer letalnem polju. Pristala sta 36 ur zatem, ko sta zapustila Rooseveltovo letalno polje pri New Yofrtcu. Medpotoma sta se morala ustaviti v Chester, Anglija.
Še danes bosta odletela proti Moskvi, odtam pa naprej, preko Sibirije.
Tudi v Novi Zelandiji se je tresla zemlja. — Nenavadne vremenske pri-Kazni v I urciji.
TOKIO, Japonska, 24. junija. — Tokio je danes popoldne od 3.15 minut zopet obiskal potres in sicer že drugič iv manj kot enem "tednu. Sunke so čutili tudi Ob obali ter skih napadov, preti lakota.
NA STOTINE LJUDI . UTONILO NA KITAJSKEM
ŠANGHAJ, KitaijSka, 23. junija. — Reka Siang v provinci Human je strahovito naarsla. Na stotine ljudi je utonilo, na tisoče jih je brez strehe. Povzročena škoda znaša na milijone dolarjev.
PrebivaHstvu, je mnogo trpelo vsled državljanske vojne in bandit-
KARLOVA UUBUCA JE ZBOLELA
Tri velike senzacije na Romunskem. — Mada-ma Lupescu j vzela preveliko dozo verona-
Ja._
BUKAREŠTA, Romunska, 24. junija. — Na Romunskem so se v par dneh pojavile tri velike senzacije. Juliu Maniu je izginil iz javnega življenja, in govori se, da mu bo vkrat-kem času sledil tudi general Ave-rescu. Najveišja senzacija je pa nenadno Obolenje Karolove ljubice madam e Lupescu. Baje je zavžila preveliko dozo veranrala.
Narvzlic vladnim zanikanjem, je splošno znano, da živi madama Lupescu v Karolovem gradu. Karol jo je že večkrat nagovarjal, naj odide za nekaj časa v Francijo ali kam drugam, česar pa ona ni hotela storiti, (5eš, da bi ji ministrski predsednik Jorgas zabranil povraitek.
Zadnji čas so se razširile govorice, da se snuje proti kraJfju in ma-dami Lupescu komplot ter da je namen zarotnikov, usmrtiti njo in kralja.
Kotfko \je resnice na tem, se ni mofjlo dognati.
Nekateri domnevajo, da je bila madama Lupescu namenoma zastrupljena.
NEMIRI NA
ŠPANSKEM
Zborovanjem, ki so se vršila p o raznih delih Španske, so sledili veliki nemiri. — Demonstracije v Madridu.
BARCELONA, Španska, 24. junija. Nemiri, ki so bili na dnevnem redu na katalonskih političnih zborovanjih, so imeli za posledico stre-ljvnje na nekem separatističnem sestanku.
Jaime Conte, je odal dva strela, | ko je skušal razbiti Zborovanje. V zme-di, ki (je sledila, je bil zaboden.
Položaj je še vedno zelo preteč. Trans por t ac i j ski delavci še vedno stavkajo, in proglašena je bila tudi tavka tkalcev.
MADRID .Španska, 24. junija. -Razburjenje vlada po vsej Španski r^di zadnjih volitev.
Pojavilo se je nešteto strank, ki bi rade imele prvo besedo ter ne vedo, kako bi jo dobile.
Množica, broječa 200,000 ljudi, je več ur demonstrirala po Madridu.
PRIJATELJSTVO MED RUSIJO IN NEMČIJO
v prefekturash v Tokio, Dumma in Fukušimi.
Ibaraki,
Nankinška vlada je obljubila pomoč.
Potres je trajal približno eno minuto ter pognal v različnih krajih prebdvafce na ceste.
Pred potresom je začel bruhati ognjenik Yakega<ta.
Tudi ognjenik Asama je včeraj zopet bruhal.
Vodstvo cetralnega observatorija je Izjavilo, da ima potres svoje središče nekako 160 milj od tukaj.
WELLINGTON, Nova. Zelandija. 24. junija. — Potres je stresel zem- i hov.
ljo v različnih krajih, a povzročil le naznatno Škodo na poslopjih.
ANGORA, Turčija, 24. (junija. — Različni deli Turčija trpe vsled mrzlih in vročih valov.
V Erženu se je pojavil sneg, do-čim trpi Smirna izvanredno veliko vročino, ki je zahtevala že 2 žrtvi.
Ob Črnem morju je povzročil mraz veliko škodo naj pridelku ore-
V	Castle Shanon je bilo včeraj aretiranih šest mladih deklet, češ, da so se nespodobno obnašale. Metali so namreč blato na hiše Terminal Coal Corporation.
Governer Pinchot je naročil, naj se natančno preišče vzroke spopada pri Wildwoodu. Preiskavo bodo vodili: okrajni pravdnik, šerif in coroner.
PITTSBURGH, 24. junija—Majne Pittsburgh Terminal Coal Corporation, največje proizvajalke premoga v pittsburškem okraju so včeraj začele zopet obratovati. Zaprte so bile izza leta 1927.
V	njih delajo unijski majnerji.
Zastopniki United Mine Workers of America so se sporazumeli z zastopniki kompanije glede osemurnega delovnika, splošnega povišanja mezde in nekake unijske kontrole. Dogovor se tiče 2400 premogarjev.	1
Uradniki National Miners Union so že prej povedali governerju Pinchotu, da njihovih majnerjev ne bo vezala pogodba, ki bi jo sklenili United Mine Workers 8 kompanijo.
EKSPLOZIJA
V ANGLEŠKI _TV0RN1C1
Deset mrtvih, 19 poškodovanih in osem oseb pogrešajo. — Eksplodiral je nitroglycerin.
DORSET, Anglija, 24. junija. — V tvornici za razstreljiva angleške mornarice se je pripetila nitrogHčerinska eksplozija, ki je zahtevala deset čk>vešk:h žrtev.
Celo bolj oddati jeni kraji so bili močno pretreseni.
Več poslopij, in številne zaloge so bile poškodovane. Žveplena kislina je tekla po <tvornici, ki je bila sko-ro popolnoma razdejana.
Veliko število delavcev leži več ali manj poškodovanih v bolnici. Takoj ix> eksploziji so bila zaprta vrata tvornice in odigrali so se ganljivi prizori, ko so ljudje skušali priti notri. Osem oseb pogrešajo.
Admiraliteta ni objavila nikakega poročila glede vzrokov eksplozije.
KAJ ŠEK PROTI
KOMUNISTOM
_____:___
Čang Kaj-Sek je izjavil, da ne bo prej miroval, dokler ne bo izstrebil komunistov iz Kitajske.
NANKING, Kitajska, 24. junija. Čang Kaj-Šek, predsednik nacionalistične vlade je prevzel vrhovno poveljstvo nad 250,000 vojaki, ki so koncentrirane krog Kiangfu, da vprizore energičen napor, da izkoreninijo komuniste, 'ki so preplavili Kitajsko.
Sindn je dospel semkaj z kanonskim čolnom Jungsi ter ustanovil svoj glavni stan.
BandLti so povzročili škode za več kot šest milijonov dolarjev in pokradli živila v vrednosti dveh milijonov dolarjev.
HONGKONG, Kitajska, 24. junija. — Kitajska vlada poroča, da se vrše pogajanja za nakup štirih kanonskih čolnov v vrednosti milijon tloiarjev.
Pogodba glede nevtralnosti med obema državama je bila obnovljena. — V imenu Nemčije jo je podpisal poslanik von Dirsken.
MOSKVA, Nemčija, 24. junija. — Odnošaijl med Rulsijo in Nemčijo postajajo vedno "tesnejši. Danes je bila obnovljena pogodba glede nem-ško-sovjetske nevtralnosti. Obnovi je na je bila za nedoločen čas.
V imenu sovjetske vlaide jo je podpisal Nikolaj Krestinski, pomožni komisar za zunanje zadeve, v imenu Nemčije pa nemški poslanik dr. Herbert von Dirksen.
Značilno je, da je bila* prej sklenjena za pet let, dočim je bila zdaj podaljšana za negotov čas.
Pogodba določa, da bo Nemčija u-brala srednjo pot med sovjetsko Rusijo in kapitalističnimi silami. V slučaju, da bi kaka tretja sila napadla Rusijo, bi ostala Nemčija nevtralna in is to tenko bi bila Rusija •nevtralna, če >hi bila Nemčija od kake tretje sile napadena.
SUHAŠKI URADNIKI BODO SMELI SAMO "SN0FAT1"
WASHINGTON, D. C., 24. junija. Wi:keTshamova komisija, ko je namen je preiskovati in dognati vzroke neizpolnjevanja postav, je sestavila načrt, ki ga bo predložila su-haškim oblastim.
Oblast 'bo nemara z načrtom zadovoljna*. nikvkor se pa ne bodo strinjali ž njim suhaški agentje. Suha-haški agentje so Imeli doadaj pravico pokusiti sumljivo pijačo, za naprej bo pa drugače. Sumljive pijače ne bodo smeli več pokušati. To se pravi, da so se doadaj jti svoj jezik zanesli, zanaprej se bodo pa smeli zanašati edinoie na svoj nos. Samo poduhati "ga" modo smeh, pokusiti pa ne.
Ker se z načrtom strinja tudi Me-todfcstičnd odbor za zmernost, bo natftei uveljavljen.
FAŠISTIČNA PROPAAGNDA V ŠOLI
Protifašistični časopis "II Nuevo Mondo" je opozoril oblasti v Pater-som, N. J., na nesramno predrznost taimošnjih fašistov. Mladinska organizacija fašistov je dobila dovoljenje, da, sme prirediti dne 10. julija svojo skupščino v East Side High School.
Uredništvo omenjenega lista je pojasnilo patersanskemu župutnu, da so fašisti pod napačnimi pretvezami prosili za dovoljenje, in ga seveda tudi dobrli. Nastopili so namreč pod imenom "Italian Historical Society". Neki govornik si je za svoje predavanje izbral temo: "Demokracija je popolnoma odpovedala".
Če ima župan v sebi količkaj ameriškega duha, ne bo dovolil fašistom zborovati v visoki šoli.
