I. P iliiiv*+-' Wjmfc '• ■,£*'.'■4*VvV.sS33S*5-■ \--: “- &Š-*. ip »■ - .. ■ . «■■*». i. tpSp' .■*kNlM . - _ *‘ gf* -• i %#gm2^!,, <-,* 4 i- ^i*V if;' "•* 1* * j i Ml- ' s J ScittineHa ita^ana su un pont« nei pressi di ua viliaggio del Bae.no del DUCEJEVA NAVODIL Poročilo tajnika Stranke na sestanku nacionalnega direktorija Rim, 4. jan. V Beneški palači se je ivčeraj dopoldne ob 11. sestal pod vodstvom Duceja nacionalni direktorij fašistične stranke. Ob pričetku seje je tajnik Stranke Aldo Vidussoni podal Duceju naslednje poročilo: Nacionalni direktorij se je zbral okrog vas na zgodovinski dan, ko se Čme° srajce spominjajo velike zmage vaše revolucije. Sovražnik, Id ste ga Vi tedaj pregnala, se je zatekel iz Italije ped zaščito framasonstva, židov-etva in boljševizma Dolga leta je gojil svoje zlo sovraštva in čakal na dan, da bi se maščeval. Sedaj se je spričo svojiih neviteških zvez postavil z orožjem proti nam. V Rusiji, Cire-naiiki, na kopnem, na morju lin v zraku se naše 6lavne sile trdo in neprestano bore, doma pa narod, ki se zaveda borbe za svoje življenje in za svojo bodočnost, odločno vztraia in trdno veruje v Vas in zmago. V tem prepričanju in v tej veri Slranka pospešuje svoje delo. pomnnžuje svoje napore in si predvsem prizadeva, da bi bila v žrtvovanju svojih članov, v neumornem delu svojih prvakov, v krvnih žrtvah svojih voditeljev narodu za vzgled. 1014 fašističnih prvakov je padlo. 1414 je bilo ranjenih: med njimi je 8680 prostovoljcev, 900 je bito odlikovanih za vojaške zasluge. Duce! Potrjujem Vam, da sem nastopil svojo novo službo, kakor ste želeli. Tovarištvo v organizaciji Stranke se ni nič ustavilo. Vse se razvija in se bo razvijalo dalje po Vaših ukazih. Naš delovni program pa je ta: izpolniti Vaš ukaz, služiti z vsemi našimi silama in če bo treba, z našo krvjo stvari fašistične revolucije ter končnemu namenu, zmagi. Duce, dajte nam ukaz! Duce je nato podal navodila za delo, ki ga bo moral opraviti nacionalni direktorij Stranke, Stranka bo še bolj pospešila svoje delo na vseh področjih in bo storila vse, da se italijanski narod še bolj strne v blok enotne volje in sdle, tako da bo sposoben prestati sleherno preizkušnjo in da bo z neomajno voljo ter v neločljivi zvezi s tovariši osi in trojnega pakta stremel po skupnem smotru, po zmagi v borbi, ki je sedaj evet že ločila v dva tabora in v kateri bosta odločeni življenje in usoda italijanskega naroda. Duce je obljubil, da bo še skrbneje sledil razvoju Stranke in je napovedal, da se bodo 10. januarja zbrali na sestanek pokrajinski tajniki iz Palerma, Adrigenta, Calta-nissete. Catanije, Enne, Meseine, Raguse, Siracuse, Tra-pnnija, Cegliaria, Šassaria. Nuora, Ca-tanzara, Cosenze, Reggia Calabrie, Po-tenze in Matere. Govor zunanjega ministra grofa Ciana Ob obletnici velikih fašisiovsEcih reform Bologna. 4. jan. Zgodovinski datum i. januarja, ko je Duce s svojim znamenitim govorom proti Aventinu objavil fašistične znkODe, ki so bili po-četek velikih političnih, socialnih, gospodarskih in idealnih reakcij fašizma, se je obnovil danes Črnim srajcam in mladini GILLa 10. legije s etrami zunanjega ministra Gallazza Ciana, ki je prispel v Bologno ob 14.20 in so ga sprejele na železniški postaji vse oblasti tet mestne hierarhije kakor tudi* zaupnik mtoionalnega socializma v Bologni dr. Lessing. Minister je po pozdravu oblasti izvršil pregled oddelka GILLa in oboroženih sil, ki so mu izkazali počast. Nato je grof Ciano odšel v gledališče Medica, kjer se je ob navzočnosti vseh glavnih oblasti in hierarhij predstavništev Stranke in množice fašistov ter članov GILLa vršila ceremonija v spomin zgodovinskega dogodka. Prihod ministra, ki so ga spremljali veleposlanik Alfieri in glavne mestne oblasti, na oder, v katerega ozadju je stalo Du-eejevo poprsje z oznakami strankinih organizacij, je bil sprejet z navdušenimi aklamacijami Duceju. Po pozdravu Duceju je grof Ciano prevzel besedo, spominjajoč se zgodovinskega govora ki ga je Duce izrekel 3. januarja III leta pred zbornico in ki je prevrnil vse fašizmu sovražne politične ostanke. Grof Ciano je imel svoj govor v ozračju vnete pozornosti in pritrjevanja s strani starega in mladega bokmskega fašizma. Giof Ciano je pričel ta govor s silnimi besedami, ki so Šle zvestim 10. legije v srce, v junaškem ozračju kolonskega skvadrizma, ki je bil vedno sprednja s!raža vsake odločilne akcije, in to od prvih bitk revolucije, kakor tudi v mračni avenlineki dobi, ko ne je združba liberalizma, socializma, demokracije in boljševizma za trenutek utvarjala, da bo mogla fašizmu dali milostni udarec. 3. januarja 1925 je sidrni Ducejev govor, ki je v trenutku očistil ozračje in prinesel v korumpirana središča politične intrige neodolijiv dih revolucionarne resnice, pomenil datum smrti demo-liberalnega režima. Ta dan se je rodita fašistična država. Započelo se je tedaj ustvarjanje novega nacionalnega reda, v katerega je fašistična revolucija prinesla istotoliko miselne izvirnosti, kolikor velikodušnosti v dejanju. Tieli, je dejal grof Ciano, ki so leta in leta v tujini brizgali svoj nepotrebni strup proti fašistični revoluciji, se niso zavedali niti najmanj, kaj je bilo naše delo, in bi bili storili bolje zlasti pa za same sebe, če bi se potrudili, da bi nas bolje spoznali in razumeli. Na račun tega nerazumevanja gre vsaj večji del dogodkov, ki so se zgodili potem v med-parodnem življenju; tej trajna dušev-j ir .lenobi mpii in ljudstev, ki eo bila. zaprta v okorele formule, se moramo zahvaliti za novo in strašno razdelitev človeštva Grof Ciano se je spominjal neprestanih naporov, kii jih je delala Italija navzlic temu slepemu nerazumevanju, da bi rešila ogroženo evropsko solidarnost. Duce je bil, ki je v davnih časih kot prvi opozoril na nevarnost. Duce je bil, ki je koncipira! velikodušni predlog pakta štirih velesil, toda vsi naši poskusi, da bi ustvarili temelje resničnega mednarodnega sodelovanja, so bili sistematično zavrnjeni, kakor eo nam zanikovali našo pravico do bodočnosti, ko je Italiia stopila na plan, da si na afriških tleh osvoji tisto mesto, ki ga ji je zanikavala lakomnost njenih starih zaveznikov. In ko smo po čudoviti zmagi italijanskega ljudstva poskušali še enkrat, da postavimo na temelj sporazuma življenjski ter neodložljivi problem naše varnosti v Sredozemlju in naših komunikacij z oceani, so nam naši nasprotniki še enkrat postregli z nevero In nesramnostjo. Imamo dokaze, je izjavil kategorično grof Ciano, neovrgljive dokaze, ki se bodo ob svojem času točno objavili, da je Anglija, medtem ko se je pogajala z nami in predlagala razne gentlemen-agremane, ustvarjala zarote s svojimi slugami v Atenah in Beogradu ter pripravljala v temi zaroto, ki naj bi zvezala fašistično Italijo v njenem lastnem rimskem morju. Zahvaliti se moramo hladni in viharni odločnosti Duceja, če so se balkanska bodala- zlomila, preden bi nam mogla zadati sunek v naš hrbet. Po Italiji je prišla na vrsto Španija, kjer je Italija še enkrat, ne da bi hlepela po dobičku in osvojitvah pritekla velikodušno na pomoč, da bi rešila evropsko civilizacijo, ki jo je ogražal boljševizem. Na krvavih bojnih poljih Španije se je brez vsakega mrzlega diplomatskega dokumenta ustvarila moralna in tovariška sloga med Italijo in narodno-socialistieno Nemčijo, ki je istotako pritekla v boj proti boJjševiški nesramnosti. Mussolini je bil tedaj že večkrat izgovoril z glasom razuma, da ni mogoče za traino pritiskati nemško ljudstvo, ki je pod vodstvom svojega velikega v.od-je našlo pot do narodne obnove. Zaman je, pravi grof Ciano, če se raziskovalci arhivov vprašujejo, dali je odgovornost za vojno v tem ali onem dogodku, ali če skušajo dokazati, da je bil mir kompromitiran, navzlic vsem bolj ali manj bolnim naporom. ki eo jih v zadnji uri napravili njihovi srednjevrstni politični možje. Vojna ni bila nikoli posledica poedine epizode, temveč je posledje celega sistema. Krivci s.o že jasno določeni v mišljenju mož in ljudstev dobre volje. Ko bo prišlo do zgodovinskega procesa zavoljo odgovornosti, Italija ne bo sedela na klopi obtožencev, marveč bo nastopila kol tožitelj. Grof Ciano je zaključil svoj govor z učinkovitim prikazom borbe, ki jo vodijo danes Italija, Nemčija in zavezniški narodi proti starim sovražnikom, med katerimi je na prvem mestu tisti tKiIjševizcin, ki je njegova -doi-oukua izločitev temeljni pcgoi, če hočemo ohraniti našo tradicionalno last, naše hiše, naše družine, naše cerkve. Tisti, ki bodo uničili Kremelj, bodo rešili svetovno civilizacijo. V tem pogledu ni mogoča nobena iluzija, niti ne za Angleže in Američane, kajti če bi moral boljševizem zmagati, bi jih same hitro prevrnil. Z zvenečim glasom, iz katerega je prešel drhtljaj ganjenosti v vse navzoče, je grof Ciano naslovil pozdrav nemškim tovarišem, ki vodijo borbo e toliko hladnim in odličnim pogumom, dalje finskim, madžarskim, romunskim. slovaškim, hrvatekim tovarišem in prostovoljcem španske modre legije. Poseben pozdrav je naslovil na novega slavnega bojnega tovariša Japonsko, ki združuje s popolno materialno pripravo silo svojega tradicionalnega požrtvovalnega duha. Naposled se je spominjal s posebno ganjenostjo junaških bojevnikov, ki z brezmejno udanoetjo pišejo vsak dan strani nadčloveške hrabrosti pod vodstvom Duceja in v imenu Kralja-Vojaka, ki ga je 42 let /vladanja spremenilo v simbol vsake civilne in vojaške čednosti rodu. Italijansko ljudstvo, je zaključil grof Ciano, gleda z vedrim oče- Corp« di SpediaiOM Italiano in Russia. — Italijanski vojak straži most v ki to jo zasedli oddelki italijanskega ekspedicijskega Polfnlna platana ▼ gotovini Cmm f fen Ljudski glas, božji glas. L Slovenski rek Danes: Italijanščina zg Slovence (Gl. str 9.) som v bodočnost. Vemo, da bo boj, Id nas čaka, še dolg in trd, vemo, da je sovražnik močan in odločen. Odgovarjamo samo, da bomo mi še močnejši in še odločnejši od njega. A v tem zgodovinskem datumu imamo v srcu gotovost, da bo zmaga ovenčala z lovorom svete znake fašistične revolucije v večnem Rimu. Besede grofa Ciana je poslušala ogromna množica v gledališču in preko zvočnikov na trgih z največjo pozornostjo, ter eo jih na najbolj važnih mestih podčrtavale navdušene aklamacije Duceju, aklamacije, ki so se podaljšale ob koncu govora. Nato se je grof Ciano podal v palačo ITAccursio, kjer je v posvetovalnici ob navzočnosti vdove počastil spomin GiuLia Gtordania in položil šopek cvetlic na kraj, ki je gledal mučenikovo žrtev. Medtem se je na trgu spodaj zbrala velikanska množica Črnih srajc, ki so priredile vneto manifestacijo najneposrednejšemu sodelavcu Du-ceja. Aklamacije so postale še boli viharne, ko se je grof Ciano prikazal na balkonu, odgovoril nanje in zapovedal pozdrav Duceju. Iz palače D’Ac-cursio se je minister potem podal v vladno palačo, kjer se je pomudil v razgovoru z načelnikom province. Po tem obisku je odšel grof Ciano v sedež federacije fašijev, kjer so bili zbrani vsa vodje in federalni direktorji fašija, zaupnice ženskih fašijev in zaupniki okrajnih skupin, ki so mu izraziti toplo počast in ki jim je minister naslovil vzpodbudne besede za njihovo nadaljnje delo. Leto XIV. V Ljubljani, 8. januarja 1942-XX. štev. 2. (638.) »DRUŽINSKI TEDNIKI Uhaja ob Sctitkib. Orednlltro la uprava ▼ Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345. Telefon št. 38 32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.303. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranib dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA V« leta 10 Ur, */» leta »0 Ur, vse leto 40 lir. V tujini 64 Ur na leta — Naročnino je treba plačati vnaprej. CENI OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta alt njen prostor (vilina 8 mm in širina 55 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali oglati: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratuem naročilu popust. e) glede zlatega In srebrnega denarja Ln svetinj zgodovinske ali arheološke vrednosti, če so kovani pred letom 1850; f) glede srebrnih ur; g) glede nitk vlaknatih snovi ali navadnih kovin, združenih s pozlačenimi ali posrebrenimi nitkami in tkanin, trakov, čipk, tula, pozamenterije in drugih izdelkov tekstilne industrije, obsegajočih pozlačene ali posrebrene nitke; h) glede predmetov, ki niso obseženi v prednjih točkah, a so celoma ali deloma iz srebra, pri katerih izdelavi se ne porabi več ko 1,200 kg čiste kovine; i) glede prstanov iz enojnega obroča, celoma ali deloma iz zlata, ki pa nimajo več ko 5 gramov čiste kovine, če se izkaže kupec s potrdilom opravljenih poročnih oklicev; j) glede naslednjih proizvodov, če so bili že izdelani, ko je stopil v deli avo kr. ukaz z dne 3. septembra 1941-XIX, št. 882: nalivna peresa in držala za črtni ne, kjer je platina ali zlato zgolj navaden okrasek ali pridatek, peresa za nalivne peresnike in okviri za naočnike iz drage kovine, svetinje, odličja in doslužni križci za vojake, iz pozlačenega srebra, stekleni} kristalni, keramični, galanterijski predmeti in vobče predmeti, izdelani poglavitno iz drugih nego dragih kovin in z dragimi kamni, pri čemer je zkito uporabljeno 6aino kot okrasek. Člen 2. Platino, srebro, drage kamne in industrijske diamante, potrebne za izdelovanje proizvodov ali za rabo iz točk a), b), c) in č) prednjega člena nakazuje državno podtajništvo za vojno proizvodnjo; zlato pa ministrstvo za korporacije ali uc'~-ove, ki jih to ministrstvo določa \ namen in ki poslujejo pod