DENARNA NAKAZILA
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din 500 _______
Din 1000 _____
Din 2500 _____
Din 3000 ______
Din 5000 ______
Din 10,000 _______
$ 9.35 $ 18.50 $ 45.75 $ 54.60 $ 90.50 $180.00
V ITALIJO	
	8 5.75
Lir 200 ............................	$11.30
Lir 300 .......................	$16.80
Lir 500 _______________	$27.40
Lir 1000 .....................	$54.25
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbine, znaša 60 centov za vsako posamezno nalnu žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.—$2.—, za $200.—$4.—, za $300.—$5.25,
Za teplačllo večjih zneskov kol igoraj navedeno, bodisi ▼ AnarJOi, Urah ali dolarjih, dovoljujemo Se bolj le pogoje. Pri velikih naked lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom iporua&|« te (lede načina nakaall«.
Nujna nakazila Izvršujemo po CABLE LETTER sa pristojbine 2H
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. T.
Telephone B A relay T—0380
sae
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 25, 1931
»4IOWT SLOVm Mff.T !■ U. 0. JL
Owned »ad Pnhllahcxl toy jHUOVKNIC FOBEJ8BDDTO COMTAKX
(A Corporation)
L.
w—iiiiir Tnai.

o( tmdinaa of the corporation and addressee of above officers: 18th Street, Baronih of Manhattan, New York City. N. I.
OLA® NAHODA (Veiee of the People)
laraed Every Day Kxcept Sundays and Holidays
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Boreas
REGISTRACIJA INOZE^ICEV.
■a eeio leto velja Hat
In IfnTi«^^
Ea pol leU Ea četrt leta
Ameriko .00
__JSjOO
______.$130
Za New York aa celo leto $7.00
Za pol leta ----------------------$3.50
Za Inozemstvo sa celo leto ........$7.00
Za pol leta ..................................$3 ,S0
Subscription Yearly $0.00-
Advertisement on Agreement.
"OlM Naroda" lahaja vsaki dan trrzemtl nedelj to prasnlkov.
Dopisi hrea podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poiHJaiM po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA**, SI« W. 18th Street, Nov York. N.
Telephone: CHelsea 3—3878

Vprašanje registracije inoeemcev je naenkrat prišlo v grozeče ospredje in postalo je predmet brig in skrbi za tujerodce vsaj v eni državi. Drsava Michigan sedaj prednja-r-či v prizadevanju, da se uvede prisilna registracinja inoeemcev. Dose daj jc uvedenje registracije propadlo v gongresu, da je država Michigan uvedla sa sebe. Vzlic mno-gobrojnim protestom je michigan-ska legislature. sprejeta in governer pcdp :5al drastičen registracijski zakon, ki v praksi uvaja nekak pas-portni sistem za tujerodce v državi Michigan.
Ako bodo sodišia priznala veljavnost michiganskega zakona, kateremu se ugovarja iz ustavnih razlogov, pričakovati je slične registracijske zakone tudi v drugih državah. V <teh časih nezaposlenosti prevladuje tedenca izrivati tujerodne delavce.
DoedaJ je bilo izvrševanje michi-ganskega zakona ustavljeno vsled začasnega- ukaza federalnega sodnika Ernest O'Brien. Zaslišanje o predlogu 23« stalno injukcijo proti uveljavi jen ju tega zakona se bo vršilo pred predsedujočim sodnikom federalnega priztonega sodišča v Cincinnati. Ta pravda, ki naj določi ustavnost registracijskega zakona, je bila začeta od strani raznih socijadnih organizacij, ki imajo podporo s strani raznih ameriških in tujerodnih žumalistov hi drugih odličnih ljudi. Na drugi strani mnogo miChigankih organizacij zagovarja ta zakon. Za iste je v legista-ciji i glasovala pretežna večina z 84 -»-j • j ■ j	j	.	_ .. .. ..i proti 7 v Zbornici in 25 proti 3 v se-
i a uiti 8 tem se ne zadovolje. Zdaj so zaceli sadjerejci natu
KAM S PREOBILICO SADJA?
Kot po dm%ih državah, je tudi v Californiji veliko pomanjkanja dela. Tudi v Californiji so nezaposleni izpostavljeni podobni usodi kot po drugih državah.
Navzlic temu je bilo pa opažati pred par tedni v časopisju oglase, v katerih iščejo sadjerejci delavce za trganje sadja.
Delavce skyJsajo dobiti od drugod, da bi jim še manj plačevali kot morajo plačevati domačim.
V splošnem pa puste v Californiji segniti vsako leto ogromue množine sadja, v namenu, da bi preprečili pada nje ceu.
Nekatere
določbe michiganskega zakona..
st racija vseh inozemcev, stanujoči h v državi. Inozemec mora zaprositi za registracijski certifikat v roku 60 dni ipo sprejetju tega zakona oziroma tekom 30 dni po vstopu v državo. Registracijske certifikate izda ^conaissioner of .public safety* onim inozcmcem, ki so — kakor zakon pravi — dokazali iz zapiskov priseljeniškega urada da so zakonito prišli v Združene države.
z dovoljenjem državne oblasti sekati sadne drevje, lioteč s tem zmanjšati pridelek sadja. Posekali so že na tisoč«
in tisoče sadnih dreves.
Najznačilnejša določba michi-
V	San Joaquin dolini gnije na stotisoče ton sadja. Po-j gai?ke?a zafcona je prisilna regi-dolmo je po drugih okrajih. Zdaj so se lotili še sekanja.
To je najbolj barbarski in zločinski način, da se prepreči padanje cen.
V	Californiji strada na stotisoče moških, žensk in o-trok. Californijska zakonodaja se ni hotela zavzeti za nezaposlene, oziroma jim ni dovolila nikake podpore.
Neka družba je pozvala državne oblasti, naj napravijo konec barbarskemu uničevanju ter naj predbilico sadja razdele med nezaposlene in njihove družine.
Dolgo časa ni bilo nobenega odgovora, ko je pa slednjič dospel, ni bil ničkaj povolj n.
Odgovor se jc glasil, da nima država nobene pravice konfiscirati pridelkov privatnega gospodarstva ter jih dati nezaposlenim brezplačno na razpolago, dočim vlada nima denarja, da bi kupila preobilico sadja.
To je jasna slika blaznega kapitalističnega gospodarstva.
Vsako doibro letino smatrajo za nesrečo, kajti cene pridelkom se v tem slučaju znižajo.
Vsako slabo letino smatrajo producenti za srečo, kaj ti cene pridelkom se zvišajo.
Ker v tem letu letina dobro kaže, puste gniti na stotisoče ton sadja, poleg tega pa še šekajo sadna drevesa.
Special Interest Accounts
»Vaak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži nmogoštevilmm našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti.
Vloge obrestujemo po 4%
in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja
in julija.
*	.i	y	m
Sakser State Bank
OF THI STATU OP NIW YORK
Omenjena državna oblast, kateri je poverjena vsa registracija, sme zahtevati fotografije, odtis prstov druge -dokaze za identifikacijo.
Druga važne določbe so vkratkem sledeče:
Nikak inozemec, ki je prišel nezakonito v Združene države, sme stanovati v državi Michigan kot "legal resident".
Oseba, rojena v inozemstvu, ki nima pravice do zakonite "residence" v državi Michigan, ne sme biti zaposlena ali poslovati v tej drŽavi.
Tvrdke, korporaicije ali zasebniki ne 6mejo imeti v svoji službi nikake osebe, rej ene <v inozemstvu, ki nima ipravice do "zakonite residence*" v državi, niti se ne sme združiti s tako osebo v svrho posla ali drugih svrh.
Policjski uradniki države, okrajev ali občin smejo aretirati vsakega Inozemca, ki ni bil naturaliziran, kateri nima certifikata o svojem zakonitem prihodu, in ga pridržati, dokler se ne dokaže, da je upravi čen do registracije oziroma dokler niso sodišča odločila o njem.
Nezakoniti inozemci morajo biti zaprti za ne manj kot 90 dni in obsojeni v ne mana kot $50 in ne več kot $100 dn stroške ali pa tudi obsojeni v zapor in globo. Po odsede-nju zapora oziroma, plaJJaniy. globe ti inozemci bodo izroeftni federalni
priseljeniški oblasti ob enem s poročilom glede nezakonitosti njihovega bivanja.
S lične kazni so zagrožene delodajalcem, ki ne bi ubogali tega zakona. Ena določba zahteva, da delodajalci morejo zahtevati od tujerodnih delojemalcev dokaz, da so zakoniti stanovalci, in da morajo naznaniti vse one, ki 'takega dokaza nimajo oziroma ki imajo certifikat, ki je bil izdan komu drugemu.
Žalostne posledice zakona.
Ako naj se sodi po teh določbah, ta zakon države Michigan pripravlja mnego težav velikemu številu tujerodne v, ki ž "vi j o v tej državi. Izvrševanje tega. zakona bo don a šal o mnogih komplikacij, ki grozijo celo onim inozemcem, ki so prišli za-
n'to v Združene države, in celo natuiulizr ranim državljanom.
Da se to ilustrira, treba le pomisliti, da inozemci, ki so prišli nezakonito med 3. junija 1921 in l. julija 1924, sicer ne morejo postati ameriški državljani, ali niso podvrženi deportajciji po federalnem zakonu. Mtahiganski zakon pa jih proglaša kot povržene deportaerji in jih izključuje iz bivanja in dela v državi Michigan.
Na drugi strani inozemci, ki so prišli zafconoto pred 20 ali več leti, ali ne morejo dokazati zakonitosti prihoda iz zapiskov priseljeniške o-blasti, ne <bd mogli dobivati registracijskih certifikatov, ddiim v drugih državah jih nič ne moti in smejo mirno bivati in delati.
Zakon daje obširne pravice policiji za aretacijo inczemcev brez registracijskih certifikatov, in to uteg ne prizadevati t upa tam celo natu-ralizirane državljane in njihove sinove, ki imajo navade nositi 'vedno s seboj dokaz o državljanstvu.
Razni ipravn-ki so odkrili precej 'protislovij v miohiganskem zakonu, ki se ne ujemajo s Konstitucijo in federalnimi zakoni. Na primer, ka-kakor ti pravniki trdijo, ta državni zakon hoče urejevati imiigracijski zakon, ki spada le v federalni delokrog, in izključuje inozem.ee pred enakopravno zaščito zakona, kar se protiVi 14. amendmentu ustave.
Ugovor s strani ameriških soci-jalnrh organizacij, urednikov in raznih tujerodnih društev gredo preko samega pravniškega stališča. Oni protestirajo proti retjistraciji inozemcev, ker so mnenja, da se proti ameriškim n al čelom :n tradicijam tn da-ogreža svobodo in pravice vseh.
Mr. Read Lewis, rarhatrij Foreign Language Information Service, je v svojem pismu na governer j a države Michi gan poudaril:
"T? ko za ken bo podvrge l zakonito pripuščene inozemce, naturaliziran e draroljane in celo tukaj rojene Amerikance ponižujoči sumnji in sitnostim In odprl vrata špijonaži, graftu, zatiranju in ogorčenosti. Registracija knozemtaev postavi v poseben razred ravno oni del prebivalstva, ki jih hočemo najbolj vključiti' v skupno življenje dežele in to zakasni asimilacijo in naturalizacijo".
S pota.
Ely, Minn, ge zame mesta veselih in žalostnih spominov.
V poletnem času prihaja na £ly dosti turistov, ker smatrajo oni kraj najprimernejši za< počitek.
Sredi junija je zavedno zaspal John Hutar, oče odraslih otrok. Rojen je bil pred kakimi petdesetimi leti v Semiču v črnomaljskem o-kraju. Na Ely je bival kakih trideset let in mučil v železorudnikih. Bil je j ako aktiven za J. S. K. J.
Člani društev so ga dne 19. junij a v velikem številu spremili k večnemu počitku. Bil je tudi cerkveni ključar, vsled česar je mrtvaške obrede za njim opravilo kar sedem slovanskih duhovnikov. Pevski zbor mu je zapel krasno žalo-stinko.
Pogreb se je vršil pod vodstvom pogrešanega zavoda Čampa in Mr-har, ki je eden najboljših v mestu. Med številnimi venci je bil najlepši tisti, ki so mu ga poklonili njegovi sodelavci. Naj v miru počiva!
Družini izrekam iskreno sožalje!
Matija Pogorele.
NOVO RUSKO PLEME
KOSE
iz najboljšega Jekla, z rinčkom — 24, 26, 28, 30 in 32 palcev dolge $2 — 6 ko* po ...................... $1.75
Klepilno orodje po____$1.25 in 91.50
Pralca po ................30e in 40e
Motika..........................— 90
Srp ............................—.90
Brusni kamen...................—.5o
Ribeien za repo z 2 nožema $1.15 Poštnina prosta.
MATH. PEZD1X
Box 772, City Hall Sta.. New York. N. Y.
Nesreča ne
Tudi smrt ne. Podvrženi ate eni ali drugi vsak dan.
KAJ 8TB PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA , OBRAMBO SVOJIH OTROK t ~
AH 9*4 iS »avmrovam aa slučaj baletni, nezgode aH tmrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu druitvu Jugoalo-v*naka Katoliške Jednote. Naia jednota plačuje največ bol-nišk« podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi orga-maaeijami v Ameriki Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,080. . Nova druitvs ae lahko vatanotijo w Združenih državah a 8. člani. Pristopnina prosta.— ftfritf najbolj* aovanski tednik "No?* Dobo", gorilo J8KJ. Pilita po pojaanfla n# ^U^Hefa tt^aika, Joseph Piahler, Ely, Minn.
Iz Moslkve poročajo, da se je vrnila pred letom dni v arktične kraje poslana ekspedicija sovjetske akademije znanosti, ki je našla na skrajnem severu Sibirije ob izlivu reke Indigirke novo, doslej neznano ruško pleme. Pleme se samo naziva "izgubljeni narod", živi ločeno od vseh drugih plemen m govori staro rusko naxecj e ter šteie samo 50 duš. To je pleme posebnih družabnih običajev in šeg. Celih 18 let ni prišlo to pleme v stik z nobenim tujim človekom. Zadnji je bil pri teh ljudeh neki lovec, ki se je bil izgubil v tundrah in prišel do naselbin malega plemena tako izmučen in sestradan, da je kmalu umrl.
Zanimivo je, da si je izvolilo to malo pleme za poglavarja žensko, ki pleme vodi, ki je načelni ca vse naselbine in tudi sodnik. Pleme je baje zelo zadovoljno z n jo, ker je energična, pravična in modra. Pleme se peča samo z lovom in ribištvom.
Oblači se v kožuhe, prebiva v dokaj prostornih hišah, zgrajenih iz lesa«. Ob izlivu Teke In dirke prebiva najbrž že okrog 400 let in vse kaže,
I Peter Zgaga |
VSE IMA SVOJ VZROK.
Ko je naslednjega jutra petelin zapel, je vsa vas sladko in preslad-ko spala .
Ko se je pojavilo solnce na obzorju, je bilo od vsepovsod slišati
VOJAK OBSOJEN NA SMRT
Pred divizijskim sodiščem v Plzni se je zagovarjal pretekle dni zaradi umora vojak Vojteh Hijntschel, ki jo odkrižad stvoje ljubice s tem, da jo je vrgel v Vltavo, kjer je nesrečno dekle utonili. I/ani je zal:el Hrnt-schel ljubavna razmerje z 19-letno služkinjo Iijudmilo Triskovo in ko ko mu je povedela, da je zanosila, je sklenil odkrižsiti se je. Nekega dne jo je poklical iz hotela, kjer je bila zaposlena in odšla s a na izprehe d ob VItavi. Ko je bila obrnjena s hrbtom (proti reki na kraju, kjer je Vltava globoka in deroča, se je vojak t3ko močno zaletel v svajo ljubico, da je padla v vodo. Možan tok jo je agrabil in odnesel. Nesrečnica je klicala svojega fanta na pomoč, ta je pa mirno čakal, da je dekle izginilo pod vodi, potem je pa odšel v vojašnico in pravil svojim tovarišem, da je skdnla njegova ljubica v vodo, ker je ni več maral.
Zločin ije prišel na dan, toda preiskavo je bila 'težka, ker vojakove ljubice nihče ni poznal, vojaki so pa molčali. Končno se je morile^ sam javil orožnikom in jim pravil, da je skotila njegova ljubica med izprehodom v reko, ker je ni več maral. Orožniki so. pa takoj slutili, dia nekaj ni v redu in so fanta aretirali. Drugi dan je Hmtschel priznal umor in povedal, da se je hotel svoje ljubice odkrižati, da bi ga ne ovira'la v novem ljuba vnem razmerju.
Divizijsko sodišče je obsodilo H.yntschla na smrt.
da so se njegovi predniki preselili i
JAPONSKA BABJEVERNOST.
Od kar je razsajal lani v novembru okrog polotoka Izu na Japonskem veliki potres, ki je uničil toliko cvetočih mestec in vasi, ter zahteval nad 300 človeških žrtev, so prebivalci tega polotoka že ponovno protestirali pri vladi proti gradnji novega železniškega predora med zdraviliškim mestom Aatmi in me-
daleč gori na sever pod carjem Ivanom Groznim, ki je umrl leta 1854.
CENA
DR. KERN0VEGA BERILA JE ZN1ZANA
Angleško-slovensko Berilo
ifNQU8fl BLOVBRI n*M
KNJIGARNI 'GLAS J1AR0DA
Slf Waal If »treat Haw XMk Otty
jftom. Mišimo. Po njihovem mnenju 1 je namreč ta predor povzročil no-vemberski potres in številne poznejše potresne sunke, ki so zakrivili že mnogo škode.
Vlada je morala poslati celo znanstveno komisijo, da je ugotovita z opazovanji na licu mesta, da predor nikakor ne more biti v zvezi s potresi. Toda prebivalstvo pravi, da draži prodiranje ljudi v zemeljsko globino podzemeljske bogove in proti takšnim verskim argumentom so znanstvene ugotovitve pač zaman.
Sicer pa imajo Japonci z gradnjo itega predora, ki bo dolg 8 km in ki ho skrajšal železniško zvezo med Tokijem in Osafco, še vse drugačne težave. Pričeli so ga graditi z dveh stran že leta 1918, pa delo strašno počasi napreduje radi silovitih podzemeljskih vodnih tokov, ki jih morajo krotiti z velikimi betonskimi jezi in z zamudnim odvajanjem. So dnevi, ko napreduje gradnja komaj za pel metra in še vedno je trebo prebiti 800 m debelo gmoto.
več ali manj sladko smučanje. Ko je začela živina mukati v hlevih, se nista ztoudHa niti hlapec niti dekla. Gospodarji so se žarih globje v odejo, gospodinje so pa v spanju vzclih-nile in se obrnile na drugo stran.
Ob poldevetoh je zaklenkal zvonec, ki je zbudil gospoda fajmoštra iz globokega spanja.
Vstal je ter zaspano in čemerno pogledal skozi okno. Nič se ni ganilo — kot dra, bi izmrla vsa vas.
Neka čudna jeza ja je navdala. Za silo se je oblekel ter šel mežnar-ju pomagat. To je zaleglo.
Še dolgo leta potem so pripovedovali vaščani, kako je zvonilo tistega lepega nedeljskega jutra. Z vsemi tremi in -še z mrtvaškim povrhu.
In ko je mežnar omagal, je začel sam gospod fajmošter udarjati plat zvena. Huda jeza in neka 'čudna nestrpnost sta ga navda jali.
Vaščani so poskakali iz postelj, za silo so se oblekli ter drveli trumoma v cerkev. Niti umiti se niso u-tegnili, niti vode napiti. Žejalo jih je neznansko. Mučil jih je strašen maček — pcsledica .prejšnjega dne. Toda zvon je prebudno va-bil, klical in pozival, da bi se ustavljali. V cerkev je bilo treba. Brž v certcev.
Službo 'božjo so predre mali, po maši je pa stopil na prižnico novi gospod fajmošter.
O goj, da bi nikdar ne stopil , kajti take pridige ni še nikdar slišala prijazna in žejna dolenjska vasica.