njegov,.. dzorstvom. V Libiji ima to nakazovanje na skrbi tamkajšnja vlada pod nadzorstvom ministrstva za Italijansko Afriko. Člen 3. V postavki platine so v smislu kr. ukaza z dne 3. septembra 1941-XIX, št 882 in te uredbe obseženi ozmij, rodij, rutenij, paladij in iridij. Člen 4. V poimenovanju »dragi kamni« niso obseženi »trdi kamni«. Člen 5. Dovoljena je obdelava platine. zlata, srebra, biserov in dragih kamnov kakor tudi obdelava ali predelava predmetov^ če imajo v sebi tudi le deloma take tvarine, ako se tako delo opravlja na račun naročnika, ki je lastnik teh tvarin in teh prpdmetov. Prav tako je dovoljen po določilih, ki ee izdajo v smislu kr. ukaza z dne 18. decembra 1913., št. 1453, začasni uvoz dragih kovin, biserov in dragih kamnov za dela iz prednjega odstavka. Člen 6, Dovoljena sta obdelava ere-brovitega in zlato-srebrovitega blata, dobljenega pri obdelavi domačih rudnin in pridobivanje srebra iz ostankov pri proizvodnji kemične ta fotokemač-ne industrije, kakor tudi iz smeti, prahu, pepela iz laboratorijev in me. talurgičnih industrij. Tako dobljeno srebro »e mora nakazovati po določilih iz Člena 2. te uredbe. Člen 7. »Banca dTtalia« se pooblašča nakupovati zlato kakor tudi dovoljevati proti zastavi tvrdkam, ki izdelujejo in trgujejo z dragotinami, vnaprejšnje dobave zlata in predmetov, ki tudi le deloma vsebujejo to kovino, upoštevajoč pri tem ne samo količino čiste kovine, marveč pri izdelanih predmetih tudi vrednost izdelave, in dovoljuje za te predmete odstotni povišek v mejah, ki jih določi guverner zavoda »Banoa dTtalia« sporazumno a ministrom za finance po zaslišanju ministrov za korporacije in za izmenjavo in valute. ■ Člen 8. Določbe člena 3. kr. ukaza z dne 3. septembra 1941-XIX, št. 88^ Nadaljevanj* na t. »tran* Dopolnilno določila h kr. ukazu o prepovedi odsvojitve in izvoza platine, zlata, srebra, biserov in dragih kamnov VIKTOR EMANUEL III., po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije, Cesar Abesinije. Na podstavi kr. ukaza z dne 3. septembra 1941-XIX, št. 882 o prepovedi odsvojitve in izvoza platine, zlata, 6rebra, biserov in dragih kamnov, na podstavi člena 5. navedenega kr. ukaza, s katerim je bila kr. vlada pooblaščena, da predpiše dopolnilna določila in določi izjeme od prepovedi iz člena 1. kr. ukaza, ria podstavi člena 3., št. 1, zakona z dne 3,1. januarja 1926-IV, št. 100, jx> zaslišanju ministrskega sveta, na predlog ministra za korporacije, sporazumno z ministri za zunanje posle, za notranje posle, za Italijansko Afriko, za pravosodje, za finance in za izmenjavo in valute. Smo sklenili ta odločamo: člen 1. Kljub prepovedi iz člena 1. kr. ukaza z dne 3. septembra 1941-XIX, št. 882, so dovoljene kupoprodaje in vsi odsvojilni posli vobče: a) glede kemičnih proizvodov, izdelanih s platino, zlatom ali srebrom ta glede za njih izdelavo potrebnih kovin b) glede platine, zlata in srebra za zobarsko in kirurško rabo in glede pripadajočih del; c) glede platine, zlata in srebra za tehnično ali industrijsko ali laboratorijsko rabo in glede pripadajočih del; č) glede dragih kamnov za znanstvene, precizijeke, obrtne instrumente, za ure in za industrijsko proizvodnjo v vojne namene; d) glede srebrnih ali pozlačenih predmetov, določenih neposredno za bogoslužje in glede srebrnih ali pozlačenih predmetov verskega značaja; glede slednjih le, če nimajo v sebi več ko 1,200 kg čistega srebra; Donez, occupato d. lie truppe del bližini neke vasi v Doneski kotlini, zbora v Rusiji. 0 inventuri »e ne uporabljajo na podjetja, ki se bavijo z dajanjem kredita na Bastavo po zakonu z dne 10. maja 1938-XVI, St. 754, in kr. uredbi t dne 25. maja 1939-XVII, St. 1279. Člen 9. Prepoved izvoza platine, zlata, srebra, biserov in dragih kamnov Ln izdelanih predmetov, ki imajo tudi le deloma take tvarine v sebi, določena v členu t. kr. ukaza z dne 3. septembra 1941-XIX, St. 882, ee razširja tudi na izvoz teh stvari v Italijansko Afriko in Italijanska poseelva, n?s uporablja se pa na izvoz iz Italijanske Afrike v Kraljevino. Člen 10. Morebitna izvoz.na dovolila izjemno od prepovedi iz 61 en a 1. kr. ukaza z dne 3. septembra 1941-XIX, St. 82 izdaja minister za finance sporazumno z 'ministrom za izmenjavo in valute. Morebitna izvozna dovolila v Italijansko Afriko izjemno od prepovedi iz prednjega Siena izdaja minister za finance sporazumno z ministroma sa Italijansko Afriko in za izmenjavo rn valute. Glede izvoza iz Libije (vStevša ozemlje Libijske Sahare) in t Italijanskih otokov v Egejskem morju v inozemstvo »ta pristojna minister ta Italijansko Afriko oziroma minister za zunanje posle sporazumno i ministrom za izmenjavo in valute. Člen 11. Ta uredba stopi v veljavo na dan po njeni objavi v uradnem ' listu »Gaz/.etta Ufficiale del Regno«. j Uredba se uporablja tudi: a) na ozamlija, pripojena Kraljevini na podstavi kr. ukazov z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in z dne 13. maja 1911-X1X, št. 452, in stopi za Ljubljansko pokrajino v veljavo na dan objave v »Službenem listu« za to pokrajino, za pokrajine Zadar, Split in Kotor na dan objave v službenem listu dalmatinske vlade, za ozemlja, priključena v Kvarnerski pokrajini pa na dan, ki se določi v odredbi, izdani po reškem prefektu glede objave te uredbe; b) na Italijanske otoke v Egejskem morju in stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu za te otoke; c) na Libijo, vMevši ozemlje Libijske Sahare in slopi v veljavo na dan objave v Službenem listu libijske vlade. Odrejamo, da ee ta uredba, opremljena z drž. pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zaikonov in uredb kraljevine Italije in ukazujemo vsakomur, da ee po njej ravna in skrbi ta njeno izvrševanje. Dano v San Rossore, 17. oktobra 1841-XIX. VIKTOR EMANUEL MUSSOLINI, RICI, CIA NO, TERUZZI, GRANDI, Dl REVEL, RICCARDI. Dnswa skupina iavnih del v Liublianski pokrašani Nova javna dela bodo stala 12,710.000 lir skem okraju L 95.360; varianta pokrajinske ceste v Gorenji vasi L 160.000; nadaljevanje pokrajinske ceste čez črnečo vas L 300.000. Vsa ta cevk na dela obsegajo 2 milijona 576.460 lir. Vodna oskrba: vodovod v Orehovcu, drugo gradbeno obdobje, L 34 000; vodovod v Tržišču, drugo gradbeno obdobje, L 30.000; naprave za čiščenje vode v Kočevju, Novem mestu, Logatcu, Vrhniki in št. Vidu L 228.000. Vodovodna dela skupaj 292.000 lir. Vsa javna dela skupaj 12,710.560 hir. • Vsa našteta javna dela so že izvršena ali so pa še v delu, po navodilih Eksc. Vis. Komisarja. ?.e po svojem značaju dokazujejo, da so namenjena izboljšanju zemlje v naši pokrajini, kar je potrebno tembolj, ker je treba pospeševati (im večje pridelovanje na lastnih tleh za lastno prehrano. Zato so melioracije in regulacije rek in potokov po deželi važnega pomena. Nič manj važna pa niso ta javna dela v pogledu zaposlitve nezaposlenega delavstva, saj so po večini zemeljska dela in jih torej delavci lahko opravljajo tudi pozimi in zgodaj spomladi. V tem pogledu so posebno v korist delovnemu ljudstvu. Za vsa ta javna deta, ki služijo napredku naše pokrajine, se bo ljudstvo gotovo izkazalo hvaležno s svojo lojalnostjo. Prva staprna javnih del je obsegala dela, ki so veljala akupaj 81,433.000 Idr. V preteklih mesecih jo pa Visoki Komisariat odTedil drugo skupino del v znesku 12,710.000 lir. Ker je bil znesek prviih javnih ded zvišan, presega vsota za vsa javna dela v Ljubljanski pokrajini v devetih mesecih od njene ustanovitve 100 milijonov lir. Pregled javnih del druge tkupine Gradbena dela na stavbah: ureditev in obnovitev državnih hiš in palač L 805.750; ureditev ta obnovitev sodnih zgradb, kd spadajo pod upravo sodišč, L 157.200; Šolskih poslopij L 150.700; glavne pošte v Ljubljani L 95.000; poslopij finančne oprave v Ljubljani L 37.000; Narodnega muzeja v Ljubljani L 37.700; bakteriološkega instituta v Ljubljani L 50.500; bakteriološkega savoda v Ljubljani L 20.000; prcnircditev in prezidava v Dramskem in Opernem gledališču in pripadajočih zgradbah v Ljubljani L 211.700; ureditev velese jmskih paviljonov L 300.000; ureditev pokrajinske blagajne za urad-nišlvo v Ljubljani L 41.500; pokrajinskega doma za otroke v Ljubljani L 19.600; zgradba carinarnice na meji v St. Vidu L 000.000; zgradba carinarnice na meyi v Dravljah L 55.400; ureditev pokrajinske drevesnice v Metliki L 17.400 in pokrajinske drevesnice v Kostanjevici L 19.250. Vsa ta gradbena dela znašajo 2 milijona 167 700 lir. Vodne »gradbe: vzdrževanje nasipov Save pri Jaršah in Smartnu v občini Ježica L 57.000; vzdrževanje nasipov ob reki Mimi L 103.000; ureditev Višnjice, drugo gradbeno obdobje L 80.000. Vodne zgradbe skupaj 240.000 Mr. Melioracije: čiSčenje in ureditev po-tiralmikov na Cerkniškem jezeru in na Planinskem polju, drugo gradbeno obdobje L 800.000; ureditev vodnih tokov v občani Grosuplje L 67.000; v občini Dobrepolje L 95.000; melioracije doline Robarke ▼ občini Velike Lašče L 30.400; ureditev vodnih tokov na travnikih okrog št. Jerneja L 159.000; melioracije Rakitniakega okoliša Lir 67.000; melioracija v dolini Logaščice pn Martinhribu L 20.000; melioracije v okolišu Loža L 38.000; v okolišu Blok L 32.500, v okolišu Luč L 34 200, na Dednem polju L 38.000. v Dobrniču L 38.000; melioracija doline reke Temenice pri Ponikvah L 38.000, doline Vejeršeice pri Mirni L 72.400, doline Bistrice pri Sodražici L 76.000; v Majem Mraševu pri Kostanievioi L 57.000, v Velikem Mraševu pri Kostanjevici L 38.000; melioracija v dolini Dobličanke pri Črnomlju L 50.000, v dolini Pijavnika v občini Škooijan L 40.000, v dolini pomoka Kianfarja pri ČrmoSnjicah L 38.000. Vse te melioracije znašajo L 590.000. Uroditev hudournikov Bistrice .pri Podkdancu v občini Sodražica, Sušice v občini Sv. Križ pn Kostanjevici. Ko-biljeka v občini Št. Jernej, Iške v občinah Ig in Tomišelj, Gradaščice v občini Polhov Gradec in Bistrice pri Št. Rupertu pa je preračunana na skupni znesek 590.900 lir. Avtonomno cestno podjetje: graditev mostu čez Cerknico pri Cerknici na cesti Planina—Stari trg—Mrzla vodi ra L 330.000; most čez (»'.ok Obrh na isti cesta L 386.000; modernizacija cestnih odsekov na odsekih Kalce—Gruden in Kalce—Hotedršica L 4,500.000. Vsa ta cestna dela znašajo 5,216.000 lir. Državne in pokrajinske cesto: a) Dela na državnih cestah, ki jih še ni prevzela A. A. S. S., vzdrževalna dela in nabava gramoza L 1,515.000; b) dela na pokrajinskih cestah: varianta pokrajinske ceste pri Črnomlju L 322.200; varianta pokrajinske ceste na Dobravi, Šujici in Uudopotniku v ljubljauskem okraju L 138.200; varianta pokrajinske ceste na Brezju in Ježi pri Horjulu v ljubljanskem okraju L 34.200; ublažitev ovinikov za pokrajinski cesti Dolenja vas—Kočevska Reka v kočev- Hareie Visokega ICcmissrfa Nadomestitev nadzornika za društvo Rdeči križ Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo odiečbo z dne 17. oktobra 1941-XIX M. 47, upoštevajoč, da je treba fašista Ludovika Maffeia. ki mu je bila poverjena druga naloga, nadomestiti v njegovi funkciji pri Rdečem križu v Ljubljani, na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291, odloča: Majorju komisarju De Nakie nobile di Osliak cav. Autonu se poverjaio funkcije nadzornika pri Rdečem križu v Ljubljani Njegova naloga je tudi izvesti preureditev Rdečega križa po zahtevah novega položaja, nastalega z ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine. Ljubljana, 23. decembra 1941-XX. Visoki komisar EMILIO GRAZIOLI Najvišje cene na ljubljanskem živikksm trgu veljavne od ponedeljka 5. t. m. zjutraj od objave novega cenika j Po dogovoru z zastopnicami in za- i slapniki konsumentov, pridelovalcev ' in prodajalcev je mestni tržni urad spet predložil Visokemu Komisariatu najvišje cene za tržno blago v Ljubljani te rjiii je ta odobril. Z odlokom VIII/2, št. 21/1, Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene naivišje cene od ponedeljka 5. januarja zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.30 L, zclnate glave na drobno (izpod 10 kg) 1 L, zelnate glave na debelo 0.80 L, kislo zelje zeljarjev z obrtnim li-slom na drobno 2.50 L, krneč; o zelje na drobno 2 L, repa na drobno (izpod 10 kg) 0.75 L. repa na' debelo 0.60 L, kisla repa 2 L, rdeče zelje I.50 L, ohrovt 1.50 L, cvetača 3.2J L, brstni ohrovt 5 L, kolerabice 3 L, rumena koleraba 0.70 L, rdeča pesu 2 L, rdeči korenček brez zelenja 2.50, rumeno korenje na drobno O.SO L, črna redkev 1.20 L, osnaženi hren 3. šopek zelenjave za juho e korenčkom 0.30 L, peteršilj 3 L, por 3 L, zelena 2.40 L, domača čebula 2 L, šalota 2 L, čeeen (25 glavic na kg) 4 L, o‘rebljena endivija 3.80 L, o.rebljeni veliki motovilec 8 L, otrebljcni mali motovilec 12 L, domači njivski radič olreb’ eni (cikorija) 4 L, suM, v škafih in gredah siljeni radič 10, mehka špinača 4 40 L, H ter suhih bezgovih jagod 6 L, kilogram suhega šipka 8 L, kg suhega lipovega cveija 20 L. Domača jabolka: I. vrste: ka-nadke, dolenjske voščenke, renetke (harbertovsika, šampanjska, landsber-ška, kaselska in Baumannova) 5 L, II. vrste: kosmači, zelenci, tafelčki, rožmarinčki, carjevič 4 L, III. vrste: vsa zdrava drobna jabolka 3 L. Domači orehi na drobno 11 L, orehova jedrca, prvovrstna 38 L. orehova jedrca II. vrste 35 L. Kunci 10 L kg žive teže; jajca po 1.75 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da V6e te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin v veljavi cenik za ze-bmjavo in sadje »t. 6 na rumenem papirju. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu, ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu ter v Mostah, temveč sploh pri vseli prodajalkah in prodajalcih v vsej mestni občini ljubljanski. Gospodinje in kupovalike naj 6ame pomagajo pri nadziranju najvišjih cen ter podpirajo uradne organe pri preganjanju verižništva in izkoriščanja prebivalstva. Spet pa opominjamo gospodinje, naj blaga nikakor ie plačujejo nad najviiijimi dopustnimi cenami. ker se bodo morale naposled gotovo tudi same prepričati, da je nadzorstvo vsak dan strože in prepla-čevnnje prepovedano z vso strogostjo. Vpis zakladnih bonov in zavarovalstvo Glavno ravnateljstvo državnega zavarovalnega zavoda (Tstituto naz-ionalc delle Assicuraztoni) je sklenilo razširiti tudi na Ljubljansko pokrajino ugodnosti, ki so priznane devetletnim 5%nim zakladnim bonom (ki so bili izdani 15. septembra letos), bi so bili podpisani v posebni obliki, in sicer takole: dovoljeno je plačilo osmih anuitet tega vrednostnega papirja v mesečnih obrokih. Obenem pa je priznana velika prednost v tem. da se podpisnik lahko takoj udeležuje žrebanja polletnih velikih premij. To je izredno važna ugodnost, ld dr j e možnost pristopa vseh k tej važni finančni operaciji. Zato so tudi oblativa podprl« to akcijo in so priporočila to akcijo vsem podjetnikom in onim, ki imajo možnost vpisa. Posebni od]>oslancl zavoda bodo začeli pobirati podpise na tak način nakupa zakladnih l^nov, ta podpisi pa bodo seveda popolnoma prostovoljni. Poleg tega je bila te dni objavljena še važna novost, da je državni zavarovalni zavod združil navedene zakladne bone 8 posebno ljudsko zavarovalno polico za življenje, katere imenska vn-dnoH! ;e 2. < * i n* '*>ebu in |t obenem »u.owd, »a o 15. januarja. Vojaško bolnišnico v Ljubljani je obiskala soproga Eksc. Visokega kolitisa rja ga. Pavla Graziolijeva, v spremstvu pokrajinske zaupnice Zenskega fašdja in nekaterih drugih sodelavk tega fašija. V bolnišnici sta jih 6prejela direktor-zdravnik polkovnik Longo in poročnik Betlini. Dame so obdarovale okrog 200 ranjencev s pecivom, cigaretami, pisemskim papirjem in denarjem, ki eo ga zanje zbrali italijanski in nemški otroci, ki obiskujejo ljubljanske ljudske šole. Pokrajinsko podporno društvo v Ljub-Ijuni je ustanovilo kuhinjo in obed-nico, v kateri bodo dobivali kosila najbednejši. Veselični prostor na velesejmu so preuredili tako, da eo naredili iz njega kuhinjo, čakalnico in jedilnico. Na dan bodo razdelili 500 kosil, in 6icer v dveh skupinah po 250 oseb. Prvo kosilo so razdelili ob navzočnosti predstavnikov oblastev na Novega leta dan opoldne. Živilske nakaznice za mesto Ljub-kmo eo bile do 3. januarja razdeljene. Kdor koli iz kakršnega koli vzroka nakaznic ni dobil, naj to reklamira v dvorani Mestnega doma od 9. do 14 ure. Urad opozarja vse gospodinje, hišne pomočnice in gostinsko osebje, da nima pravice do dodatnih nakaznic in bi bile vse reklamacije brezuspešne. Te dni je umrl v Ljubljani kanonik Ivan Sušnik, eden najodličnejših predstavnikov naše stare duhovniške generacije. Rodil se je v Škofji Loki leta 1854. Po znanem potresu 1. 1895. v Ljubljani so ga izvolili v odbor za obnovitev mesta, prav tako je vsa Uta sodeloval v raznih socialnih in gospodarskih organizacijah, zato Bi je pridobil mnogo zaslug za mesto. Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša, da je v roku od 2. do 31. januarja 1942. treba vložiti prijave za odmero pridobnine posebnega davčnega dodatka po 51. 59/11, in davka na Sinice; prijave splošnega skupnega < !\c>a na poslovni promet, hiksusnega (jvka in doklade za Narodni sanitetni lond za davčno leto 1942.; prijave za ( rentnine za davčno leto 1942. Podrobnejša navodila so razvidna na uradni deski davčne uprave za mesto in Mestnega načelstva v Ljubljani. Čebelarsko plemenilno postajo eo ustanovili na Dolenjskem. Na sestanku na kmetijski šoli na Grmu sta bila tudi kmetijski referent Visokega Komisariata in zastopnik Slovenskega čebelarskega društva. Prostor za postajo '»do izbrali nekje na Gorjancih alii pa nad Semičem. Gojili bodo plemensko vrsto čebel sivk, ki so za naše Kritje najprimernejše. Visoki Komisariat je za ustanovitev prispeval 12.000 lir, prav toliko pa tudi čebelarsko društvo. . ZaJ™en!nife7 oken »d. kličite telefon 4G-90, tapetnik Ivan Habič, Ljubljana, l*oljaa*ka 17. »Privatni telefonski imenik« pripravljajo nekateri naročniki. Ravnateljstvo ljubljanske pošte opozarja, da ni nikogar pooblastilo za izdajo takšnega telefonskega imenika in ga tudi ne ba dopustilo razpečavati, ker bo v kratkem izšel uradni telefonski imenik za leto 1942. Božičnico je tudi letos priredila uprava ženske bolnišnice v Novem mestu. Ob tej priliki 60 bile obdarovane prav vee bolnice. Darove za božičnico so poklonile trgovine v mestu, veliko daril je pa dobila uprava tudi od zasebnikov. 701etniro rojstva je v nedelja praznoval Matija Jama, redni čl ar Akademije znanosti in umetnosti in eden izmed vodilnih slovenskih slikarjev impresionistov. Matija Jama ee je izšolal v inozemstvu in dolgo bival v večjih krajih v tujini. Po vojni pa biva stalno v Ljubljani in je že dolgo vreto let v ospredju slovenskega umetnostnega življenja. Čestitkam k njegovemu visokemu jubileju ee pridružujemo tudi mi 28.264 bolnikov je preteklo leto iskalo pomoči t ljubljanski splošni bolnišnici. Steviio pocieatov je v primeru s prejšnjima leK znatno padlo. Prodajo ameriških gramofonskih plošč je prepovedalo italijansko ministrstvo ljudske prosvete. Prepovedane so plošč«, na katerih eo posnete pesmi ali plesna glasba ameriških avtorjev. 12.892 oseb se je prijavilo xa preselitev v Nemčijo iz Ljubljanske pokrajine. Največ optantov je iz Kočevja in kočevske okolice, in sicer 3418, iz Ljubljane se jih je pa prijavilo 1026, vštevši 32 optantov iz vevške občine. Smrtna nesreča se je pripetila preteklo siredo na kočevski postaji, ko je odhajal vlak kočevskih Nemcev, namenjenih v Nemčijo. Ko je hotel Avgust Verderber, znani gostilničar in voditelj tamoanjrih Nemcev, skočiti na vlak, mu je spodrsnilo, da je padel pod kolesa, ki eo mu odtrgala obe nogi. Vlak ga je potegnil še nekaj metrov s seboj, da je dobil hude poškodbe, katerim je kmalu podlegel. V Srbiji so pred nedavnim izdali z a kansko odredbo, ki urejuje razdelitev srbskega ozemlja na 14 upravnih področij. Ta področja so naslednja: banatski, s sedežem v Petrovgradu, beograjski, s sedežem v Beogradu, valjevslci v Valjevu, zaječarski v Za-ječaru, kragujevafki v Kragujevcu, kruševački v Kraševcu, leskovaoki v Leskovcu, mitroviski v Mitrovioi, moravski v Čupriji, niški v Nišu, poža-revački v Požarevcu, užički v Užicah, šabafki v šabcu. V vsakem okraju je nameščen okrajni načelnik, ki ima najvišjo politično in upravno oblast in zastopa vlado. V področje okrajnega načelnika spadajo zdaj vsi [Kisli, ki jiih je prej vršil ban. Komisar za cene in delavske mezde v Srbiji je zvišal plače rudarjem in ostalim rudniškim nameščencem. Zdaj se je namreč v posameznih rudnikih delo povečalo, posebno proizvodnja premoga je zelo narasla. Zaradi pomanjkanja kuriva so tudi prebivalci Pančeva začeli na debelo sekati drevje po ulicah in javnih nasadih. Mestna občina je strogo prepovedala takšno pustošenje. Gostilničarjem, ki bi posekali pred svojimi gostilnami drevje, bo odvzela koncesijo, drugi meščani bodo pa kaznovani z zaporom in denarno globo. Tudi polhovke bodo zbrali na Spodnjem Štajerskem in jih odposlali vojakom na vzhodno fronto. Tudi še ne-ustmjene zajčje in druge kože bodo prišle prav, če Ljudje drugega nimajo. Nemški listi vnovič pozivajo prebivalstvo, naj čimprej odda tudi smuči in smučarske čevlje, ker vojaki na fronta že čakajo nanje. Direkcija za nadzorstvo bank v Srbiji je te dni odredila maksimalno obrestno mero v bančnem poslovanju. Denarni zavodi smejo plačati za dnevno odpoveddjive vloge v tekočem računu od 1. januarja dalje samo 1 odstotek, za vloge v tekočem računu z odpovedjo za pol leta pa 2 odstotka, in pri vlogah v tekočem računu z odpovedjo 1 leta največ 3 odstotke. Pri vlogah na hranilne knjižice, odpoved-ljive za takoj je dovoljena maksimalna obrestna mera 2 odstotka, za vloge z od povedi javi m rokom pol leta 2.5 odstotka, za vloge z odpovedjo 1 leta pa 3 odstotke. Pri dvigih, ki presegajo 20 tisoč dinarjev, mora vlagatelj dokazati potrebo gotovine. Tvornico konserv bo zgradila na Hrvatskem tvrdka Bata. Na področju Hrv a tal; e namreč ni doslej še nobene tovarne za konserviranje sadja in sočivja. Tildi na Goriškem je pritisnil oster mraz, kakršnega v teh krajih ljudje niso vajeni. Pred dnevi je padel sneg, v Gorici je padla temperatura na devet stopinj pod ničlo, na Sveti gori pa celo na 11 stopinj pod ničlo. V višjih legah, tako na prim« na Trnovski planoti, je bilo pa kar 17 sto-pinj mraza. Posledice iikinjenja tramvajskega prometa v Beogradu so se pokazale šele zdaj, ko so tramvajski promet spet vzpostavili. Statistika dokazuje, da si se v tem času Beograjčani odvadili voziti s tramvajem. V vozovih namreč ni več takšne gneče, kakor prej. Pred ukinitvijo tramvajskega prometa so vozovi prepeljala okrog 120.000 popotnikov na dan, zdaj m pa vosi HLAČA ’TE A.ltfOv samo še okrog 40.000 oseb na dan. Izkupiček se je seveda tudi sora/.mer-nj zmanjšal. Namesto 250.000 dinarjev na dan znaša samo še 130.000 di-aiarjev na dan. Primarij dr. Robert Bluinauer, šef I. kirargičnega oddelka v ljubljanski splošni bolnišnici, obhaja te dni dvojni jubilej v evojem poklicu. Dvajset let je, odkar eo ga kot mladega se-kundarija uvrstila med zdravniški zbor ljubljanske 6plošne bolnišnice, prav tako je pa poteklo tudi dvajset let, odkar vodi svoj oddelek v bolnišnici. Dr. Blumauer se je rodil v Ljubljani in tu tudi končal osnovno šolo in gimnazijo. Medicino je študiral na graški univerzi, takoj po promociji je pa vstopil kot sekundarij v ljubljansko bolnišnico. Pozneje 6e je specializiral v kirurgiji še na inozemskih klinikah in vse svoje izkušnje e pridom uporabljal na domačem kirur-gicnem oddelku. Od leta 1922. pa do leta 1941. so v Bkiraauerjev oddelek v ljubljanski bolnišnici sprejeli 138 tisoč 400 bolnikov, od katerih jih je Blumauer sam operiral 9.800, kar ni majhna Številka. Kljub ogromnemu delu v bolnišnici je dr. Blumauer še aktivno deloval zunaj bolnišnice kot društveni zdravnik pri raznih organizacijah, zlasti pri samaritanskem oddelku Rdečega križa. Bil je pa tudi skrbni vzgojitelj mladih kirurgov. Dr. Blumauerja odlikuje sposobnost, da zna najti do bolnikov topli prijateljski odnos, zato ga cenijo kot resnično dobrega zdravnika. Kot človeka ga pa cenijo vsi njegovi prijatelji in znanci. Vsi, ki ga poznajo bodisi kot zdravnika bodisi kot prijatelja, mu žele, da bi še dolgo vrsto let s pridom uporabljal svoje znanje im pomagal tistim, ki jih je bolezen priklenila na bolniško posteljo. Tem željam se pridružujemo ob njegovem redkem jubileju tudi mi, z željo, da bi še dolga leta koristil slovenskemu narodu. »Red Poglavuikov« zvezde« bodo podeljevali na Hrvatskem častnikom in vojakom hrvatske in ustaške milice, ki eo ga ustanovili z zakonskim ukazom. Poseben ukaz pa ustanavlja >red Zvonimirove krone«, odlikovanja za zaslužne državljane. Ilrvatski poslanik dr. Ferdinand Bošnjakovi« je pretekli teden odpotoval v Helsinki. Ob svojem odhodu je izjavil, da je 6rečen, ker je prvi hrvat-siki poslanik pri narodu, ki se tako žilavo bori za svojo svobodo in neodvisnost. Bolgarski vojni minister general Da-skalov je postal bolgarskim oboroženim silam 31. decembra preteklega leta dnevno povelje, v katerem je poudaril, da je bilo leto 1941. najsrečnejše leto za Bolgarijo, ker je uresničila svoje zedinjenje s podporo držav osi. Hkrati je poudaril, da 60 bolgarske sile nedotaknjene in da bodo izpolnile svojo nalogo do končne zmage. Nemška in madžarska narodnostna skupina na Hrvatskem eta izdali proglas, v katerem poziivata vse pripadnike teh narodnostnih skupin, naj se brezpogojno odzovejo vsem vpoklicem hrvatskega domobranstva na orožne vaje. Hrvatski vojni minister maršal Kvaternik je za novo leto obiskal gojence vojne akademije v Zagrebu in jim v imenu Poglavnika čestital za novo leto. Nato je imel govor, v katerem je omenjal vse važnejše dogodke preteklega leta in poudaril, da je bilo za Hrvate najvažnejše od tistega dne, ko so Hrvatje svojo domovino osvojili z mc-Čem in krvjo. Gojence akademije je naposled opozarjal na različne propagande, ki so sovražne hrvatski državi. Pozval jih je tudi na vestno izpolnjevanje dolžnosti in jim v tem pogledu postavil za zgled Poglavnika samega. Vodij prijateljskih držav Italije in Nemčije se je spomnil z vzkliki »Duce eviva< in »Hitler — Sieg-Heik. Kancler Hitler je ob nastopu novega leta 1912. poslal svoji vojski poslanico, v kateri se zahvaljuje vsem nemškim vojakom, posebno pa tistim na vzhodnem bojišču, katerih poveljstvo je prevzel pred nedavnim. V evojem govoru je poudarjal predvsem težave, kii so jih morali prestati v svoji borbi, a so ▼ vseh bojih vztrajali do konca. Na koncu pravi, da bo kri, prelita v tej vojni, zadnja v Evropi za več rodov. Zato naj mu Bog pomaga pri njegovi nalogi v novem letu. Maršal Giiring je poslal za novo leto poslanico nemškemu letalstvu. V njem poveličuje nemške letalske zmage in vzpodbuja svoje tovariše za nadaljnji boj do zmage. Kmetijska produkcija Svie* se je preteki« leta znatno zvišala. Zaradi ol< žkiijčenega uvoz« žita in zeleni co d'v Šv'd zadnji dve leti prizadeva . da čim več pridelajo doma. Po podatkih za leto 1941. ee je površina, posejana z žitom, povečala za 26%, površina, vara je mi s krompirjem za 20%. površina za pridobivanje zelenjave pa za 33%. Pri tem pa niiso všteti pridelovalci na vrtovih, katerih število je uajbodj naraslo. Romunski kralj Mihael je izdal za novo leto dnevno povelje svoji vojski, v katerem poudarja, da je izpolnila vse nade, ki jih je narod polagal vanjo. V prepričanju, da bodo kreposti vojakov zagotovile romunski domovini srečno bodočnost, jim je želel srečno novo leto. Poseben proglas romunski vojski je izdal tudi vrhovni poveljnik maršal Antonescu, ki se je vojski zahvalil za disciplino in zvestobo in za izvršitev vseh njegovih povelij. Poudaril je, da je treba nadaljevati vojno do končne zmage. Podržavili so na j vež je hrvaško gozd-dno podjetje Gutmana d. d. v Belišču. Podjetje je dobilo ime »Gozdno industrijska d. d. v Belišču« in i delom ža nadaljuje. Smrtno irter je zahteval sneg, ki je zapadel v precejšnja meri tudi y Rimu. Električni omnibus je na poledeneli cesti izpodneski, da je podrl dve ženski. Ena izmed njiju je dobila tako hude poškodbe, da j* na prevoau ▼ bolnišnico podlegla. Okrog 70.000 hrvatskih delavcev je v Nemčiji zaposlenih v raznih tovarnah. V štirih mesecih eo poeteH v domovino ie okrog 118 milijonov kun prihrankov. Niulzornik vseh hrvatskih vojaških godb je postal kapelnik Lovro Malačič. Dirigent Matačič, bivži ravnatelj beograjske opere, ima kot nadzornik v hrvatski vojski Sin podpolkovnik*. Skomponirai je že brvateke uradno pozdravno koračnico. Knjige, koledarje in draga darila *o poslali Zagrebčani hrvatskim delavcem, zaposlenim v Nemčiji »a novo leto, tako da jih bodo vselej spominjale na domovino. 