Evangelij je nekam nerazločno izmxmral, nato so pa zagrmele po cerkvi bobneče besede
—	Živina ve, kdaj ima dovolj, človek ki je pa 'božji podobi ustvarjen, je pa sla!bši od živine. Skušajte prisiliti živirtče, da bi pilo več kot je treba. Le skušajte ga prisiliti. Iztrgalo se vam bo ali vas bo z rogm. pobodlo, če bi ga le še silili. Ubogo, nespametno živinče je v tem primeru pametnejše kot je človek, ki se ne zaveda, d-a je po božji podobi u-stvarjen in ima v svoji črepčnji precejšnjo zalogo možgan in pameti, toda možgan ne zna rabiti in pamet mu odpeve, kakorhitro zagleda kozarec, S pomočjo vseh neštetih grehov je skušal spraviti Luoifer človeštvo na krivo pot, od jutra do večera si je prizadeval, pa tudi od mraka do zore ni miroval, ampak je neprestano le vabil in vabil. Ne rečem, nekateri nespametniki so mu šli v mrežo, toda večina je korakala pogumno naprej, in se ni zmenila za vabljivo in in pregrešno naslado. Prešuštva, kletvine, ubijanja in tatvine se je človeški rod polagoma naveličal. Le malokdo je sedel Lucifer ju na limanice. Peklenski gospodar je začel obupa vati in bridko tuliti. — Kaj bo, iče bodo šle vse duše v nebo in nobene duše več k meni v pekel ne bo? — Tako je jokal, da 1 bi se ga kamen usmilil. Lastna miajfci se ga ni mogla. Reva je bila od žalosti umrla, ker je imela -tako za.nikernega sina. Usmilila se ga je pa stara mati, stara brezzoba t,u-ciferka;. — Na, to jim daj — mu je rekla in mu stisnila steklenico v roko. — Oh, kako mu je bilo delo mahoma olajšano. Kot bi mignil, je začel človeški rod drveti za njim in za steklenico. In drvi še vedno. Kam drvi, vas vprašam? Naravnost v pogubljenje, naravnost v propast. Zato vas opozarjam, prijatelji, bojte se hudiča, ki' hodi po svetu v podobi alkohola. Proč ž njim! Vode se napij, prijatelj, vode se napij, pa 4>oš pregnal izkušnjavca. Če žejen si, le brez skrbi, napij se iz studenca, za-kliči zraven prav- glasno: — Živela abstinenca! — Zdaj in na vekomaj. Amen.
Pridige je bilo konec, in vaščani so se kar potih od samih težav.
Najbolj se je pa župan potil, ker je imel največjo gostilno v vasi.
—	Do večera smo ga čakali, — je mrmral .am pri sebi — pa ga, zlom-ka ni hotelo biti. K meni bi bil prišel večerjat in pokusit deset let sta-retgia, pa Ibi danes drugače govoril in ibi mi ne pridil kupčije.
Toda "v programu je bilo, da se gre novi odbor župniku predstavit in da bo opoldne pri županu slavnostni obed, prirejen novemu dušnemu :pastirju na čast.
Občinski možje so šli po božji slu-abi v župnišče, in 30» se župniku predstavili, k obedu pa ni hllo nikogar. Tako se ije zgodilo, da srta gospod župan in novi gospod župnik v gosposki sobi Sama obedovala.
Kaj in kako sta dbedovada, v^ m bom pa jutri -povedal.




m o
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 25. 19?
HI UBGBT fLOTKIfl DAILT fa l\ 5. SL
AZOV:
Ivaxjov, učitelj na obeh N-skih gimnazijih, moškem in ženskem, je trepetal pred razjarjenim okrajnim šolskim nadzornikom kakor listič na travi.
—	To je nedostojnost! — je kričal nadzornik. — Zanikarnost. — Sprejemate državno plačo in delati revolučno propagando! To je gnusno, velecenjeni gospod! Bog vam je podelil talent, dar govora. In kako ste porabljali ta dar? Zlorabljali ste svoje učne ure za politične pamflete! Pod praporom vede ste začeli raznašati revolučni kontraband!.... A kam? Kam ž njim, prosim? V razum nezrelih dečkov, v glave glupih deklic.... Pod pretvezo, da učite in vzgajate mladino, se bavite z moralnim pohujšanjem naraščaja....
—	Va-va-va-vaša, — je hotel reči Ivanov.
—	Molčite, kadar jaz govorim!--je prerušil predagogov zagovor o-krajni šolski nadzornik. — S tribune gosudarstvene dume se mi meče v obraz očitanje, da vzgajam v svojem okraju revolucijonarce! In kdo se bavi s tem? Vi — vzgojitelji mladine, vi — voditelji mladine! Vi, gojitelji vede! Veda! ....Na svojih zborovanjih kričite o vedi, toda pri poučevanju pripravljate revolucijo!
—	Va-va-va--je začel zopci
Ivanov.
—	Molčite! — ga je zopet prekinil šolski nadzornik. — Zamislov-fkij ve, kaj govori; Zamislovskij bi o vas ne govoril s tribune gosudarstvene dume. če bi ne imel v rokah dejstev in dokazov. Pridigali ste revolucijo v svojih urah, o tem ni nikakega dvoma več....
—	Va-va-va—, — je dejal zopet Ivanov.
—	Molčite! — je vpil nadzoi-nik. — Ne izgovarjajte se! Ne zatekajte s k nikakim zavijanjem! Vem prav dobro, da niste imeli s katedre morda kakšne revolučno govorance: sicer bi bil že davno vedel, tudi brez pomoči Zamislovske-ga, kakšna ptičica ste! Toda vi ste sc vedli še slabše. Vi ste vbijali mladini revolučne ideje že s samo
SAKSER STATE BANK
«2 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. V.
posluje vsak delavnik oc! 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Postuiujmo se val brem trnjem« le (Ure in stanovitne domače banke.
TABLEAU
svojo učno metodo. Zavijali ste revolucijo v ovitek čiste vede, kakor daje lekarnik grenki kinin v oblatiti. In te strupene pilulke ste dajali požirati mladini. Taki revolucionarji, kakršni ste vi, so pravzaprav tisočkrat opasnejši, nego vsi ti kričači z ulice ali iz bazarjev. Ti vsaj nikogar ne zavajajo v zmoto in nikogar ne sleparijo. Toda vi ste jih sleparili! Vi ste rekali: pridite k meni, in jaz vas razsvetlim s spoznanjem, — privedem vaš razum k razvoju, pomorem ustvariti vaš intelekt! In na mestu tega ste zastrupljali dušo in razum sebi zaupanih dijakov,'ki so iztezali k vam svoje glave za spoznanjem, kakor dviga cvetek svojo glavico k nebu, hrepeneč po zlatem solnčnem žarku.... Vi ste legali, velecenjeni gospod!....
— Va-va-va.... — je poskušal zepet Ivanov izpregovoriti.
— Molčite! — Seveda ste lagali.... O. mogoče, da znate izborno svoj predmet, ki ga poučujete.... o, gotovo ga znamenito ovladujete.... gotovo ga znate govoriti krasno, vroče, dovtipno, duhovito.... vaši dijaki in dijakinje vas bržčas poslušajo z zatajevanim dihom. To je vse mogoče, o tem nočem in nimam namena prav nič dvomiti.... Ali tem
huje.... tem huje. vam pravim, velecenjeni gospod! Sleparili ste in sleparite vse: i vedo, ki ji imate služiti, i svoje poslušalce, ki ste jih s posredovanjem vede pripravljali k revoluciji, i nas, svoje predpostavljene, ki smu tu....
—	Va-va-va—, — je spravil iz sebe Ivanov.
—	Molčite! Zdaj se pogovorimo z vami kar na kratko, velecenjeni gospod! Po govoru Zamislovskega v dumi, ki je na vas pokazal kakor na enega izmed najtipičnejših sejalcev revolucije, ki zakriva svoja rovarjenja z masko čiste vede, po vsem tem vam, velecenjeni gospod, ne preostaja nič druzega, nega da nemudoma vložite prošnjo za vpo-kojitev. Pojdite k kak zasebni zavod! Vi Ciceron, vi Demosten! Tam vas sprejmo brezdvomno z odprtim naročjem! Toda mi tukaj, velecenjeni gospod, mu tukaj ne potrebujemo učiteljev, ki zamenjuje vedo z orožjem političe propagande in svoje predavanje na katedri pre-minjajo v požigalske besede, naperjene proti državi, vladi in veri.... Kaj pa pravzaprav učite, gospod Ivanov?
—	Va-va-vaše pr-pr-prevoshodi-telstvo.... j-jaz u-u-čim 1-1-lepopis-je, v-vaše p-prevoshoditelstvo....
PRED POROKO BREZ SLEDU IZGINIL
Italjianski listi poročajo o tajin-stvenem dogodku v neki vasici blizu Treta, kjer bi morala biti svatba, p a» so iv posegle vmes skrivnostne sile in jo v zadnjem hipu preprečile. Oblast* si zaman belijo glavo, da bi pojasnilo to zagone t?ko. V vasici je živel 27le*ni obrtnik Mario Boschinl, mlad, marljiv, soliden in pošten fant. Že dve leti je bil zaljubljen v lepo Nerino Gibemijevo, služkinjo pri neki bogati dami v tržaškem predmestju. Ljubila sta se in komaj čakala, datoi si ustanovila udobno demače ognjišče.
Končno so bile vse ov re premagane in zuljuibijennca sta hotela stopiti predo dtar. Že je "bil določen p?ročni dan in Mario je čakal doma že od ranega jutra svojo nevesto in njene starše. Vse je bilo v najlepšem redu, samo ženinove nove obleke še ni bilo, čeprav bi jo | moral dobrti že ob 7. zjutraj. Nestrpni ženin je stopil sam h krojaču, da I bi ga vprašal, kaj 'je z obleko, pa jc brez sledu izginil. Ta čas je prišla nevesta z roditelji, prišle so priče, prijatelji in svatje. Ženina pa ni I bilo odnikoder. Čakali so ga zaman ■ več ur, konično so pa obvestili orožnike, ki so ga zaičeli iskati v vasi in okolici.
Opoldne je pa prišel k ženinovim stari«m sel z velikim palceftom. V paketu je bil ženimov svršnik, poki rdeč.h madežetv. Prvi hip so mislilfi, da je svršnik okrvavljen, potem se je pti izkazalo, da gre za rdeč lak. iSplošnra zmešnjava se je s tem še I
ZUNANJI RAK OZDRAVUIV
DRUŠTVA
KI (ty^ERAjfATE PRIREDITI
VESELICE,
---i i -~
ZABAVE
OGLAŠUJTE
•GLAS NARODA" m ata samo Članstvo, pač pa vsi Slovenci ▼ rmU okolici,
PU .1 '	I. ■ : |J	1)1 III I n Ji i. , . ,
CiHS ZA OftASE SO ZMERNE
povečala. Čez dobro uro je prišel drugi sel in izročil nevesti priporočeno, na> stroj pisano pismo, glaseče se:
"Ta poroka se ne bo nikoli vršila, niti danes, niti pozneje". Podpisan je bil "Klub rdečih hudičev".
Pczno zvečer so pa naenkrat poklicali ženinovega brata-na« telefonsko postajo in presenečeni brat je zaslišal po telefonu glas svojega brata, ki mu je sporočil, da je v rokah "rdečih hudičev", ki <ga mučijo. Prosil je brata, naj hitro pride in gai reši. Še predno je pa vse povedal, je glas umolknil. V naglici je brat pozabil vprašati, od kod je bilo telefonirano.
Zanimivo je, da nima nihfoe pojma, kdo so rdeči hudiči in kakšna je njihova organizacija. Avtomobili drve že več dni po okolici, ženinovi fcvojci in obla«3ti so pregledale že vse kotičke, kjer bi se mogli skrivati člani tajne organizacije s pogrešanim ženinom, -toda vse prizadevanje Ascher na Dunaju med prvimi za-
DUNAJ, 8. junija. — Zdravniška znanost se bavi že desteletja z in tenzivnimi poskusi zdravljenja raka. Nešteto je metod, ki so se pojavile in zopet zatonile v pozabi j en; e. Važnejših metod je menda okrog 30. Ali vse nade, ki so jih imeli ubogi bolniki, so se izjalovile. — Zato pa se bavi veda zadnja leta toliko intenzivneje, da bi prišla do metode, ki bi jo rezultati opravičil. Ogromne so že svote, k so bile porabljene za poskuse, in nagrade sc razpisane v velikih zneskih,
Baš zadnje dni pa je zavladala v znanstvenem svetu velika razburjenost, kajti zdravniške kapaciteto prvega reda so oznanile trpečemu človeštvu, da je najdeno za zdaj vsaj za zunanjega raka prav gotovo žila za tako skoroda čudežna ozdrav ljenje, in sicer ne samo za raka, temveč tudi za sarkomo in melano-sarkomo. — In kot iznajditelja mazila za taka skorda čudežna ozdravljenja imenujejo svetovne kapacitete brez zavisti in omalovaževala lajika, slovenskega učitelja Alo-zija Poljšaka, zaradi katerega je bilo pred leti v Jugoslaviji toliko razburjenja.
Imel je doma mnogo pristašev, še več pa sovražnikov, toda sovražniki so zmagali. Poljšak je šel s svojim mazilom v tujino, dal ga je na razpolago znamenitim speci j a-listom, slovečim raziskovalcem, a sam ni "mazačil", — kar mu zdaj tejtejo v zaslugo in čast. Znani vc-tovni specijalisti in raziskovalci so skoraj dve leti preizkušali Poljša-kovo mazilo, ali bolje: mazila, ker jih je več za razne stadije bolezni, — in zdaj prihajajo na dan z izjavami, poročili, predavanji, spričevali, ki pomenijo popolno Polj-šakovo zmago na celi črti.—Zda; je njegovo zdravilo že v registraciji na podlagi spričeval in priznanj nekolikih svetovnih veščakov, avstrijska vlada je vso stvar tudi denarno že podprla, in zdaj so na razpolago kapitalisti, ki ponujajo milijone šilingov in dolarjev za zmagoslavno pot Poljšakovega mazila po vsem svetu.
To ni zadoščenje samo njemu le m več vsem tistim slovenskim zdravnikom, ki so že par let prerl svetovnimi kapacitetami imeli o Pcljšakovem zdravilu dobro mnenje in so radi tega imeli celo neprijetnosti.
Najprej bo na Dunaju ustanovljen velik moderen sanatorij, kamor se bodo hodili učit te metode in načina uporabe Poljšakovega mazila tudi vsi njegovi sovražniki v domovini in s tem potrdili znano staro pravlo: Nemo propheta in patria! — Tujina šele je morala govoriti svojo odločujočo besedo....
Uspehi, ki so jih dosegli srednjeevropski veščaki s Poljšakovo ma-žo, so bili tako presenetjivi, da je znani specialist prof. dr. Bernhard
v primerih, ki so jh leta in leta obsevali ali operirali. V enem primeru je bil ozdravljen celo melan-sarkom na peti, ko je bila že izrečena potreba — amputacije noge. Tudi kot jajce velik sarkom na očesu je bil ozdravljen, ki je že poldrugo leto brez recidive in potrjen na kliniki prof. Sachsa sta bila ozdravljena dva raka na o-česni veki in sicer v levem in desnem kotu, kjer bi bila operacija silno težavna in ozdravljena sta bila v nekaj tednih. Ta metoda se more s polnim uspehom rabiti pri raku na ustnicah, na zunanjih spolovilih, na neprestarem raku bezgavke ali mezgovne žlezei pa tudi pri sarkomu v mehkih delih in kosteh, posebno na rokah in nogah.
Ta razprava prof. Ascher j a je zbudila ogromno senzacijo, in takoj so se oglašali zdravniki iz najrazličnejših krajev.
Ne nekem predavanju prof. Ascher j a se je v diskusiji oglasil tudi prof. dr. Riese, o čemer poroča isti berlinski list na str. 692, in ki pravi med drugim:
On je imel doslej 13 primerov, ki jih je zdravil po Poljšakovi metodi, vse z uspehom, kar je histolc-giški podprl in ponazoril. Kar je ta zdravnik tu povedal in pokazal, je bilo docela v okviru senzacij, ki jih je že prof. Ascher razodel.
Ker se časnikarji zanimamo sploh za vsako novost, posebno za senza-cijonalne novice, sem se zanimal tudi jaz, toliko bolj, ker je Poljšak naš rojak in na Dunaju član "Slovenskega krožka", ali kar sem videl na svoje lastne oči, me je navdalo s ponosom. Da sem čestital Poljšaku na tej ogromni iznajdbi za najbolj trpeče človeštvo in na tako sijajni zmagi, je umevno samo po sebi, in danes ne morem več brzdati svojega peresa, da ne poročam o veliki slavi našega rojaka v — tujini. Pripominjam, da je Poljšak sila skromen mož in da se prav nič ne jezi na vse tiste ši-kane, ki jih je bil- deležen v domovini.
Zadnje dni pa je postal Poljšak pravi junak dneva. Vse časopisje Evrope se bavi z njegovim
sredstvom in slavi odrešenje, ki gaj je prinesel trpečemu človeštvu neznaten slovenski lajik, učitelj Alojzij Poljšak. Tudi iz Slovenije že prihajajo čestitke.
Široko znan veščak, , primarij, Rudolfove bolnice na Dunaju, profesor dr. Kari Funke je imel namreč pretekli petek v okvirju "Port-bildungskurse fuer Aerzte" predavanje o raku v splošnem in potem o Poljšakovi metodi. — Ko jc namreč prof. Funke obdelal kakn 30 metod in jih kar na kratko odpravil, — se je oddahnil in začel bolj priprosto pripovedovati o čudežni "žavbi" slovenskega učitelja Poljšaka. (Bistvene podatke iz tega preda vaja smo objavili včeraj. — Op. ured.)
Proti koncu svojega zanimivega predavanja je prof. Funke izrazil nado, da bo mogel v kratkem v lastem zavodu uporabljati to metodo v eksaktnejši in širši obliki.
Ali sledilo je še večje iznenade-nje: Prof. Funke je začel kazati žive dokaze Poljšakovih ozdravljenj.
Prihajali so ljudje obojega spola, ki so imeli n. pr. že čisto lep — nos, skoraj ni bilo poznati, da bi bla tu kdaj kaka bolezen.... ali slike so pokazale, kakšen je bil ta nos pred pol letom, pred četrt letom.... Primeri raka na vratu, na prsih, na ženskih prsih so bili videti na slikah strašni, a tu so stali srečni ozdravljenci, ki se jim že ni več poznalo, da jih je razjedal rak. Na razpolago je bilo čez 50 dispo-zitivov ozdravljenih ljudi, ki jih niso mogli tu pokazati, ker so razkropljeni po vsem svetu. Med navzočimi pa sta bila dva povsem o-zdravljena sarkoma in en melano-sarkom. Čerti melanosarkom, ki se je bil po operacij ponovil, je bil tu lepo ozdravljen, — ali ta se ni hotel pokazati.
Seveda je tako predavanje, ponazorjeno z živimi dokazi in tolikimi slikami, vzbudilo na Dunaju vsliko senzacijo. Vsi časopisi so priobčili že drugo jutro več ali mani obširna poročila, in tudi telegraf in telefon sta imela vso noč obilo posla. Tako je šla čez noč po svetu zaslužena slava našega ožjega rojaka Poljšaka.
A. G.
je zaman.
O ženinu ni ne duha ne sluha, pa tudi tajne organizacije, ki ga je u-grafc.il a, ne morejo izslediti. Oglasili sa se *amo ljudje, ki so videli pogrešanemu ženinu zelo podobnega mladeniča še istega dne pri dbe-du v neki gostilni, oddaljeni dobra kilometri od vasi. To je edina vest, o pogrešanem ženinu. Tudi tovarna, v kateri je Mario delal in Sije lastnik mu je tial najboljše izpričevalo, ne ve, Jcam je izginil.
Naročite n n* "Glas Naroda* — največji slovenski dnevnik v Zdra-ftenih drftavah.