1,400.000 dinarjev eo poslali srbski vojni ujetniki iz Nitraiborga v Beograd kot svoj prispevek zimska potnočL Hkrati obveščajo osrednji odbor zimske pomoči, da bodo vsak meoee poslali tako visok znesek. Odtegljaje za hrvatsko državne obrambo bodo odslej pobirali na Hrvatskem namesto dosedanje narodne obrambe. Ti odtegljaji od pJač in vseh ostalih izplačil znašajo do 25 kun 10%, za višje vsote pa postopno vei odstotkov, tako da znaša pri zneskih nad 12 milijonov kun že 60%. Novo slovensko društve so ustanovili Slovenci v CaSku in njegovi oko-lici. Za predsednika so i^volild učitelja Draga Čibica. Slovenskih društev je v Srbiji čedalje več. Srbska vlada j« objavila državni proračun za leto 1942., ki je stopil v veljavo z novim letom. Dohodki in izdatka novega proračun« so predvideni na 5 milijard dinarjev. Hkrati ( novim proračunom eo objavili tudi nov finančni zakon. Nemško trgovsko Sola v Zagrebu eo nedavno odprli v evangetekj cerkveni občini. Novo vrsto šol so v zadnjem času odprli v nekaterih mestih ▼ Srbiji. Takšna šola, imenovana šola dela, se je posebno razvila v Kragujevcu, Vanjo sprejemajo učence višjih razredov, ki imajo 6Voj konvikt v učiteljišču. I* učiteljišča vodijo dijake aM na delo ali pa v šolo. Mladini v Pančevu so prepovedali zahajati v javne lokale. Kaznovan bo tudi vsak gostilničar, ki bi dajal mladini pijače. Prav tako so prepovedali tudi v vseh javnih lokalih kvartanje. Vojnotehnični zavod v Kragujevcu, kjer je bilo včasih zaposlenih več ko 10.000 delavcev, nadaljuje z delom v zelo zmanjšanem obsegu. Večina prejšnjih delavcev je odšla na svoje domove, nekateri so pa odšli na delo v Nemčijo. Uradniško menzo v Smederevu so ustanovili državni in banovinski uradniki zaradi težav, ki eo nastale glede piehrane. Vsi uradniki, ki imajo do 1800 din mesečne plače, plačajo za kosilo in večerjo 20 din, e plačo od 1800 do 3000 din 26 din, s plačo nad 3000 din pa 30 din. Poštni promet v Beogradu ee je zaradi nastalih razmer precej zmanjšaL Pred vojno so beograjski pismonoše razdelili 17.500 pisem in drugih poštnih pošiljk na dan, zdaj jih pa raz-dele približno 13.500. Za raznašanje te pošte ima beo*grajska pošta na razpolago 142 pismonoš. Telefonski promet med Hrvatsko in Švico stari Nemčijo je bil 15. decembra otvorjen. Pristojbina za triminutni pogovor velja 6.60 zlatih frankov. Dve nenavadni oporoki Veliko poeamost jt zbudila leta 1827. oporoka neke Johanne Southcottove. Anglikanski cerkvi je zapustita lepa »klenjeno skrinja V oporoki je na-pisala, d« vsebuje predmete izredno velike vatoostl, In določila, da jo sme. )o odpreti tele sto let po njeni smrti. Tako se je tudi ugodilo. Skrinja Johanne Southcottove je postala nekak. a svetinj*. Pobožni ljudje so ji pri. pdaovall nadnaravne moči in o njeni vsebini so ugibali vse mogoče. L. 1927. jo je naposled s veliko svečanostjo odpri neki Škof: ▼ njej so našli neka staro kjtfgo, nočno čepico in prastaf revolver I Izključno vzgojnega pomena je bilai oporoka Andreasa Tdkeiija. Na smrtni postelji je sklenil, da bo svojega lenega sina vsaj enkrat v življenju nekoliko razgibal. Pogoj dedovanja je bil. da se mora sin udefctvovati v športu. In sicer t*či mora 100 metrov v IS minutah, v daljavo pa skočiti 6,5 a visoko na mestu. Osebne vesti Poročili so se: T Gorici: O. Silvio Bezal, vseučilišč, ni profesor, in gdč. Slavica Vilerjeva, V Novi vasi pri Mariboru: G. Jane« Kovačič, in gdč. Marija Gromova. Bilo srečno! Umrli so: T Ljubljani: Slavko Piskaj-, stud. teh.; Valentin Peterlin, mizarski moj. ster; 781efcni Jakob Omladič; Terezija Cepinova, uslužbenka drž. Železnic; Ivana SaJevičeva; Ivana Trostova; Radko Kern, učenec n. razreda meščanske tele; Lucija Kržetova; Ivan Sušnik, stalni kanonik; Julijana Smo. letova, zasebnica; Marija Kosova, Valentin Drašler, zvaničmik državnih že. leznic; Franc TomSe, policijski nad. stražnik v pok.; 851etnl Anton Kun-stek; Ferdinand Vovko, delovodja mestnega vodovoda. V Mariboru: 831etna Avgusta LežnU kova; 331etna Jožefa Potočnikova; posestnica; 751etna Katarina Peržonova; 581etni Simon Bednaršek, strojevodja; 751etna Julijana Dačkova. ▼ Veliki Račni pri Grosupljem: 831etni Jože Zajec, posestnik. V Studencih pri Mariboru: 61 letni Jakob Pogeljšek, zacebnik. V Tomačevem: Miroslav Medved, posestnik in gostilničar v Dolskem ob Savi. Pri Sv. Gregorju: Rozalija Krumpe-st ar jeva. V Ribnici: 551etna Frančiška Jora-Seva. V Gorici: 841etni Matej Primožič, sodni svetnik v pok.; 711etni Josip Mozetič, stavbenik in zidar, mojster. V šušnju pri Ribnici: 831etni Jakob Ambrožič. Na Počkavl pri Mariboru: 641etna Elizabeta Lorberjeva, zasebnica. V Konjicah: 351etni Janez Zupančič, strojevodja. V Moravčah: 991etni Anton Orehek, bivši klobučar in posestnik. V Trstu: 5?letni Roman šimane; SOletna Roza Urbanova. povrnila, če veri-> osebni ali telesni bilo misliti zakaj 10 odlični, pošteni Budimpešto ) ga njegovi Med slepcziji velikega kova Kako je lepa markiza potegnila naivnega župana Družabni praznik v gradu Ramillyju. — Markizin .tajnik' — tat dragecene ogrlice Bilo je pred leti na Francoskem, ko Se ni bilo vojne. V nekem idiličnem mestecu Provence je župan ravnokar prižel v svojo pisarno, kar je zagledal, kako se je pod njegovimi okni ustavil eleganten štirisedežni avto. Za krmilom je sedela mlada, lepa dama. Prožno je skočila iz avta, za njo pa še elegantno oblečen gospod, in nekaj trenutkov nato potrkala na njegova vrata. Predstavila se je kot markiza de Cavaillacova. Gospod, ki jo je »spremljal,je bil njen osebni tajnik. »Gospod župan,« je pričela lepa tujka, »prinesla sem vam pismo grofa oe Ramlllyja.« »Oh, ali grof še ni odpotoval r Ameriko?« se je začudil župan. »Pač. Včeraj se je odpeljal ▼ Chetr-bourg, da se bo vkrcal na neki prekooceanski parnik. Ker je dober prijatelj moje družine, sva se v Parizu eestala In preživela nekaj lepih uric. Gospod irraf ml je dal svoj grad v najem za tri mesece. Moj tajnik vam bo pokazal njegovo pismo in pogodbo. Grof de Ra-prilljr mi je namreč dejal, naj se obrnem do vas, gospod župan, ker ste »krati tudi upravitelj njegovega gradu.« Zupan je nekoliko nejeverno pogledal lepo tujko, zakaj grof de Ramilly mu še nikoli id bil omenil njenega Imena. Medtem je pa tajnik že polotil na mizo precej velik zavojček; Inarkiza je smehljaje se dejala: »Gospod grof vam po meni pošilja (kole darilce.« Ko je župan odprl zavojček, Je zagledal v njem škatlo najboljših ha-jrank, kakršne mu je grof po navadi pošiljal iz Pariza. Njegov dvom se je Razpršil. Ko je še prebral grofovo pismo in najemninsko pogodbo — obe listini sta imeli grofov podpis — Je Vljudno dejal: »če vam je prav, markiza de Ca^ T&illaoova, vas bom takoj odpeljal v Brad.« Čudna družba Ker grof še ni bil ničesar sporočil Iflužinčadi, je župan poučil vratarja in druge, kaJco naj se vedo, toda markiza Je za tri mesece odpustila vso služinčad, vendar je dejala, da so samo na dopustu in da bodo vseeno dobivali plačo. Ona bo namreč pripeljala svojo služinčad. Popoldne se je vselila s evojim tajnikom, svojo sobarico In svojim livriranim šoferjem v grad. Gospod župan se je zibal v sreči, ge nikoli ni bil videl takšne lepotice kakor je bila markiza. Imela je peščeno plave lase in temne oči, lepota, ki jo redkokdaj srečaš. Bila je zelo ljubezniva ženska, posebno sladka pa z njim... Ni čuda, če se je gospod župan po dvajfetih letih zvestobe gospe županji, odločil, da ji bo to pot nezvest — z lepo markizo. Tretji večer je priredila markiza na gradu velik plesni in družabni večer. Pripeljali so se elegantni gostje z vseh krajev, pa tudi domačini, med njimi tupan in županja, so bili povabljeni na ples. Ravno tisti večer je prispela itudi ogromna markizina prtljaga, shranjena v petdesetih kovčegih, ki so Jih pripeljali trije tovorni avtomobili, stoječi pred hišo. Župan je dovolil, da so razsvetlili )K»be in razkrili vse umetnine, ki Jih Je skrival grad grofa Ramillyja. To so Elli dragoceni gobelini, starinski kipci i slike neprecenljive vrednosti. Bilo je vse veselo in razigrano, ko Je gospa županja kriknila od strahu. Prav ko je plesala z markizinlm tajnikom, Je opazila, da Ji je z vratu izginila dragocena biserna verižica... Vse so pregledali in preiskali, toda niso Je našli. Markiza se je zelo razburila in je obljubila razočarani župa-bji, da JI bo škodo lice ne bodo našli. O preiskavi gostov ni bilo in so bili zbrani samo odlični, lHudje... Razočarani povabljenci j Nekaj dni nato, prav ko bi se k markiza vrniti iz Pariza, je župan taman čakal na svojo lepo ljubico. Namesto nje so pa pričele deževati brzojavke z vseh strani. Iz Genove bo sporočili, da so aretirali dva moška, ki sta hotela vkrcati na neko prekooceansko ladjo več dragocenih originalnih slik, ukradenih na gradu grofa de Ramillyja. Voditelj tolpe, znani pa-JriSkl žepar in slepar, ki ga je policija, doslej zaman Iskala, je priznal, da so Okradli na gradu še marsikatero dra-focenost. Odpeljali so Jih s tovornimi Avtomobili sredi noči, ko je bila zaba-*a s plesom končana. Lepa markiza N bila pa nič drugega kakor elegantna tatica v velikih hotelih... Ko je prišla s svojo sobarico, ki je fcila v resnici njena mlajša sestra in ■ svojim tajnikom, ki je bil njen ljubimec, v zapor, je vse priznala. Pred bekaj meseci se Je bila res poročila | starikavim markizom de Cavailla-tom, po katerem je dobila svoje do-peče Ime. Kmalu ga Je zapustila in si dobila tovariša svojega kova za ljubimca. Z njim sta sklenila, da si bosta s pomočjo večje sleparije pridobila dovolj denarja, da bosta nekaj let neskrbno živela. V Parizu sta v nekem nočnem lokalu spoznala grofa de Ra-millyja. Opila sta ga s šampanjcem; ko je zaspal, sta mu vzela listnico, pregledala zaupna pisma in opaaila med njimi tudi naročilo havank za župana. Vedela sta, da potuje grof v Ameriko, da bi prodal polovico svojega velikega premoženja, nakupičenega v gradu... Ponaredila sta njegov podpis, vse drugo nam je pa tako že mano... Če se vozijo čebele v potniškem vozu Čebele se ne smejo voziti v potinških oddelkih, ker so nevarne za občinstvo. To je sicer vedel tudi neki madžarski kmet, a je le skušal čebele vtihotapiti v potniškem oddelku s seboj v Budimpešto. Lastnik Jih je zaprl v vrč za mleko in ga postavil pod svojim sedežem na tla. Kar na lepem je pa nekaj čebel prilezlo skozi odprtinico, ki jim jo je naredil, da so dobile zruk, in so se zapletle v njegove hlače. Ker sl niso vedele drugače pomagati, so kmeta pošteno pikale v noge. Kmet Je oa lepem planil pokonci in zbežal. Ko se Je pa tik pred nuli spet nazaj v kupe, sc sopotniki začudeno pričeli gledati, kajti možak se je vrnil samo v srajci in spodnjih hlačah. Hkrati so se ga zbali in so drug za drugim izginili v druge oddelke. Na postaji v Budimpešti so pa kmeta prijeli in ga hoteli odpeljati v umobolnišnicO, ker so ga njegovi sopotniki obdolžili, da se mu je omračil um. Toda ubogi kmet se je branil na vse preitege in jim končno povedal, da mu je hlače odnesel veter, ko je pridrvel mimo okna, prav takrat, ko Je iz hlač iztepal čebele. Zakon na poskušnjo Romunka Esther Kordarjeva je že dalj časa živela s svojim prijateljem Paulom Kutniezem v Parizu. Pred nedavnim so ji pa sporočili, da je njen potni list potekel in mora zapustiti Pariz in se vrniti v domovino. Ker Esther in njen prijatelj nista hotela iz Pariza, sta se znašla v veliki težavi. Ker sta pa na srečo imela veliko denarja, sta se kmalu znašla. Kutniez se je spomnil, da bi svoji prijateljici lahko našel ženina, pravega Francoza, s katerim bi se samo navidezno poročila in tako lahko ostala v Parizu, ter še dalje živela z njim. Rečeno — storjeno. čez nekaj dni je že Kutniez pripeljal v Estherino stanovanje nekega mladega pohajkovača, ki bi se za precejšnjo vsoto denarja perečil z Esther in potem pustil ženo z njenim prijateljem. Drugi dan so že obhajali poroko in Estherin prijatelj je svojemu navideznemu tekmecu za poročno darilo še podaril zlato uro. Ko je mladoporočenec prišel iz cerkve, se je zahvalil za denar in odšel. Esther in njen prijatelj sta si oddahnila in živela dalje. Toda ne dolgo. Lepega dne je na vrata njunega stanovanja potrkal zakonski mož, prijazno se je nasmehnil in dejal svoji ženi: »Mislim, da se ne spodobi, da bi tvoj zakonski mož stanoval po predmestnih luknjah, če imaš ti najeto razkošno stanovanje v mestu. Odločil sem se zato, da bom odslej stanoval pri tebi.