čel javno govorita, predavati in pisati o Poljšaku in njegovem zdravilu, kajti imel je med svojimi primeri pokazati kaj kolosalnega. — Jeseni lanskega leta je doktor Ascher priobčil v berlinskem strokovnem listu: Zeitschrift fuer Krebs-forsehung" več razprav, ki so epo-halnega pomena za trpeče človeštvo. V novemberski številki je priobčil razpravo: "Chemische Be-handlung ausserer Carcinome", v kateri je brez ovinkov povedal, da uporablja že poldrugo leto sredstvo, ki mu ga je dal na razpolago lajik, slovenski učitelj Alojzij Poljak.
Dr. Ascher piše med drugim:
"Kožni rak se s tem sredstvom -skoraj sigurno ozdravi, in to celo
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na Usta, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
m
1
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVOn Ore&ter New York in okolico, ink.
PradMdnlk: PRANK HOTKO *
607 E. 73rd St.,
N«v York City Podpradsadnik: MICHAEL UREK,
1715 Gates Avenue,
Brooklyn, N. 7. Tajnik In arhivar: JOSEPH POGACHNIK,
680 Liberty Avenue.
Willis ton Faxk. L. I.
_ Blagajnik:
PETER RODE,
B2S Alpha. Place.
Glandaie. U L
Zapisnikar:
RADO VAVPOTICH,
22-16 — 28th St.,
Astoria, L. lal. Nadzorni Odbor: ANTHONY KOBIRNIK. 1*1X1 - 26th ltd..
Richmond Bill. L trt FRANK LTJPSHA.
421 Morris Artaut,
Rockrille Cantor. L I«L ANTON CVETKOVICH
NS Son tea Aw e . Broofcl^. N.
Kdor ismed rojakov ali rojakinji še ni Član tega društva naj vprašal svojega prijatelja ali prijateljico all] pa enega izmed odbornikov sa n tanena pojasnila. V nesreči se šele I poena kaj pomeni biti član dobrega] draštva.
To društvo je sicer najmlajše, to-j da t najmočnejše bodisi v premoženju! ali članstva. Društvo je v tem krat-1 kem času svojega obstanka izplačalo ie skoro 14 tisoč bolniške in nad] šest tisoč smrtne podpore ter ima| v blagajni skoro fl9,MMt.
Dtu&tvo zfeorujo vaako četrto ooboto v|
»Jih društvenih prostorih v American
iranlsn Auditorium. 8) Irving Avo.,
i v.
CALIFORNIA
Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftirt Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS Aurora, J. Verbich Ch'.cago, Joseph Blish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Angelc, Mary Bamtolch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch Waukegan, Jože Zelene
KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Cjouže, Frank Pucelj
Ely, 7os. J. Peshel, Fr. 8ekula Eveleth, Louis Goufe Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovSe Virginia, Frank Hrvatich
MIS80URI St. Louis, A. NabrgoJ
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
Omaha, P. Broderick
NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Vails, Frank JfasJp {:
OHIO
Barberton, John Balast, Joe Hltt Cleveland. Anton Bobek, Ch&a. Karttnger, Jacob Resnlk, Blagmlk, Frank 7^dnHr
Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkelj
OREGON Oregon
City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakSe Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeok Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek
Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz
Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Zust Moon Run, Frank Podmil&ek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar
Presto, F. B. Demshar Reading, J. Per dire Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer
West Newton, Joseph Jo v an WiUook, J. Peternei
UTAH Helper, Fr. Krebs
WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos.-Koren
Sheboygan, John Zorman
WEST ALT,13 Frank Skok
WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Diaaondville, Joe Roiich
h Jugoslavije.
Vsak zastopnik Izda potrdilo sa svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina sa HOlas Naroda":
Za eno leto |6.; za pol leta $3.; za Mri meaeoe fca četrt leta $1.90.
New York City je 17. celo leto.
RtfO&DtaiA ta Evropo le rt. sa
Obsojena zverinska žena.
V Šibeniku so razglasili obsodbo nad morilci 30-letnega seljafca Ni-kOie Pupovca, o loemer je naš list pred kratkim poročal. Obtožena Stoja in Koja Stojič sta obsojeni na doživljenjsko ječo. Ljubica Pupo-vac prijateljica umorjenega selja-ka, pa na 14 let ječe.
Stoja in Koja sta sprejeli kazen mirno, Ljubica je pa jokada.
Tomaž Bat'a v Dalmaciji.
Prvega julija bo prišlo v Dalmacijo okoli 300 uslužbencev iz Bat'e-vih-tovaren za čevlje v ZHnu. Ob morju se bodo mudili 10 dini. Z njimi (bo iprišel tudi Tomaž Bat'a, kralj čevljev, s svoj,o družino.
Ponesrečeno ugrabi jen je.
Ko je pred dnewi šla po ulici v Banja Loki 16-letna Stiveta S., se ji je pridruž'1 sošolec Ibrahim Bego-vič in jo vprašal, kaj bi naredila, če bi jo ugrabil za svojega prijatelja Abdula Žiko, ki je vanjo do ušes zaljubljen. Ko sta se pogovarjiala, je nenadoma privozil mimo avtomobil, v katerem je sedel Abdulov brat Šerid. Šerid in Ibrahim stai tedaj zisrsfGčfci dekle, jo s silo posadila v avtomobil in jo .odpeljala v Abdulo-vo hišo. Šele po posredovanju Sa-vetine sestre so ugrabljeno dekle izpustili.
Bančni direktor Geza Rein obsojen.
Poročali smo o zanimivem procesu, ki se je -vršil v Adi v Vojvodini proti bivšemu bančnemu direktorju Gezi Reinu, ki je bil obtožen sleparij, poneverb in raznih nepoštenih manipulacij pri "Eskomptni in gospodarski banki", ki je zašfci v p?3čilne težkože in so znašala nje-nia pasiva okrog 3 in pol milijona dinarjev. Proces je trajal mesec dni, in bi3a razglašena Cosodba. Geea Rein je b'l obsojen na 3 leta ječe, večina sobtožencev pa na mesec dni, czir.oma leto dni pogojno.
Hudo neurje nad Varaždinom in v Medjumurju.
Po silni soparici poslednjih dni je pridivjalo nad severno Zagorje hudo neurje. V V-araždinu je nevihta na mnogih krajih raztrgala strehe. Za Zagrebško cesto je porušila popolnoma nov kozolec. Razne o-graje in mlajše drevje pa je polomila in potrgala na mnogih krajih.
Tudi iz okoliških vasi javljajo, da je burja napravila mnogo škode na poslopjih, zlasti na kozolcih In na Sadnem drevju. Na njivah in v vinogradih k sreči ni bilo škode, ker je deževalo brez toče. Na več krajih je strela udarila v izolatorje električne naipaljaive Fala-Varaadin in je bil na/to nekaj časa tok prekinjen ter je ostal Varaždin v temi.
Tudi v Medjumurju so divjale silne nevihte z dežjem in gromom. Neurje je napravilo veliko škodo, zlasti v (Puščini in okolici. Burja ie ruvala drevje s koreninami vred ter na več krajih onemogočila promet ira cestah. Strela je udarila v hišo Stjepanla Kiršmana pri Sv. Martinu, Ob Muri. Vžgalo se je gospodarsko poslopje, v katerem sta poginili dtve kravi na mestu, dve pa sta bili po ognju tako poškodovani, da sta poginili nekaj ur kasneje. Gospodarsko poslopje je zgorelo do tal. Posestnikov sin je hotel rešiti poslednjo -kravo, a se (je zrušil goreti strop nanj in so reševalci težko poškodovanega potegnili iz ognja. Pripeljali so ga v bolnico v &tri-govi.
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava **G. N."
Ne vzumiijafte
s« zaradi nečist« kili
Seven's Esko odpravi močni prišč, srbečico, pomaga •&> praviti marege, pošč* km gladko in sdravo. ZanssUive 50 let. Y ?«c* lekarnah. Vz* tee ZASTONJ. Pišite W. JT. Severa (X, €ed« Rapids, H.
Rabite Scvara'« akin. Imp prijatoo koto.

I Al liioii«
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 25, 1931
LABQHT ILOTDI1 DAILY !■ U. B. M.
LENA
ROMAN a flYLJKNJA.
Z« Glas Naroda priredil G. P.
» \ i
i
(Nadaljevanje.)
—	Lena!	*	I
Vse zaman. Skrivnstna tišina je vladala onstran vrat.
Fred se je odločno vzravnal.
—	Moramo noter, mogoče se je onesvestila.
—	Kako?
—	Ne moremo dolgo ■premislijati, razbiti moramo vrata!
Na stopnicah so se prikazali radovedni obraza služabnikov. Warn-stetten jih je prepodil.
Prane von Bcrkenhagen je prijel z vso silo za kljuko ter se naklonil nanjo.
Ključavnica pa je trdno držala.
Končno se je veiadar posrečilo. Vrata so se odprlai.
Fred in Franc sta planila notri, a Warnstetten jima je sledil s plašnimi pogledi.
Mrtva je ležala neizpremenjena na svoji tihi postelji, — a o Leni ni bilo nobenega sledu.
Fred je pobožal mrzlo lice matere, nato pa se je iskaje ozrl naokrog.
Tedaj je padel njegov pogled na majhna tapetna vrata.
Se predno sta se ostala dva opomogla od svojega presenečenja, je odprl vrata ter pogledal po czkih stopnicah.
—	Lena!
Nikakega odgovora.
Kot otroci so se bratje in sestre večkrat posluževali teh stopnic pri igranju. Vedel je, da vodijo mala wrata na vrt. Tukaj je morala iti Lena ven! Prevzela, ga je slabe ft, a vendar se je premagal.
—	Hitro, za bežjo voljo, hitro k jezeru! — je kričal, hripav od razburjenja.
Onadva sta bulila vanj ter ga nista takoj razumela. Hitela pa sta vendar za njim. Na srečo je stal pred vrati naprežen voz. Hitro so vstopiti.
—	Peljlte k jezeru, peljite tako hitro kot morejo vleči živali! — Jc zakričal Fred kečijažu.
Dočim je voz od dir j al z veliko naglico, je Franc v on Borkenhagen obdeloval Freda z vprašanji.
Ta pa je stisnil skupaj zobe ter zmajal z glavo.
—	Čakati! — je rekel zamolklo.
Očeta ni niti pogledal.
Oče je sedel v kotu in n ježeve obrazne poteze so hile propadle. V njegovih očeh je divjal strah in v njegovi duši se je zbudila zavest krivde.
—	Tvoje delo, tveje delo!
Ti dve besedi je neprestano slišal v ropotanju voza. Videl je v duhu zadnji pogled svoje mrtve žene, ki ga je obtožil trše in ostreje kot tisoč besed.
Fred je zrl na vse strani, da opazi Leno.	j
Da so napravi poti, o tem ni dvomil niti malo
Franc ven P.crkenhagcn je bil skrajno potrt.
—	To je moj poro J ni dan! — je stokal, in preko njegovega obraza Je tekel pot.
Fred je nosil uniformo brez površnika. Gologlavi so bili vsi trije.
Warnstetten je potegnil odejo preko kolen.
Končno so videli jezero pred seboj. Fred je imel že roko na kljuki ln noge na deski, ko je se je sklonil ven ter naenkrat zakričal.
Videl je leteti Leno preko leda, naravnost proti odprtinam.
—	Stoj! — je zaklical kočijažu.
Z enim skokom je bil iz veza ter letel divje sa Leno. Enkrat se je itpcdtaknil ter padci. Hitro se je pebral ter hitel naprej.
Hotel je klicati, a glas mu je zamrl takoj, kajti rekel si je, da bo Lena pričela hitreje teči, kakorhitro bi zapazila, da je zasledovana.
Če le ne bo padia! Molče je dirjal za svojo sestro.
Naenkrat pa se Je pogreznila pred njegovimi Očmi v globino.
Videl je priti na površino obleko Lene. S trdnim oprijemom je zgrabil obleko ter jo počasi vlekel k sebi.
Sedaj sta prišla tudi tovariša.
Skupno so pete gnili Leno iz vode na skarjo ledu.
To ni bilo lahko delo na spolzkih tleh.
Molče sa nesli otrplo telo proti vozu.
Koči jaz je ponudil pomoč.
Fred ga je pogledal.	J
—	Izprežite konja ter jahajte v vas po zdravnika!
—	Kam naj pride zdraivnik, gospod poročnik?
—	V Warnstetten.
Franc von Borkenhagen se je vzravnal.
—	Ne, v Borkenhagen! — je zakričal divje.	,
—	Ali bi ne b:lo bolje, <če spravimo Leno zaenkrat nazaj v Warnstetten? — je menil Fred. — Vedel je, da jc šla Lena raje v smrt, kot pa v Borkenhagen.
Franc je napravil jezen obraz.
—	Lena je moja žena ter pripada meni! — je rekel sovražno, a takoj je nadaljeval mirneje: — V Bofkenhagenu je bolje preskrbljena, kajti obdana je od vseh udobnosti. Ra zrven t eg a pa bo hitreje okrevala kot v Warnstettenu!
To zadnje je odločalo.
Če je bila tukaj pomoč potrebna, je treba največje naglice.
Kočijaž je izpregel konja ter cd jahal.
Može so položili Leno udobno v voz.
Če je še življenje v njej, niso vedeli. Franc von Borkenhagen in Warnstetten, ki ni izpregcvcril nobene besede, sta zrla nepremično v bledi cbraz Lene ter sedla k njej, dočim je sedel Fred na kozla. Tekom vožnje sta si gcspodi prizadevala vzbuditi življenje v Leni. Utoniti ni mogla v tem kratkem času.
Mogoče je bila le nezavestna, če ni napravila srčna hiba konec njenemu življenju!
Franc vo Bcrkenhagen je vedno brisal s tresočimi se rokami vodo 3 njenega lica.
Prvikrat je stop la tragika v življenje tega moža, ki je bil ofadan od vseh dobrot.
Prvikrat so prišle solze v njegove oči.	—
v Ali Je ljubila avojo mater tako iskreno, da je sklenila raje iti v smrt kot pa prer.estl ločitev?
Ah pa pi je pogled na mrtvo mater zmešal pamet ter ji narekoval immomor?
Kako Je vedel Fred takoj, da je šla k jezeru?
Zakaj ae Je tako prestrašil, ko je zagledal tapetna vrata?
Vsa te misli so mu krettle po glavi.
Tudi gospod Warnstetten ni bdi nii manj presenečen kot njegov set*, lfjemu pa nI bilo treba misliti, kaj je Leno gnalo v smrt.
Naiel J« tolažbo v misli, da Je ida Lena v smrt zaradi matere.
Toda ne! Herman Warnstetten Je gnal svojega otroka v smrt! On J« imel m vesti zgodnji konec svoje žene, kot mu Je povedal njen
Sedaj je stal pred svojo hčerko, — dvakratni morilec, tudi če bi hčerka zopet odprla svoje oči.
Nobeno sodišče bi ga ne moglo Obtožiti umora, — a glas v njegovem srcu se je prebudil in ga obtožil
Božja roka je potrkala na njegovo srce!
Sedaj glej, kako se boš sprijaznil s svojo usodo! Vedno ti bo zrl nasproti umirajoči obraz svoje žene!
*
(Dalje prihodnjič.)
ZNANOST IN KUHINJA
Pariški učenjak dr. Tomiane piše:
— Znameniti kuharji trdijo, da se je treba Učiti kuhati več let. To pa velja samo za tistega, ki hoče postati kuharski umetnik; jaz pa naučim Parižane kuhati v 6—10 lekcijah,. kajti znanstveno kuhanje je mnojo bolj priprosto kakor je bila kuharska umetnost nekdaj. Kuhanje je namreč zelo tesno spo-3eno z znanostjo; vročina spada v fiziko, sestaiva jedil pa v kemijo. Fizika in kemija pa je znanost.
Jaz se pečam že 35 let z laboratorijskimi poskusi o prebavi in sem spoznal, da se je znanost doslej mnogo premalo pečala s kuhinjo. Znanost napravi vsako stvar priprosto. Našo hrano deli kemija v 4 skupine: beljakovina, škrob in sladkor, masti in rudninske soli. V novejšem 'času se je tem skupinam pridružila še skupina vitaminov.
Vsak pozna 'beljakovino, t. j. beljak in rumenjak v jajcu. Beljakovina je glavna sestavina mesa in kot hrana, je beljakovina važna zato, ker obstoji tudi naše telo v glavnem iz beljakovine. Kakšne lastnosti pa ima beljakovina? Če položimo jajce v krop, so strdi ali "oka-gulira" najprej beljak, potem pa še rumenjak; vse to se zgodi pod vplivom vročine.
Kuhati meso se torej pravi, pu-stito meso "koagulirati".
Važen del naše hrane je moka. Iz moke mesimo kruh. Moko dobimo
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE
SO RAZPRODANE
Sprejemamo pa članari-Tiino za bodoče leto. Članarina znaša
ji.—
Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane.
Uprava **G. N."
iz mlina v obliki drobnega prahu. Če pa moki dodenemo vode in oboje kuhamo, se pretvori v moki se nahajajoča beljakovina. Če vzame-ma pest moke in jo zamešamo v mrzlo vodo, Oboje pa postavimo na ogenj in mešamo, se moka "zgosti" in tako dobimo škrob. Kolikor več moke in manj vode vzamemo, toliko bolj gost ali redek je škrob. To opazovanje nam dobro služi, če hočemo napraviti kako jed bolj gosto ali pa bolj redko.
Sladkor dobivamo iz rastlin. Če denemo nekaj sladkorja v vodo in oboje pristavimo, dobimo gost sirup. Sirup pa zarumeni, če ga še naprej kuhamo, in dobi poseben vonj: sladkor se je izpremenil v karamel. Moka se torej izpreminja pod vplivom vode in tcplote v škrob, sladkor pa v karamel.
Mast igra v naši hrani veliko vlogo, ker je izvor telesne toplote. Prebivalci severnih krajev pijejo ribje olje kakor mi vino. Mast je bistvena sestavina vseh naših jedil. Na masti pečemo meso in na masti pečemo krompir. Pri neki določeni toplotni topinji pa se začne mast razkrajati in (če mast razbelimo preko te stopinje. se pokvari in postane neprebavljiva.
Vsako živilo ima v sebi tudi rudninske soli. Če jed sežgemo, ostane kupček pepela — to so rudninske soli. Za človeka ne zadostuje tista množina soli, ki se nahaja že po naravi v raznih jed'lih, ampak človek mora sol svoji jedi še dodajati.
Poskusimo sedaj razložiti prak-točno, kaj pomeni znanost za kuhinjo. Kakšen mora biti dober '"beefsteak"? To je košček pečenega mesa, ki pa ni izgubilo pri peki nič soka. Kako naredimo to? To dosežemo, če damo mesu prevleko, da sok ne mere uhajati. To prevleko pa dobi meso, iki obstoji dobršen del iz beljakovine, s tem, da pustimo to beljakovino na potvršini "koagulirati" (strditi se). Beljakovina v zgornji plasti mesa pa se strdi, če položimo meso na hud ogenj. Strjena plast beljakovine ctkoli mesa brani soku izcejati se. Sredine mesa pa ne smemo preveč peči in zato je "■beefsteak" gotov, čim je dovolj o-pečena vnanja plast mesa.
DRUGI VELIM SKUPNI IZLET.. .
PO FRANCOSKI PROGI
priredimo dne 1. JULUA s parnikom
"PARI S"
Izletnike bo spremljal izkušen spremljevalec SLOVENEC skozi do Ljubljane, ki bo gledal nato, da bodo potniki potovali brezskrbno in udobno na parniku in po železnici. Vlak vozi samo 25 ar iz Pariza do Ljubljane.
PRIHODNJI IZLET se bo vršil na 11. JULUA s
parnikom "De de France" in ponovno na 1. AVG.
TEDAJ BODO CENE ZOPET IZVANREDNO ZNIŽANE
Rojake, ki žele potovati po COSULICH PROGI
preko Trsta opozarjamo, da odpluje "VULCANIA" na 24. JUNIJA m "SATURNIA" na 9. JULIJA in so potnikom na razpolago kabine III., srednje II. in rednega n. razreda.
Prihodnji izlet po te progi se bo vršil na 30. julija z ladjo "VULCANIA" in ponovno na 21. avgusta za ladjo\"SATURNIA"
ko bodo zopet znatno znižane cene v veljavi.