« To rekši je sedel in uboga Esther in njen prijatelj ga pod nobenim pogojem nista mogla odpraviti. Po dolgem prerekanju je naposled Estherin prijatelj zahteval zlato uro, ki jo je daroval pohajkovalcu, nazaj in odšel brez besede iz stanovanja. Tretji akt te komedije se je odigral že na sodniji. Zakonski mož je namreč tožil Estherinega prijatelja zaradi II P ari'imen to bul jr aro ha emanato una legge in base alta qu:Ue tutta la fiio-ventii bulgara (leve ricevere la sua educazione neirorgsnšzzazione giovani-le nazionale che si chiama BRANIK. Tra le principali discipline dell’organiz-zazfone, sono l’educazione fisica e la cultura miliiare. Ec c o un g.ovine motorista, socio del BRANIK. — Bolgarsko sobranje je izd£’o z:kon, po katerem se mora vsa bolgarska mladina vzgajati v enotni narodni mladinski organizaciji, ki se imenuje ,Branik1. Telesne vežbe in vojaška vzgoja sta dve važni disciplini te organizacije. Naša slika nam kaže mladega motorista, člana .Branika*. Nelie Iontane regtbni polari, i soldati tedoschi devono costruirsi dei ricoveri contro la bufera e contro il freddo, simili ai tuguri 'degli Esquimesi. Gll interni delle capanne vengono allestiti eon le comodita, acconsentlte dalle condizioni. — Visoko na severu si morajo nemški vojaki proti mrazu in snežnim viharjem gTadlti snežne koče, podobne eskimskim ,Iglujem1. Notranjščino takšne snežene hiše si skušajo urediti kar najbolj udobno, kolikor je v takšnih razmerah mogoče, Le ieole Filippine, nell’Oceano Pacifico, sono assai popotete. Gil indigeni vivono in case primitive di legno, coperte di paglia. Oltre a Manilla, le citta principali sono Cebu, Ormoe, Iloilo e Bay-Bay. — Filipini, otočje v Tihem Oceanu, so zelo gosto naseljeni. Domačini žive v dokaj primitivnih hišah iz lesa, pokritih s slamo. Poleg Manile so glavna mesta Cebn, Ormoc, Iloilo in Bay-Bay. kraje. Tatu so zaprli. Ko je pa presedel svojo kazen, se je vrnil lepega dne k Estherl in zahteval, da se da ločiti od svojega moža. Tedaj se je Petitot, kakor se je pisal Estherin zakonski mož, od srca zasmejal, Esther je pa postala nekoliko rdeča. Paul Kutniez si tega ni napačno razlagal, debelo je pogledal zdaj enega, zdaj drugega In zapustil Estherino stanovanje, to pot za zmerom. Uvidel je namreč, da je Esther postala prava zakonska žena. Motiti se je človeško Tudi veliki možje so se v svojih nesmrtnih delih večkrat zmotili. Vendar je pa ta pomota tako majhna, da prav nič ne škoduje mojstrovini. Tako na primer pijejo v Goethejevem »Faustu« študentje v Auerbacho-vl kieti šampanjec, ne men^č se" zsto, da so to vrsto vina v Nemčijo prinesli šele leta 1670. V Schillerjevem »Piesku« pijejo — v letu 1547.! — čokolado, ki so jo pa šele 1. 1636. pričeli piti v Italiji, V Scheffelsovem »Ecke-hardu« igra vlogo tudi božično drevesce, čeprav je bila smrečica 1. 1500 prvič znak Novega leta in šele 1737. so jo pričeli krasiti za božično drevesce. Nastanek bankovcev Čedalje bolj se uveljavljajo bankovci na denarnem trgu. Toda vsaka stvar ima nekje svoj izvor. Bankovci so izum XV. stoletja, in sicer iz potrebe po nekem praktične j šem plačilnem sredstvu. Leta 1484. so zmanjkali grofu Ten-dilliju, španskemu častniku, žvenketajoči in dragoceni kovanci za izplačilo svojih čet. Dolgo časa je premišljeval kaj naj stori, da bi vojaki dobili svoje plače. Na lepem sl je pa izmislil in napisal več listkov, ki jih je potem razdelil med čete. Takšne listke so potem vojaki dobivali redno vsak mesec in ker so tudi trgovci spoznali njihovo praktično stran, so jih kaj kmalu tudi oni sprejeli kot zakonito plačilo za svoje blago. In tako so ustvarili bankovec, ki je še danes v veljavi. Zato torej plešemo... V 16. stoletju je bila navada, da sta se plesalca med plesom tesno objela. Ta moda je prišla iz Francije. Tabou-rot (1549—1598), francoski pisatelj, je o plesu napisal tole: »Plese so uvedli zato, da lahko ugotovijo, če sta zaljubljenca zdrava in nepohabljena. Na koncu plesa je gospodu dovoljeno damo poljubiti zato, da jo lahko brez žaljenja povoha in ugotovi, če ima neprijeten vonj in če Ji iz ust neprijetno ne diši.« Ali bo leta €850. ledena dob«? Praški raziskovalec prof. Spitaler je dolga leta raziskoval vpliv $o»«ne svetlobe na zemljo in spreininjanje temperature na njej. Doenal j*, da *o bile doslej na naii zemlji že štiri ledene dobe. Za vsako periodo posebej je dognal trajanje in ugotovil celo razdobje med eno in drugo ledeno dobo. Potem je, kar je za nas najvažnejše, pogledal tudi v bodočnost. Bačunal je tn računal in dognal, da se nam zaenkrat še ni treba bati večne zime. Po njegovem mnenju bo namreč naše kraje obiskala nova ledena doba šele lete 6850. Ubogi naši daljnjl potomci 1 Puščavsko podnebje Puščavsko podnebje bi bilo kar se bacilov tiče izredno zdravo. Izredno visoka temperatura namreč tudi naj-trdnovratnejšim bacilom ne ugaja in ogroža njihov življenjski obstanek. Ker le redko pada dež, so tla in ozračje tako segreti od vročine, da je vsako življenje nemogoče. Poleti na primer včasih vročina do-deže 50 stopinj v senci. Takrat je pesek tako razgret, da je nemogoče hoditi po njem. Tudi sonce tako pripeka, da more človek zdržati edino v beli obleki. Mati vasi Majhna ribiška vas Aguada na Portugalskem šteje vsega skupaj komaj 243 prebivalcev, ki so pa vsi potomci ene same ženske. Ko "je precT nedavnim gospa * Gomez Pedrova praznovala svojo stoletnico, ji je prišlo voščit vseh 243 prebivalcev. Starka ima 13 otrok, 79 vnukov in 150 pravnukov. To je tudi rekord zase. Čudne navade Rimski cesar Nero je zahteval, da ljudje, ki si ogledujejo njegove igre, v taktu ploskajo, tulijo in celo — brenče. Najel je kore, ki so brenčali ko čebele, tulili ko volkovi in dobili za svoje .delo1 lepo nagrado v zlatu. ŠIROM PO SVETU Huda zima je zajela tudi Turčijo. V Ankari je padla temperatura na okrog deset stopinj pod ničlo, ob obali Egejskega morja je pa divjal hud snežni vihar In napravil precej škode. Na' zapor od treh do sedmih let so v budimpeštanskem sodišču obsodili sedem komunistov, ki so skušali nahujskati delavstvo nekega Industrij, skega podjetja, da bi stavkalo. Do meseca marca tega leta bodo dogradili v Ameriki 50 milj dolgo cesto preko Panamske ožine. Zedinjene države žele to cesto dovršiti zaradi njenega zelo važnega strateškega pomena. Romunski državni podtajnik general Constantin je objavil, da bodo v prihodnjih dneh tudi v Romuniji uvedli krušne nakaznice. Val mraza je zajel tudi Španijo. Posebno v Aragoniji je povzročil precej škode. V tel pokrajini je okrog 16 sto-pir i mraza. C1 a. ja-...arja dalje tudi na Švedskem ni mogoče kupiti oblačilnih predmetov brez nakaznice. Trgovine so morale do šestega januarja ustaviti prodajo, potem bodo razdelili med prebivalce nakaznice, ki bodo Imele 120 točk in bodo veljale poldrugo leto. VESELI M Keviletni program štev. 13 Samo Se v soboto ob 18*0 in v nedeljo ob 143«, 1630 i„ ifcM. Gostuje g. LjuMSa Jovsnavič Predprodaja vstopnic v soboto od 10—’/213 in od 16. dalje, ▼ nedeljo od 10. ure neprekinjeno do večera. SS88S838SSSSS8SSSSSS8SSS888888S3 TGBIfEVA RESKIČMI dogodivščina K. Z8K8S 1 ] >No Tobi! In kaj ste storili potem?« Tit>bi je pogledal svoje tovariše, potem je pomembno skomizgnil z rameni in pomel svoj dolgi nos. »Dobro,< je dejaL »Povedal vam bom dalje, vendar me ne smete zmerom prekinjevati.« »Torej kakor eem že rekel. Kača ja lezla naravnost proti meni. Moj revolver m bil nabit. Vrgel sem ga proč in čakal, da se mi bo kača Ipriplarila k nogam. Zavihal sem rokave in zgrabil kačo...« Tedaj so se za Tobdjem odprla vrata. »Gospod .Setns, hvaležen vam bom, če boste prišli k meni takoj, ko beste ugonobili kačo,« je smeje se dejal Tobi jev šef. >Da, gospod šef,« je odgovoril Tobi. »Dalje vam bom povedal pozneje,« je zaMical Tobi svojim tovarišem in že aaginil za vrati. God Tobi, kakor so ga imenovali v»; njegovi tovariši, sicer se j« P« pisal Seins, je bil moč tridesetih let in eden najboljših uradnikov velike denarne banke v Parizu. Najznačilnejši na njem je bil njegov dolgi nos, tako rekoč svojevrstni naravni dar, ki ga mati narava ne podari vsakomur. Druga njegova značilnost so bile njegove dogodivščine, ki se Pa seveda nikdar niso v resnici zgtO-diie, temveč so se porodile v njegovi K tari. Takšne dogodivščine je iz rokava stresal, kadar 9e mu je poljubilo, vendar jih nihče ni jemal resno, vsak jih je pa poslušal, ker je spoštoval Tobi ja k,ot kolego. Tobi ni bil poročen, pa tudii nobene prijateljice ni imel. Hudobni jeziki so pripovedovali, da je bil nekoč že zaročen. Takrat mu je baje njegov dolgi nos podrl vse načrte. Zaradi njega ni mogel v usodnem trenutku podariti zaročenki zaročnega poljuba, k«r se je njej tako smešno zdelo, da ei je izbrala drugega. Vendar tega n hče ni upal praviti v Tobijevi navzočnosti, vsi so namreč vedeli, da zna bittf Tobi včasih tudi izredno grob. Vendar je tudi v Tobijevem življenju igrala veliko vlofio neka ženska. Žal ta ni v resnici živela, temveč je prav tako kakor njegove dogodivščine živela samo v sanjah in prividih. Včasih je bila zaprta v kakšnem stanovanju, kamor so jo privedli gang-slri. Hoteli so jo oropati, toda prav tisti trenutek je stopil v stanovanje Tobi in jo rešil iz krempljev. Nesrečna ženska je bila vselej neskončno lepa. Tobi jo je potem odpeljal s eeboj. Včasi je bila ta Zenska njegovih sanj sama vlomilka ali še kaj hujšega. Tedaj je Tobija zvabila v kakšno past in hotela od njega denar. V zadnjem trenutku si je pa premislila in mu v ljubezenskem objemu priznala svoje grehe. Tudi tedaj je Tobi rešil lepotico in jo odpeljal na prava pota. Konec takšnih zgodbic je bil zmerom isti. Lepotica mu je padla v objem in dejala: >0. Tobi!« Vendar, kakor rečeno, 60 bile to eamo Tobijeve sanje in nič več. Tisti trenutek je stal Tobi pred »vojim iefoin. »Gospod Seins,« je dejal šef, »govoriti moram z vami o zelo važni zadevi. Naša banica je dobila v ponudbo zelo ugoden odkup delnic. Neka francoska zakonska dvojica bi nam Predala svoje deklice, vredne 50.000 frankov, za 30.000 frankov. Zakonca s:a pa zelo nezaupljiva, zato prodasta delnice 6am.o za gotovino iti še s to utora priti kupec v hotel, kjer stanujeta. Ker jaz danes nimam časa, s kupčijo pa ne smemo čakati, sem ho-tei prositi vas, da bi opravili to delo. Saj se lahko zanesem?« je dejal in vzpodbujajoče pogledal Tobd ja. »Seveda.« je vneto pritrdil Tobi. »Dobro,« je nadaljeval šef. »Dam vam denar, vi pa takoj odidite na delo.« * Prav tedaj je na policiji detektiv poročal komisarju: »Prišli smo na sled mednarodni sleparski tolpi, sestavljeni iz treh moških in ženske. Različnim bankam in tudi privatnikom ponudijo delnice po izredno niz-'ki cen’. Ko pa pride njihova žrtev nič hudega sluteča v njihov hotel z gotovino v žepu, p kratko in malo oropajo in izginejo. Danes sem prejel sporočilo, da je ta nevarna sleparska tolpa prišla v Pariz.« »Hvala za poročilo,« je dejal komisar. »Takoj bomo obvestili vse banke in vse hotele.