SE JE CAS pridružiti se enemu naših izletov, kdor želi Wo x 1P°tovati v prijetni in veselo razpoloženi dnribi Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej kose kdo
?n ? . J. ^^ Prost<>r dobi. Mi smo v tem .poslu že nad 40 let dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo (fati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno pravilno o vsem podučeni.	K '
POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WRITE STAR LINE, ^STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AME-RICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge
-ia-
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VI-ZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO__
Sakser State Bank

82 Cortl&ndt Street
New York, N. Y.
U
99
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18th Street New York, N. Y.
MOLITVENIKI
SVETA URA
v platno vez..................... .90
v fino usnje vez ............Uo
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ......................................1.80
SKRRI ZA DUŠO
v platno vez...............90
v fino usnje vez ............1.5*
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez.......................................1.50
RAJSKI GLASOVI
v platno vez. _______________ .80
v usnje vez....................1.20
v fino usnje vez.........1.50
v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez.......1.50
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez. .60
v usnje vez....................80
v fino usnje vez.........1.—
v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda
vez ....................................1.50
v bel celluloid vez.........1.20 i
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno ....................1.—
v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................1.80
MARIJA VARHINJA
fino vez ............................1.20
v fino usnje ....................1.50
v najfinejše usnje trda vez ______________________________________1.60
Hrvatski molitveniki:
Utjeha starosti, fin« ves. ........1__
najfinejša ves ..............1.61
Slava Horu t air ljudem, fina vea I.M
naJflnejS -vea ..............1.6«
Zvoniee nebeški, v platno.......80
fina vea .................... 1.—
Vtenae, najfinejša vea ..........1.0«
Angleški molitveniki:
(sa mladino)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice* vosano .. .80
▼	belo kost veaano ..........1.10
Come Unto Me ___________________________ JO
fino vezano ___________________..... .35
Key of Heaven:
fino vezano ________.......____ .35
v usnje veaano ............. 70
v najfinejše p«raje veaano ....1.20 (Za odraslo)
Key of Heaven:
v celoid fino vezano____________1.20
▼	celoid najfinejši vez ________1.50
v fino nanje veaano ........ LS0
Catholic Pocket Manna!:
v fino nsnje veaano........ 1.30
Ave Maria:
v fino nanjo veaano....... 1.40
POUČNE KNJIGE:
AngleSko slovensko berilo____.... 2.—
Anrfeško-slov. in slov. an*L slovar .90 Amerika in Amerikand (Trunk)..S.—
Angeljska služba ali nauk kaka se
naj streže k sv. mail.......... ao
Boj nalezljivim boleznim ...... .75
Cerkniško jezero ................L20
Doma« iivinozdravnik, trd. ves. ..1.00 Domači iivinozdravnik. brofi. ....L25
DomaČi zdravnik po Kaaipn:
trdo vea. ..............
broSlrano....................L20
Goapodnjstvo...................1.20
Govodoreja ......................LS0
Hitri raCunar .................. .75
Jugoslavija, Mellk 1. »~esek ....130 2. aveaelc, 1—2 anoUb	L80
Kletarstvo (Skalicky) ..........2.00
Kratka srbska craawttka....... JO
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov	JW> KV"> te postane dvtaHJan Z. D. JS5 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenjn .... JO
Kat. Katekizem ................ JO
Kubična Računica _______________________ .75
Liberal i inn .................. JO
Ljubavna in snubilna pisma___.85
Materija In eneriija ............L25
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75
Mladeničem, j. it............... JS»
Mladeničem, IL sv. ............ JO
. . (oba svezka skupaj JO)
Mlekarstvo ......................
Nemško-anclešld latami ........1.40
NaJMJia slav. Kuharica. «68 str.
lepo ves. (KallnSek) ..........
Nasveti za hiio m dam, trd. vea. L—
NmlOn brez nCttdJa:
L del ...................... JO
2. del ...................... JO
Nemško slovensko slovar.........2J5
Največji splsovnik Ijohovnik ln dragih pisem................ .95
Slovensko nearfld slovar.........L-
OJačen beton ................. JO
Obrtno knjigovodstva ..........;.2J0
Perotninarstvo, trd. vea.........U9
Parotnlnarstva, broi. ............LK0
Prva čitanka ....................................75
Pravila za oHka .............. JO
PHkrsJevaaJa jmtlm pa HviW
s vsesal ..................L^^
(Cretanje Parnikov
Shipping Newt
26.	junija: Olympic,. Cherbourg
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Roterdam
27.	junija. Mauretania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg
29. junija:
Bremen, Cherbourg, Bremen
1.	julija: •Paris, Havre
men
George Washington, Cherbourg. Hamburg
New York. Cherbourg, Hamburg
2.	Ju'iJa: Stuttgart, Bremen
3.	Julija:
Homeric, Cherbourg Republic, Cherbourg, Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Augustus, Napoll, Genova
POZOR
Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje.
Uprava.
Psihične motnje na alkobolskl pod-tagi ........................ .11
Praktični račnnar ...............75
Pravo lu revolucija iPltamlcj .. J«
Predhodniki in idejni ntemeUI ruskega idcjalizma ..............1JI
Radio, osnovni pojmi Iz Radio tehnike, veaano ..................1.—
broAtzano ....................L 7»
Račnnar v kronski ln dinarski veli«* ..........................7»
Ročni slov.-italijanskl in itali-janski-slovenski slovar .....90
Ročni splsovnlh vsakovrstnih pisem __________..........____................ JO
Solnčenje ....................... j«
Slike is iivalstva. trdo vezana .. J«
Slovenska narodna obsega 452 strani .............1J«
Spretna kuharica, trdo vezana ....1.4: Sveto Pismo stare ln nove zaveze,
lepo trdo vezana ..............S.—
Sadno vino ...........................4*
Spolna nevarnost............... Jgr
Sadje v gospodinjstvo........... .If
Slavonic American Tear Book ....1.—
Učbenik angleškega jezika
trdo vez.............................1.50
broširano ..........................1.25
Učna knjiga in berilo laškega Je-
tiha .........................
Uvod v Filozofijo (Vpherrl.....ljli
Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ................1.25
Veliki vsevede! ................ J«
VoSčilna knjižica ............... J«
Zbirka domačih zdravil ........ je
Zdravilna zeliiča .............. .40
Zel In plevel, slovar naravnega
zdravilstva -...................ljo
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih..........1J0
Zdravje mladine ...............%1.25
Zdravje ln bolezen v domači / hiši. 2 *t. ......................1J0
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Mellf)
H. zvez.............................. jo
Prorokpvatne karte________1.—
Knjige poWjamo poštnin« prost
"GLAS NARODA"
II« W. 18. ftt^
New York
4. julija:
Aciuitania, Cherbourg Leviathan. Cherbourg
6. Julija:
France, Havre
Europa, Cherbourg, Bremen
8.	julija:
Majestic, Cherbourg
President Harding. Cherbourg, Hamburg
Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg
9.	Julija: Saturnia, Tret.
General von Steuben, Cherbourg. Bremen
10.	Julija:
Columbus, Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
11.	julija:
He de France, Havre
St. Louis, Cherbourg, Hamburg
15.	julija:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg
16.	Julija:
lJresden, Cherbourg, Bremen Berengaria, Cherbourg Olympic. Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg
17.	Julija:
Bremen. Cherbourg. Bremen Statendam, Bolugne Sur Mer, Rotterdam
18.	julija: i'aris, Havre
22.	Julija:
Kuropa. Cherbourg, Bremen Mauretania, Cherbourg Preaidt-nt Uoosevelt. Cherbourg, Hamburg
lJuutst bland, Cherbourg, Hamburg
23.	julija:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg
24.	julija:
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Koma, Napoll, Genova
25.	julija: France, Havre
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg
28.	julija:
Aquitania. Cherbourg
29.	julija:
fleorge Washington, Cherbourg. Ham-bourg. Hamburg
New York, Cherbourg. Hamburg
30.	julija: Vulrania, Trst
31.	ulija:
Majeatic, Cherbourg
PARNIKI Z ZNAKOM •, oznaCI skupni izlet v Jugoslavijo.
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajta In najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih oarnlkth:
PARIS 1. julija; 18. julija
(6 P. M.) (8 P. M.) FRANCE 6. julija; 25. julija (10 P. M.) (6 P. M.) lie de France 11. julija; 1. aug.
(4.30 P. M.) (11 A. M.)
NaJkraJSa pot po f-elezntct. Vsakdo J« v posebni kabini * vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača In stavna Tran-coeka kuhinja, izredno nizke cene.
Vprafiajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali
FRENCH LINE
1» STATE STREET NEW YORK, N. Y.
NARAVNOST v JUGOSLAVIJO
NOVA JADRANSKA VELIKANA
SATURNIA m VULCANIA
sta odlična med največjimi in najhitrejšimi parnikt na svetu. Čaka vas u-zorna služba. Uljudni in pozorni služabniki, ki govore Blovensko, bo vam na razpolago, tako kuhinjo je pa mogoče dobiti 'e v najboljših hotelih. In le pomislite na kratko in ceneno železniško potovanje v Slovenijo. Mali strnfcki za prtljago ln brezplačni vizej. OdloČite se vnaprej, kdaj boste odpotova'1 SATURNIA
9. julija--21. avg. — 25. sep.
VULCANIA 30. julija — 9. sep. — 13. okt.
Katerikoli agent vam bo reservlral kabino
COSULICH LINE
17 Battery Place	New York
Z I Najhitrejša
PARNIKA NA SVETU
BREMEN EUROPA
MANJ KOT 5 DNI NA OCEANU rnkt ClmtMil« — C 4m praka Bnatu
Posebni vlaki iz Bremmerhaven
MANJ KOT 7 DNI DO JUGOSLAVIJE
Ali potujte z ekspresnim parnikom
COLUMBUS
Tudi redna tedenska odptutja s dobroznaalmi Lloydoviml kabln-
sklmi parnikl. Za pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta aH
• T BROADWAY NEW YORK
N O ITI O B« M A N
LLOYD


išiVirr^fi^aiiamfrTirT
__
/
i
-