« « Pol ure na to se je v dvigalu naj-vt-Sjega pariškega hotela peljal velik, euh moški z iziredno velikim nosom. Bil je Tobi. V roki je nosil veliko Igra narave |a ar s s = =r Ali |e i$4a usoda dvojdkev Fes samo slecafsia? Dvojčki ob istem času umro in vedo za misli drug drugega Znanost pasna nešteto primerov v Ic&torih Ja usoda dvojčkov močno povezana druga z drugo. Večkrat; se je namreč zgodilo, da sta dvojčka istočasno zbolela za isto boleznijo, se ponesrečila ali celo umrla isti dan. Sploh si je navadno življenjska pot dvojčkov čudovito podobna. Znanstveniki so podrobno raziskovali življenje dvojčkov in dogodke v njem in prišli do zaključka, da ta podobnost ni slučajna, kakor po večini ljudje trde. Danes vemo, da je pri dvojčkih enakega spola podobnost oziroma enakost življenjskih potekov veliko večja, kakor pri dvojčkih različnega spola. Pri prvih opažamo istočasen nastop prvih znakov staranja in prvih bolezenskih znakov. Zdravniki so opazovali dvojčke istega spola med 55 in 80 letom starosti in ugotovili, da je kljub različnim poklicem, različnim življenjskim okoliščinam in različnemu življenju staranje nastopilo pri obeh skoraj istočasno. Tako je na primer več izmed njih istočasno osivelo, prav tako so se jim tudi istočasno pokazali prvi znaki pleše. Pri drugi dvojici dvojčkov šo spet zapazili, da so kljub visoki starosti obdržali močne lase. Zdravnik dr. Vogt, ki je opazoval staranje 19 različnih dvojčkov, je ugotovil, da so pri njih tudi gube na obrazu enako zarezane. Celo čeljusti in aobje, ki se z leti pri vsakem človeku drugače razvijajo, so pri dvojčkih istega spola, včasih tudi različnega spola., v razvoju enaki. Navadno izpade dvojčkoma isto Stavilo zob pa tudi vse druge čeljustne starostne spremembe so bile iste. Posebno omembe vreden primer sta zdravniški vedi dvojčka Stockeya. Eden izmed obeh dvojčkov, Thomas, se je, ko mu je bilo pet let, igral s svojimi tovariši na t-r*vi. Eden izmed njih je s kladivom tolkel po drevesu in pri tem tako nerodno mahal, da je zadel tudi malega Thomasa p» obrazu. Dečka je zadel tako nesrečno, da mu je poškodoval levo oko in so ga morali takoj prepeljati na kliniko, kjer so mu zdravniki le z največjim naporom rešili oko. Nekaj ur nato, je njegov dvojček William, ki ga sploh ni bilo pri igri, temveč je mimo sedel doma pri mami, začutil, da ga levo oko močno skeli. Bolečina je postajala zmerom hujša in naposled postala tako huda, da so mu morali oko obvemti in ga odpeljati v bolnišnico. Tako je dvojfiek Wiiliam delil usodo svojega dvojčSa Thomasa, čeprav ni dobil nobene dejanske poškodbe. Oče obeh dvojčkov, ki so ga zdravniki povpraševali o življenjskih odnešajih obeh dvojčkov, je povedal, da je pri njiju že večkrat opazil slične pojave. Kadar se je eden izmed dvojčkov poškodoval ali zbolel, se je kmalu bolezen pojavila tudi pri drugem. Ko je prvi ozdravel, je neposredno za njim ozdravel tudi drugi. Prav tako so zdravniki ugotovili, da sta neka stara dvojčka istočasno umrla. V neki majhni vasi blizu Chaux de Ponds na Francoskem je na sprehodu zadela srčna kap nekega drvarja. Isto uro je umrl za kapjo tudi njegov dvojček, ki je stanoval v nekem drugem kraju. Italijanski zdravniki so se na primer zelo zanimali za primer trojčkov Bartinijev. Poznali so že različne velike dogodke v njihovem življenju, ki so se zgodili istočasno in se enako iztekli. Največja senzacija teh trojčkov je pa seveda bila njihova smrt. Ko je namreč prvega izmed njih v Rimu po nesreči povozil avto, da je umrl, so izvedeli, da je drugega brata, ki je prav tako živel v Rimu, zidela srčna kap, tretji, ki je pa živel v Milanu, je pa tudi še isti dan umrl za kapjo. Zdravniki so torej ponovno morah potrditi, da to ni slučaj, temveč čudna skrivnostna igra narave, ki ji človek ne ve pomena. čeprav bi ta ali oni ne verjel in še trdil, da je to slučaj in prav nič drugega, je vendar res, da je človeku od prvega početka v glavnih obrisih zarisana življenjska pst, njen potek in njen konec. Tisti, ki nam že v tem prvem početku dela družbo in je naš dvojček, trojček ali četvorček, je dobil z nami vred iste naravne pogoje za življenje, in mora torej prav tako, kakor je započel življenje istočasno z našim, tudi istočasno z nami umreti. Tudi kar so duševnosti posameznih dvojčkov tiče, so zdravniki dognali, da je izredno povezana druga z drugo. Tako so na primer ugotovili posebno pri dvojčkih Ronaldu in Dennisu Boddingtonu, ki sta živela na Angleškem, čudno lastnost čitanja misli drug drugega. Neštetokrat se je nam- reč že zgodilo, da je eden izmed njiju' začel pogovor, ki ga je drugi še imel v mislih. Da sta tako rekoč drug drugemu iz ust jemala besede. Poleg tega sta bila ta dva dvojčka takoj po rojstvu ločena in se deset let nista videla. Tako o kakšni prilagoditvi zaradi skupnega življenja ne more biti govora. čeprav ste bila vsak drugače vzgojena in sta se razvijala pod drugačnimi okoliščinami, je kljub temu njuna duševnost ostala tesno povezana. Zdaj sta dvojčka stara dva in dvajset let in ju zdravniki stalno opazujejo. Zanimivo je, da sta ta dva dvojčka, tudi če so ju ločili, tako da drug drugega nista videla niti slišala, lahko vodila razgovor med seboj. Z lahkoto sta namreč zmerom uganila misli dragega. Ta primer da pač zdravnikom največ misliti in bodo na njem skušali pridobiti znanosti še mnogo otipljivih dokazov o povezanosti usod pri dvojčkih, trojčkih ali če-tvorčkih. Ali imate opičjo brazdo na rokah? Orangutan, šimpanz in gorila imajo na dlani tac neko posebno vrsto brazde, ki poteka od enega roba dlani do drugega in se nadaljuje še na zgornji strani tace. če ima to brazdo tudi človek, jo zdravniki imenujejo opičjo brazdo. Doklej so pa ugotovili, da jo ima vsak 100 človek. Leta 1909. zdravniki še niso vedeli, da bi takšna brazda sploh mogla biti tudi na človeški roki. Prvi jo je odkril neki zdravnik, in sicer na roki nekega mongola, pa še ta je bil slaboumen. Tedaj so zdravniki mislih, da je to pač znak slabše razvite duševnosti. Kmalu so pa dognali, da to ne drži. Našli so jo namreč tudi na rokah drugih mongolov, med njimi nekaterih izredno inteligentnih. ŠIVALNI STROJI IGN.VOK t J U B L JA NA. T AVCA P JIV A 7 S tem vprašanjem se je v Evropi prvi bavil zdravnik dr. Schiller iz Stuttgarta. Pregledal je roke 7500 učencem in učenkam in ugotovil, da ima izmed njih to brazdo 3,2 odstotka. V pomožinh šolah in univerzah je imelo precej več dijakov takšno brazdo, kakor v osnovnih šolah. Dr. Schiller je iskal dalje in dognal, da ima kar 8,5 odstotkov slaboumnih v neki norišnici to brazdo, med tatovi in zločinci jih ima pa 5 odstotkov. Sicer je pa med zdravimi in inteligentnimi ljudmi ta brazda tudi razširjena. Med zdravniki ima po mnenju dr. Schillerja 2,2 odstotka to brazdo, med pravniki 3,8 odstotkov, med profesorji pa 4,8. Vendar zdravniki do danes kljub vsem mogočim številkam še niso prišli na jasno, zakaj imajo nekateri opičjo brazdo, drugi pa ne. Obleke iz morskih halug V pravljicah, ki so nam jih pripovedovale stare tete in mamice, ko smo bili še otroci, smo često slišali o morskih bogovih in vilah, ki odevajo svoje telo z morskimi rastlinami in nosijo v laseh vence iz morske trave. Tedaj pač nismo slutili, da bodo tudi; navadni zemljani netooč nosili obleke iz teh morskih halug in resno ogražali; kraljestvo morja. In vendar se je to zgodilo. Sicer nihče ne nosi obleke, a katere bi 6e visela trava, vendar pa nosijo obleke, ki co izdelane iz predelanih morskih halug. V resnici je treba morske ha^ luge najprej posušti, potem jih pa s posebnimi kemikalijami omehčati, da niso grobe. Posebni stroji naposled opravijo svoje in ko potem ugledamo: izgotovljeno blago, pač ne bi več verjeli, da je še pred kakšnim mesecem krasila morsko dno. Sicer so pa morske haluge tudi dni-j gače uporabne. Iz njih namreč izdelujejo za kemijo in zdravstvo važen J jod. V nekaterih krajih dodajo neke! vrste morsko travo celo živini med! hrano. V zadnem času so pa haluge! na Norveškem začeli uporabljati tudi! za izdelavo toaletnega mila. Moč iglastega drevja Kmetje dobro vedo, da pozno pozimi ali zgodaj spomladi govedo prav rado je zelene iglice iglastega drevja. Posebno če dobi živina tedaj bolj malo sena, ima potrebo po njih. Posebno na Finskem so v velikih hlevih, kjer goje govedo na veliko, zapazili, da v tem času živali žele neke spremembe, ki ji pa doslej niso vedeli vzroka, šele živinozdravniki so dognali, da tedaj živini manjka vitamina A in prav tega lahko nadameste z zelenimi iglicami. V dokaz za to so živinozdravnikl nekaterim izmed živali vbrizgali vitamin A v telo in opazili, da so bile te živali s samo suho hrano čisto zadovoljne. Naučil se bo točnosti Neki Šved bi rad odslužil vojaški rok in se je javil na vojaški pregled. Kljub njegovi dobri volji, so ga pa na vojaškem uradu zavrnili, ker je bil po njihovem mnenju premlad, za nič več ko dve in pol url. Njegovega dvojčka, so pa sprejeli, star je bil namreč točno toliko, kolikor so zahtevali na uradu. Cela zadeva je bila takšna: Eden izmed dvojčkov se je rodil 31. decembra 1923, in sicer ravno četrt ure pred polnočjo 31. decembra. Drugi dvojček se je pa rodil ob četrt na tri, na novoletno noč in tako seveda ravno za dve in pol ure prepozno prišel na svet. Morda bo odslej točnejši... Za vsak prispevek » tej rubriki plačamo 8 lir Ali je to prav? Vsaka gospodinja ve, da se mlele* danes le težko dobi posebno v mikicami. Nekatere gospodinje so še takm srečne, da dobivajo mleko od mlekaric, in sicer skoraj isto količino ha kot) poprej. S tem pa seveda niso upravi* Sene zahtevati mleko v mlekarnah, kar sem doživela pretekli dan, V eno izmed mlekarn je priila sna~\ • na gospa in zahtevala mleko. Hotela, J je imeti po V3aki ceni pol litra mlekaj ’ čeprav ga vsak dan od svoje mlekar- rice dobi poldrug liter. Lastnica, ki ni vedela, da dobiva gospa že od mlekarice mleko, ji je na dolgo moledovanje naposled dala zaželeno mleko, • Pri tem je pa omenila, da hodijo k ■ njej po mleko tudi takSni, ki ga dobivajo drugod in da ima zaradi tega velike neprijetnosti. In kaj menite, kaj je odgovorila na to gospa: »Oh, jat bi pa že ne mogla biti , tako nesramna, da bi drugim jemala ; mleko, o* bi ga dobivala od mlekarice.< Kaj bi vi neki rekli na ta odgovorf Nisem se čudila tej nesramnosti sam« jaz, ampak tudi vsi drugi v mlekar-: ni, ko so izvedeli, da prav ta gospa dobiva mleko od svoje mlekarice. J. M. Bodimo obzirni! _ Že večkrat smo lahko čitali, na* ljudje točno prihajajo na vse prireditve, ki so namenj'ene širšemu občinstvu. Toda kakor nalašč vsi ti opomini in tudi prošnje nič ne zaležejo. Preteklo nedeljo sem bila v gledališču. Tudi tokrat sem doživela velik nered in nemir s strani gledalcev, ki so netočno prihajali. Ko se je zatemnilo in so v orkestru zaigrali uverturo, so začeli kakor za stavo v gručah prihajati ljudje, kakor da bi se skušali, kdo bo bolj glasen in kdo bo bolj motil točne gledalce, še celo prvo dejanje se je ponavljala ista pesem. Ljudje so se jezili, ker jih je zmerom nekdo motil, butali so v temi ob stole, drugi so spet mirili, tako da skratka od prvega dejanja nisem imela prav nič. Vsi gledalci, ki se držimo točnega reda in tudi točno prihajamo, bi želeli, da se takšni dogodki ne bi več ponavljali. Zato bi bilo najboljše, če bi vsak zamudnik počakal ob vratih’ konca dejanja in šele v odmoru šel na svoj prostor. Tako bi ne bilo vstajanja, prerivanja in nepotrebnega godrnjanja. Še najbolje bi bilo, da bi se vsi obiskovalci predstav enkrat za vselej zapomnili, da je točnost ena najlepših čednosti, in bi se po njej tudi ravnali. I. S. Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku « ! usnjeno torbo in se živčno obračal eem ter tja. V šestem nadstropju se je dvigalo ustavilo in Tobi je odšel za streža-, jem, ki je naznanil zakonskemu paru njegov prihod. Komaj je Tobi stopil v razkošno opremljeno hotelsko sobo, mu* je prihitela nasproti elegantno oblečena ženska, ne ženska, temveč vila iz njegovih sanj. Tobiju se je zavrtilo v glavi, zakaj tako lepe si niti v sanjah n' predstavljal. Živčno si je pomel nos in dejal: »Prišel eem...« »Vem, gospod,« je smehljaje se dejala mlada ženska. »Prišli ste zaradi delnic. Uboga siromaka, ko morava tako ped ceno prodajati svoje delnica. Toda kaj hočete, živeti človek mora.« Pogledala je Tobija s pogledom, da se je temu kar srce tajalo. »Toda kaj vam pripovedujem vse to,« je potem premišljeno dejala. »Trenutek počakajte, takoj bom poklicala svojega moža.« Nekaj trenutkov na to se je že vrnila s 6vojim možem, majhnim suhim človekom. »Zelo sem vesel, da ste prišli,« je prijazno nagovoril Tobija. »Prosim, ali se hočete prepričati, da so delnice res prave?« Položil je vrednostne papirje predenj in dejal: »Saj ste denar prinesli s seboj, kaj ne?« »Seveda,« je dejal Tobi in se sklonil nad delnicami. Ko je spet dvignil glavo, je s strahom opazil, da drži njegov sosed v roki majhen revolver. Poleg tega sta nenadno stopila izza vrat še dva moška. Moški j,e naperil revolver Tobiju na prsi ta dejal: »Gospod, če želite to sobo živi zapustiti, potem položite denar na mizo. Morali vas bodo sicer zvezati, vendar se vam drugega ne bo prav nič zgodilo.« »Robert.« je dejala vila iz sanj za Tobijevem hrbtom, »streljaj samo, če se bo ta idiot branil. Danes sem namreč precej živčna.« Tobi je nekaj časa strmel v trojico moških, potem je počasd vzel torbo z denarjem iz naročja in jo podal svojemu nasprotniku. Komaj je pa ta iztegnil roko, ga je s pestjo bliskovito sunil v želodec, da se je zvalil po sobi in ni mislil več na torbo in denar v njej. Tobi je bliskovito stopil med moška, ki sta skočila proti njemu, in s preračunanim sunkom podrl zdaj enega, potem drugega na tla. Tisti trenutek je lepotica za njegovim hrbtom zavpila: »Streljala borni«, pobrala je revolver, ki je ležal na tleh, in ustrelila proti Tobiju. Vendar se je ta umaknil in strel je zadel v steno. Tedaj je Tobi zapazil, da si je Robert, ki ga je sunil v želodec, opomogel in se dviga, istočasno mu je drugi nasprotnik skočil za hrbet in ga zgrabil za vrat. Tobi je izgubil sapo in se vdal v usodo, da je pač vsega konec. Komaj je pa to priznal, že je spet lahko dihal. Začudeno je čutil, da so nasprotnikovi preti popustili. Tedaj ja pa tudi že vedel, zakaj. Vrata v sobo so se z velikim truščem odprla, na pragu je pa stalo več detektivov, za njimi je pa Tobd opazil debelo glavo svojega šefa. Detektivi eo trem moškim in lepotici pritrdili krasne, svetlikajoče se zapestnice na roko in jih odpeljali s seboj. Ko 60 odvlekli mimo njega lepotico, ga je pogledala s smrtnim sovraštvom in siknila; »Idiot!« »Pa bi vrata bolje zaprli, namesto da ste z revolverjem streljali v steno!« ji je odvrnil Tobi in si zadovoljno pomel od vneme in strahu po-rde-čen nos. Tedaj je že stopil eden izmed detektivov k njemu in dejal: »Prišli smo ravno v zadnjem trenutku, kaj ne?« Potrepljal je Tobdja po rami in ga odpeljal iz sobe. Naslednje jutro je Tobi spet stal pred svojim sefom. Šef mu je stisnil roko in dejal: »Tobi, rešili ste 30.000 frankov iiu stavili svoje življeuje na kocko. Recite, kaj si želite, vse vam izpolnim.« »Rad bi potoval,« je zamišljeno dejal Tobi. »Dobro,« je zadovoljno dejal šef. »Pcotujte, kolikor dolgo hočete in kamor hočete. Denar vam je na razpolago. Hotel sem vas vprašati, če ste svojim kolegom že povedali včerajšnjo dogodivščino?« je potem vprašal smeje. »Ne, gospod šef,« je dejal Tobi. »Sploh jim tega ne bom nikdar povedal. Prosil sem tudi poliieijskega komisarja, da mojega imena ne omeni pri zasliševanju,« »Že prav,« je dejal šef. »Pa saj je vendar to vaša resnična dogodivščina!« »Res je,« je dejal Tobi. »Včeraj som doživel največjo dogodivščino v svojem življenju. Zato me je pa tudi oropala vseh mojih sanj. Poleg tega to ni ena izmed tistih dogodivščin, ki sem jih prej zmerom pripovedoval. Ta je pač resnična!« raku kože Napisal dr. J. Ch. Rakasta obolenja zahtevajo le od leta 1934. med ljubljanskimi domačini letno večje število smrtnih žrtev kakor tuberkuloza (jetika). Najlaže ozdravljiv je rak kože in sluznice, ker se ga najlaže spozna. Vsaka bradavica, vsako tkzv, znamenje, posebno ona čmorjavkaste ali črne barve, se s časom lahko spremeni v rakasto obolenje. Če po dolgem mirovanju začne bradavica bohotati, je to že sumljivo. Nad vse nevarno je kakšno draženje, kakor pripekanje z razžarjenimi Iglami, lapisom itd. Vsak dražljaj take tvorbe lahko postane usoden; tako n. pr. trenje naramnikov, jermena ali steznika. Na obrazu moških je taka bradavica izpostavljena urezninam in egrebninam pri britju. Pri starih ljudeh včasih vidimo zaroženela in bra-davičsata mesta na koži obraza in hrbta roke. Na ta način spremenjeno kožo imenujemo »kmetsko kožo« (Landsmannshaut) ali pri mornarjih »mornarsko kožo« (Seemannshaut). Te spremembe nastopajo vsled dolgotrajnega, prekomernega sončenja. Iz tak-|nih bradavičastih sprememb kože se pogosto razvija kožni rak. Obstaja tudi prirojena preobčutljivost za sončne in ultravijolične žarke, tako zvana Xeroderma pigmentosum. Vidimo že pri otrocih, največkrat rdečelasih, modrookih s svetlo kožo, rumenkaste, pergamentu podobne kožne spremembe, zato Xeroderma, kar po-Jneni: suha koža, ki pozneje spreminja barvo, zato: barvasta pigmento-tum. Slične kožne spremembe in rake se Vidi po zelo dolgotrajnem obsevanju fe rentgen- ali radium-žarki. Razvoj kožnega raka se da proučevati na živalih, ki jih obsevamo z ultravijoličnimi žarki dnevno nekaj ur, približno B8 tednov, ali če jih izpostavimo še Halje časa sončnim žarkom. Pri tem jhi potrebno, da pride do opeklin in sončarice. Pri teh poiskusih dobivajo (živali kožni rak na ušesih in gobčku, kakor je prvi z mnogoštevilnimi poizkusi pokazal argentinski raziskovalec prof. Roffo. V kemični industriji, predvsem katranski in parafinski, vidimo tudi dostikrat pri osebah, ki so bile izpostavljene najmanj okrog pet let delovanju takih snovi, najprej ekceme, pozneje bradavice in iz teh nastajajoče rakaste spremembe. Omenil sem 'e, da je velika večina kožnih rakov ozdravljiva, ako se la še ni razsejal na sosedne limfne feleze. Vzporedno z venami potekajo Ikzv. limfna pota. Limfa ima nalogo, Ida v telesu ^.^bere škodljive tvari in kclice in jih odlaga v limfnih vozlih, skozi katere teče, ki delujejo kot [kakšni filtri. Tako se lahko zgodi, da pri gnojnem vnetju prsta na roki ,ali nogi prično boleti limfne žleze v pazduhi ali dimljah, postanejo napete, vnete in se celo lahko zagnojijo. Enako se širi rak. 2leze postanejo trde, se povečajo, niso pa pri raku pa žalost dolgo časa boleče. Če bi rak bolel kakor votel (karioz-na) zob, tedaj bi lahko še večje število kožnega raka ozdravili, ker bi bolniki iskali pravočasno zdravniške pomoči. Tako pa, ker predolgo ne boli, odlašajo in vsled tega pride do razsejanja po vsem telesu, krvnim ali limfnim potom. Vsak čir na koži, ustnici, sluznici jezika ali ustne votli-ae, ki se kljub primernemu zdravljenju ne zaceli vsaj v treh tednih, postane sumljiv in ga je treba temeljito preiskati. Zelo žalostno je, da Se dandanes ^pridejo jjolniki k zdravniku ali v zavod n. pr. z rakom na »encih v velikosti moške dlani, ali z rakom kože na nosu, ki je prešel v eno zrklo in oko popolnoma uničil. Tudi takšni (primeri so še ozdravljivi, če niso pri-tadčte bližnje in daljne limfne žleze. Zdravljenje raka Edino pravilno zdravljenje rakastih bbolenj je dandanes bodisi z nožem, tudi električnim, bodisi z rentgenskimi žarki ali z radiumom. Za kožni irak in rak vidnih oziroma dostopnih sluznic priporočamo predvsem zdravljenje z žarki. Osemdeset od sto slučajev kožnega raka je na ta način ozdravljivih, ostane samo nežna in lepa brazgotina. Ko obolijo limfne žleze v okolici, pade ozdravljivost že na komaj 30 °/o. Ker imamo tudi v Ljubljani vsa sredstva za ugotovitev in zdravljenje teh obolenj in je to zdravljenje vrhu tega še takorekoč neboleče, je pre-kasno zdravljenje samo znak brezbrižnosti in malomarnosti s strani bolnika samega. danes ali pred desetimi leti? Cas z bliskovito naglico kili in mf nehote s njim, čeprav korak xa korakom oklevamo. NI le dolgo tega, ko to morale ženske dan xa dnem poslušati: »Zenska spada v kuhinjo.« — »Kaj takšnega se ne spodobi za mlado dekle!* — »Te knjige ženska ne sme bratil* — »Za to si prestara!* — »Tja pa vendar ne moreš Iti sama!* — Takšna in podobna pravila, ali kakor bi že temu rekli, so morale ženske poslušati od svojih mater, dobrih tet in celo mož — in ni čuda, da so naposled Izgubile lastno razsodnost in se predale pretirani vljudnosti. Nekoč so živele »gardedame«, ki so vodile mlada dekleta na ples in jih po plesu spet pripeljale v varno materino zavetje. To zveni kakor lepa stara pravljica o kraljični in kraljeviču. Zdaj nas je zajel čas in zmerom bolj se mu vdajamo, ko pravljice nimajo več mesta med nami in prav je tako! Takšne stare navade, ki so jim bile naše matere še suženjsko vdane, se zde zdaj ko stara pridiga, ki jo je nekdo imel pred tisoč leti, čeprav je v resnici tega komaj nekaj več ko deset let. Kot dama pred nekaj deset leti nisi smela v družbi zehati, čeprav ti je bilo še tako dolgčas. Če bi to storila, bi te zapečatili, nikdar več ne bi prišla na površje, kjer so plavale tvoje bolj »vljudne« tovarišice. Da bi tedaj sama stopila v kavarno, ker sl želiš prelistati časopise, bi bilo nekaj nezaslišanega. Natvezli bi ti vse mogoče nagibe, s katerimi si odšla v lokal, kamor so imele dostop samo dame, ki so jih spremljali njihovi možje ali bratje. In spet nisi smela sama v gledališče, na sprehod, da o športu niti ne govorim. Sama kratko in malo nisi bila zmožna ničesar. Če ni bilo poleg tebe tvoje »gardedame«, ki te je »zastopala«, kakor kakšno visoko osebnost, tvojega moža, ali najmanj zaročenca, ki so ga že vsi poznali, si bila nemogoča in brez pravic. Teh tisoč let je minulo. Zdaj greš lahko sama v kavarno, gledališče, kino. Sama greš smučat, če si žeiiš samote v beli naravi. Nihče ti ne bo tega zameril, narobe, našel se bo kmalu kdo, ki te bo občudoval, ker bo moral priznati, da sl samostojna in zadostuješ sama sebi. Ce bo tudi tvoje vedenje tvoji enakovrednosti primerno, tedaj boš kmalu priljubljena med moškim in ženskim svetom, ne zaradi svoje lepote, denarja ali lepih oblek, temveč zaradi čisto nekaj drugega, nekaj naravnega, ki veje iz tebe in vsakega, ki se ti približa, priklepa nase. Zato zadihaj dekle, zavedaj se, da si se iznebila težkih okovov ki so te deset in desetletja priklepali k zidu. Zdaj si prosta. Od tebe je odvisno, da to prostost prav izrabiš in z njo koristiš sebi in svojim tovarišicam, ki morda v prevzemu te nove prostosti niso tako trdne. Bodi dama, toda dama, ki je težke neokretne kite in sponke, dolga krila in preozke čevlje zamenjala za kratko ostrižene kodrce, prostorne nizke čevlje in krila, v katerem lahko tudi pospeši korak. Prišli smo hvala Bogu tako daleč, da je vseeno, ali pride v kavarno dekle ali moški. Oba veže isti takt. Recimo, da prideta moški in ženska v gostilno na kosilo. Kdo bo izbiral jedi, on ali ona? Vseeno1 Najbolje je vsak zase. Kdo bo prvi pričel jesti? Kdor je boli lačen, je naravni in prav nič nevljudni odgovor. Kdo sme piti več, kdo manj? Kdo nataka vino? Kdo naroča pijačo? In kdo naposled plača? Vseeno je. Če plača moški, ker ima več dohodkov, je prav. Če plača ženska za oba, ker je trenutno njen prijatelj v denarni zadregi, je prav. Resnica je tale: ženska danes ne potrebuje več kavalirjev, temveč tovariše, moški pa ne lutk, temveč naravna, njim enakovredna bitja. N. K. Naša kuhlnla KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek; Cvetačna juha z rižem, kisla repa, krompirjev pire. Zvečer: Koruzni žganci, kava ali mleko. Petek; Fižolova juha, makaroni, zel-nata solata. Zvečer: Sok. Sobota: Goveja juha z ribano kašo, mešana prikuha', solata. Zvečer : Stolica', čaj. Nedelja: Riževa juha, goveja pečenka v kvaši5, vodni cmočki, kompot. Zvečer: Sir, čaj, pecivo. Ponedeljek: Okisani vampi s krompirjem4, pečena jabolka. Zvečer: Mlečen zdrob. Torek: Ričet, kislo zelje. Zvečer: Zdrobov -praženec5. Sreda: Zelnata juha, pražen ohrovt, krompir v kosih. Zvečer: Palačinke. Pojasnila : 5 Mešana prikuha: Ne preveliko čebulo drobno zrežemo in jo pražimo na poljubni maščobi. Ko je že lepo zarumenela, dodamo zrezanega zelja, ohrovta, rumene kolerabe, korenje in prav drobno sesekljanega zelenega petršilja. Vse skupaj dušimo in ko je že vse mehko, pridenemo še skodelico dušenega, a če nekoliko trdega riža, malo dušenih gob In kuhano cvetačo. Vse to še nekaj časa dušimo, osolimo in opo-pramo in po malem prilivamo nekoliko juhe ali pa tople vode, da se na dnu ne prime. Tako pripravljena prikuha je zelo dobra kot samostojna jed in pa tudi kot dober dodatek k pečenki. * Zoilca: Tudi letos bomo pripravile svoji družinici nekoliko žolice. Seveda se bomo morale omejiti na vsa razpoložljiva sredstva. Potrebujemo 2 telečji nogi, 2 svinjska parkeljca, kos glave ali repa. Vse pristavimo v mrzlo vodo in kuhamo približno 3 ure. Ko meso že nekaj časa vre, pridenemo korenj-ček, kolerabo, zeleno, peteršilj, cel poper, laverjev list in pustimo še naprej vreti. Ko Je meso kuhano, ga oberemo od kosti, zrežemo in ga zložimo v skodelice. Preko mesa polijemo precejeno juho in pustimo, da se shladi. Preden damo žolico na mizo, vsako skodelico okrasimo z limonovimi rezinami in zelenim peteršiljem. Zolica je zelo dobra, če jo serviramo z oljem in kisom. Okus p>a zboljšamo, če ji dodamo te nekoliko zrezane čebule. 5 Goveja pečenka v kvaši: Najprej si pripravimo kvašo, v kateri kvasimo govedino 1 do 2 dni. Polovico zrezane čebule, strok česna, koreninico petršilja, list in košček zelenine korenine in če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite korenje pristavimo v mrzlo vodo in kuhamo. Odišavimo jo s celim poprom, klinčki, lavorjevim listom, šetrajem in kisom. Kos govedine dobro zbrišemo, odstranimo vse žilice, jo polijemo z ohlajeno kvašo in jo pustimo v njej. Ko Je že dovolj dolgo v kvaši, jo vzamemo ven, nasolimo in denemo na razbeljeno mast z zelenjavo vred. Pečenko pečemo dobre pol ure in jo neprestano oblivamo s kvašo. Nazadnje pretlačimo še zelenjavo, prevremo, in z omako prelijemo na rezine zrezano govedino. 4 Okisani vampi s krompirjem: Dobro očiščene vampe do mehkega skuhamo z lavorjevim listom in nekaj zrnc celega popra. Ko jih ohladimo, jih zrežemo prav na tanke rezance. Na masti zarumenimo strok česna in zelenega petršilja, pridenemo vamp«, jih malo popražimo in pretresemo z moko. Ko moka zarumeni, zalijemo, osolimo in opopramo. Medtem olupimo krompir, ki ga dodamo po okusu, zrežemo na prav majhne kocke in ga pridenemo vampom. Po okusu lahko vamprom pridenemo prav malo paradižnikove mezge in kavino žličko zelenjave, prri-pravljene za zimo. Le ta zelo izboljša okus. Preden damo Jed na mizo, jo okisamo. * Zdrobov praženec: Na prolovici mleka in vode skuhamo četrt kile zdroba. Ko je ohlajen, mu primešamo 1 rumenjak, ščeprec soli, ga osladimo in nazadnje mu vmešamo še sneg enega beljaka. Preden denemo praženec preč, na mi slu ali masti opražimo dva do tri nastrgana jabolka, ki zelo izboljšajo okus in naredijo praženec vlažen in ne suh. K takemu pražencu ni potreba, da dajemo še kakšen dodatek, na primer marmelado ali kompot. Po vrhu ga pa p>otresemo s sladkorjem. Klobučevinasta čepica s čopkom na sredi, primerna za gledališče ali popoldanske obiske, ker Jo lahko obdržite kar na glavi. Zavita Je v oblak nežnega tila. Naš nagradni natečaj Količek za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki plačamo 10 lir Izdaten krompirjev štrukelj 1 kilo kuhanega in olupljenega krompirja pretlači, dodaj soli, 1 žlico smetane v prahu, 2 noževi konici kakšnega jajčnega nadomestka, če pa imaš, lahko uporabiš 1 jajce, priden! 1 pest nastrganega parmskega sira in toliko moke, da dobiš trdo testo. Testo mora biti tako trdo, kakor ga potrebuješ za cmoke. Med moko pa zmešaj 1 noževo konico jedilne sode. Testo izoblikuj v podolgasto, precej debelo klobaso, zavij v prtič, katerega zmoči v vroči vodi, in kuhaj dobrih 30 minut. Ko je štrukelj kuhan, ga zreži na podolgaste rezine, jih zabeli z maslom ali mastjo in potresi še s parmskim sirom. Ce hočeš, lahko porabiš tako pripravljen nezabeljen krompirjev štrukelj kot dober dodatek k mesu ali kakšni omaki. Gizela Dolenčeva, Ljubljana. Dober koruzni kruh V teh časih, ko dobimo več koruzne moke kakor enotne, si pomagam takole: Skuham koruzni zdrob kakor za polento, le malo bolj mehko in jo pu-Btim shladiti. Ko je polenta še mlačna, pridenem vzhajan kvas in približ. no toliko enotne moke, kolikor sem skuhala koruznega zdroba, lahko pa tudi manj, in precej trdo zamesim. Vode pa ne dodajam nič več. Ko Je testo dobro obdelano in predelano, ga denem v namazano pekačo, ga pustim vzhajati na toplem. Dobro vzhajan kruh denem v pečico in ga pečem približno 1 uro. Kruha ne pustim dvakrat vzhajati, kvasa pa porabim prav toliko kakor za vsak drug kruh. Ker ostane tako pripravljen kruh «elo dolgo svež in dober, ga vsaki go-apodinji toplo priporočam. M. J., Vrtača. Dobri sesekljani zrezki Povedati vam hočem recept za dobre »rezke, ki le malo stanejo in so zelo okusni sami, s solato ali pa kot dober dodatek h kakšni omaki. >/, kile govedine zmelji na mesoreznici, 3 presne in olupljene krompirje pa nastrgajte prav tako kakor hren. Potem popari košček kruha z juho, če pa imaš, lahko tudi z mlekom, dodaj mesu sesekljan zelen peteršiljček, česen, poper, dobro zmešaj in dodaj toliko moke, da boš lahko izoblikovala primerne hlebčke. Ce hočeš, da bodo hlebčki okusnejši, laliko dodaš tudi 1 celo jajce. Hlebčke deni peč v pečico in jih nikar ne peci na štedilniku, ker so tako pečeni okusnejši in soč-nejši. Peci jih pa približno pol ure. Naj pa povem še tole. Ce berete v receptu, to in to morate peči pol ure ali eno uro, tega ne smete držati dobesedno. Zakaj? Vsi štedilniki ne pečejo enako, eni hitreje, drugi počasneje, zato bo vsaka gospodinja sama najbolj vedela, koliko časa mora kako stvar peči, da bo res pečena. Zato tudi ni prav, ko se nekatere gospodinje pritožujejo, češ da ni točno napisano, koliko časa naj se kakšna stvar peče, saj vsaka sama najbolj pozna svoj štedilnik in kurita tudi dve gospodinji neenako. Ida Štrukljeva, Ljubljana. • Za naš novi kotiček dobivamo zmerom več dobrih in preizkušenih receptov. Želeli bi si pa tudi nekaj več dobrih in res preizkušenih praktični^ nasvetov, da bi tudi z njimi lahko pomagali drugim gospodinjam. Za vsak prispevek, objavljen v naši novi rubriki, plačamo 10 lir. Ta znesek lahko takoj po objavi dvignete v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. Vse prispevke naslovite na: Uredništvo »Družinskega tednika«, (Kotiček za praktične gospodinje), Ljubljana, Poštni predal 345, uillllllllllllllIHlIllIlllIlllllllllllllllll”: | okviru ZZ za i SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE, § I KLEIN | E LJUBLJANA, Woltova 4 | niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumuuuiiii Preprosta obleka za hladne dni. Pod jopico nosimo za odtenek temnejšo zimsko jopico z visoko zaprtim ovratnikom, tako da nas v život ne »ebo. K njej se zelo poda ohlapen krznen ali volnen plašč. «. X. »42-XX. DRUŽINSKT TBDNTK T Urejuje A. Prari lok na pravem mestu Za vsako utrujenost svoje zdravilo C« »te utrujeni od športa... —potem ne pomaga drugo, ko topla kopel, po kateri se vam bodo sprostile mišice. Vendar ne sme biti predolga, ker vas sicer preveč poleni. Debro se boste počutili tudi, če se iztegnete na, trda tla in se kolikor mogoče pretegnete. Sicer pa v tem primeru ne pomaga drugega, ko dosti ®Pan.ja in potrpljenja. če st« preboleli hripo— ...potem ne smete čakati, da se vam P0 m°č sama od sebe vrnila, ker bi to lahko predolgo trajalo. Najvažnejše je, da spite nekaj večerov zaporedoma Po deset ur. če je dan sončen in ni prehudo mraz, pojdite na sprehod, krepko stopajte in globoko vdihavajte frak skozi nos. Kisik, ki bo prešel v Vašo kri, vas bo osvežil in pomoril Preostale klice bolezni, ki so morda le ostale v vaši krvi. Skrbite za prebavo in jejte samo lahke jedi. Krepil. sredstva jemljite samo v najnujnejšem primeru, pa še to pod nadzorstvom zdravnika. Kadar ste utrujeni od dela... ...tedaj se dobro najejte, umijte ln ^rotirajte, potem pa v posteljo in možnosti prespite okrog deset ur. fo pa velja samo za utrujenost, ki je “ i prišla samo od dela. če je pa utru-enost posledica česa drugega in ne tela kakor vi trdite, potem potrebujete drugega zdravila. Najbolje je, če fmjprej točno ugotovite, kaj je vaši utrujenosti vzrok. Morda vam manjka svežega zraka jjn ste zaradi pomanjkanja kisika prehitro utrujeni pri delu. Tedaj morate »a sveži zrak. Ce ste slabotni in se zato tako hitro utrudite, potem se okrepite s tečno hrano in kakšnim okrepčilom, ki vam ga je predpisal zdravnik Ce so pa utrujenosti krivi živci, potem vam manjka razvedrila, ki si ga pa morate sami izbrati in vam ne vem svetovati. Pri utrujenosti morate pač zmerom zdraviti s čisto nasprotnim od tistega, od česar ste se Utrudili, Ce ne morete spati... , ...potem najprej ugotovite, zakaj ne morete spati. Ali je vzrok tej težki bolezni srce ali telo. Ce je srce, potem vam ni zdravila, če je pa telo, se bo dalo pomagati. Najbolj priporočljive so mlačne kopeli tik pred spanjem. Po takšni kopeli je človek prijetno pomirjen in si zmerom želi postelje. Sicer so pa navadno vsi ljudje sami krivi, če ne morejo spati. V postelji začno premišljevati to in ono, prerešetajo vse dnevne dogodke in tako naprezajo možgane, da so zmerom bolj budni. Naj tudi za vas velja pravilo: pustite vse skrbi in dogodke dneva takrat, ko ste v postelji, v miru. Zavedajte se, da ne pomaga prav nič, če še tako premišljujete. Bolje je, da se dobro na spite in drugo jutro spočiti premislite, kakor da se premetavate po postelji in z utrujenimi možgani iščete izhoda, ki ga tedaj ne boste našli. Dobra prijateljica spanja je tudi knjiga. Ce se drugače ne morete otresti misli, potem berite. Prav takrat, ko bi radi ostali budni, vam bodo gotovo oči prej ali slej odpovedale pokorščino, zaprli boste knjigo in zaspali. Utrujenost vseh mogočih vrst Morda ste utrujeni od prevnetega besedičenja vaše sosede, ki se je nikakor niste mogli znebiti. Tedaj molčite in ne odprite ust, dokler ni to nujno potrebno. Tako se vam bo glava najhitreje ohladila. Ce ste utrujeni in vas glava boli zaradi kakšnega vznemirljivega dogodka, ki ste ga morali doživeti proti lastni krivdi, sl pomirite najprej živce. Pripravite si mlačno kopel, natrite se s kolonsko vodo in se sveže preoblecite. Počutile se boste osvežene in zdelo se vam bo, ko da je tisti zoprni dogodek preživel nekdo drug, ki ste ga pustili v kopeli. Huda utrujenost se vas lahko polasti tudi po vročem prepiru ali jezi. Vendar ta vrsta utrujenosti navadno tudi takoj mine, ko se vam ohladi jeza in pozabite na prepir. Zato ne mislite na besede, s katerimi so vas razžalili in dopovejte si, da jeza škoduje vaši lepoti, dinge ga pa od nje nimate nič. Boi zimi! Kako se iznebiš neprijetnih posledic mraza Predvsem: proč s svilenimi nogavičkami! Zima prinaša vse mogoče majhne m velike neprijetnosti, in sicer še če toplo oblečen, kje šele, če nosiš Pajčolanaste nogavičke, kakor jih še sdaj vidiš na sinjkastordečih nožicah haših dam. Dame se očitno še zdaj niso spametovale in vendar smo jim Zatrjevali, da bodo letos moderne volnene nogavice. Nekatere, vsaj tiste, ki jih mraz očitno še nikoli ni pošteno potipal, pa nas niso ubogale. In vendar smo toliko dobrohotni, da Jim dajemo nekaj nasvetov, če jih mraz le potipa in bodo dobile na primer — ozebline. Se narodni pregovor pravi, da so j*a vse bolezni zdravila, zakaj bi jih ,ka ozebline vseh vrst ne bilo? In še 581 druge neprijetne posledice starke zime. Ozebline (a ne odprte) čez noč zabite v list zeljnate glave. Na rokah te ovijte s povojem, na nogah pa z itelo nogavico. To kuro ponavljajte, dokler ozebline ne izginejo. Priporočljivo je tudi natiranje s kafmim alkoholom. Vsekako pa ne nosite volne-iože^i *'ak0’ ^ s® dotikale gole j Hrapave, razpokane roke: Večkrat J-a dan jih namažite s čebulnim sokom ali odrgnite z limonovimi lupinami. | Razpokane ustnice: Namažite jih z medom ali pa natrite s kakršno koli maščobo: presnim maslom, oljem ali čim podobnim, preden greste na mrzel Brak. Predvsem pa ne ližite ustnic! Mrzle noge: V nogavice si natresite nekaj ščepcev gorčične moke Ne rite pretesnih čevljev! Od mraza Izsušena polt: Vzemi •tetjino limonovega soka, tretjino po. marančnega soka in tretjino kuma-tičnega soka (jeseni smo vam sveto-da ga shranite v zapečatenih steklenicah; zdaj vam bo prav prišel!) p to mešanico se natrite po obrazu m masirajte. Hranite jo lahko tri mesece, ne da bi se pokvarila. Hripavost: Pest mandljev skuhajte v skodelici mleka ln tik preden ležete, zelo vroče izpijte. To sredstvo je učinkovito proti »sveži« hripavosti. Proti zastareli hripavosti pa poskusite tole: kuhinjsko sol v ponvi močno segrejte, denite v staro čisto nogavico ln si jo položite na vrat. To je trik Vseh pevcev in pevk. U Solzeče se oči; Ce je le mogoče, note temne naočnike in oči trikrat na dan izpirajte s tole tekočino: v vodi skuhaj aloine liste, jedilno žlico ko-pričevega čaja in jedilno žlico lipovega čaja. Tako malo je potrebno... Tako malo je potrebno, da osrečiš človeka! Samo beseda, izgovorjena v pravem trenutku: samo spreten poseg v nežen dušni ustroj... Nobene sposobnosti si ne želim tako kakor: nesrečne duše spet znati osrečiti. Majhna kapljica olja spravi v tek še tako škripajoče tečaje... Mi vsi imamo po večini dobre namene. Težava je v naši nezmožnosti. Nerodni smo. Sušmarji smo. Večini težav in prepirov v življenju se lahko izognemo z malce pameti. A tako neznansko neizkušeni smo v ljubezni. Kakšna radost bi bila, biti umetnik, virtuoz človeškega srca! študirali ga bomo in se vadili, dokler ne bomo poznali najbolj daleko-sežne poteze ljubezni. Saj je tako malo potrebno, da osrečiš žensko srce...! F. C. Premfalk Problem št. 157 Sestavil B. Sonimer kolom počaka. Mat v dveh potezah. * Beli kljub svoji premoči ne navah na nasprotnika, marveč ga lepo « Problem št. 158. Sestavil E. Ghirardini Izredno posrečeno zamišljena obleka la drsanje ali zimske izlete. Izdelana Je iz toplega volnenega blaga, njena posebnost so pa rokavice, ki so podaljšek rokavov in torej zelo tople. Model 19 Tudi deinik ie lahko eleganten Kakor v dobi naših babic Kraljica moda Je zapovedala: letošnje leto bodo dežniki spadali k ženskim pritiklinam, k njenemu okrasju, k piki na i. Celo prosluli izrek: »Prijatelji so kakor dežniki: nikoli jih ni pri roki, kadar jih potrebuješ,« so modni ustvarjalci postavili na laž z novim modelom dežnika 1942. Zakaj modema dama ima odslej svoj dežnik zmerom pri roki, ker velja za »chic«, če ti z roke vnemamo visi dežnik. Kratki dežniki so popolnoma izginili in elegantni dežnik, model 1942. je dolg, tako dolg, da se v primeru potrebe lahko opreš obenj. Kljuka dovoljuje, da dežnik obesiš na roko, če si preveč obložena. In kar je glavno: toki za dežnike, ki so bili dolga leta zanemarjeni, so prišli na dan v vseh mogočih in nemogočih oblikah. V Parizu imajo toke iz nizkega krzna, iz usnja ali iz sve- tlega blaga, obrobljenega s krznom, oelo iz baršuna * naborki kakor v dobi naših babic. In ali veš, da zahteva dežnik tudi primerno nego, če ga hočeš videti zmerom v dobrem razpoloženju, v pripravljenosti? Ce ga dež hudo zmoči, ga moraš — preden prideš domov — večkrat močno odpreti in zapreti, da odteče voda s povoščenega platna. Nato dežnik naspol odpri in ga z držajem navzdol posuši. Ko je suh, paličice z gumijastim obročkom spni. Dežnik sam skrbno zavij, nato pa prevleci s tokom in zveži. Kdaj pa kdaj preišči palico in narahlo naoli pri »korenu«, da ne zarjavi. Ce je tvoj sedanji dežnik staromoden in kratek, mu lahko z majhnimi stroški nadomestiš držaj in konico m dežnik bo kakor model 19421 Kaj je prijatelj? Kaj je prijatelj? Povedal ti bom: to je človek, v čigar navzočnosti si upaš biti ti sam. človek, ki te tako rekoč vzpodbuja, da odvržeš krinko in se pokažeš takšnega, kakršen sl. Ne mara te boljšega ali slabšega. Ce si z njim, se počutiš kakor ujetnik, ki so ga proglasili za nedolžnega. Ni ti treba biti na preži. Lahko izgovoriš svoje misli, izražaš svoja čustva. Dokler se kažeš pred njim odkritega, ni nad nobeno rečjo presenečen, užaljen. Razume vsa nasprotja tvoje narave zaradi katerih te drugi napačno presojajo. Pri njem lahko svobodno zadihaš. V njegovi navzočnosti lahko slečeš suknjič in snameš ovratnik. Lahko mu priznaš svoje majhne ni-čemumosti, zavisti, celo sovraštva in napake, svojo malenkost in svoje muhe, in medtem ko si mu Jih priznal, so že izginile, kakor v širnem morju njegove lojalnosti. Vse razume. Ni ti treba biti previden. Lahko se z njim spreš, ga zanemariš, z njim se boš zmerom najbolje razumel. Vse nič ne de. Rad te ima. Prijatelj je kakor ogenj, ki vsa tvoja dejanja očisti. Prijatelj je kakor voda, ki vse tvoje besede umije. Prijatelj je kakor vino, ki te ogreje do mozga. Vse razume, razume, in spet razume. Z njim lahko jočeš in se smeješ, kolneš in moliš. V vsem tem, pod vsem tem vidi, pozna in ljubi samo tebe — samo tebe. Se enkrat naj povem: prijatelj je tisti, v čigar navzočnosti se upaš biti ti sami F. C. Izredno ljubek in mladosten klobuček iz temnega baršuna, priporočljiv posebno plavolaskam. Ker je velik in pokrije ves zadnji del glave, bo po-simi izredno dobro dušeL Porabni nasveti B Ce vam hoče ogenj ugasniti, vrzite nanj pest soli in ogenj bo spet vzplamtel. V juho, ki jo hočemo ohraniti nekaj dni svežo, med kuhanjem vrzimo košček oglja. Tako preprečimo, da juha ne postane kisla. Oglje seveda zavijemo v platneno krpica Pri pranju starih čipk moramo biti še posebno pazljivi. Čipke navijemo na steklenico, pokrijemo s tenko tkanino in jih prevežemo z’ bombažasto nitko. Vse skupaj pomočimo v mlačno milnico, malo pomešamo in splaknemo. Ce so čipke umazane, še enkrat ponovimo. Takšnih čipk ne likamo, ampak jih položimo na flanelo in jih tako pustimo posušiti. Od nošenja krznenega ovratnika in volnenega šala pozimi koža na vratu postane kaj rada uvela in rumenkasta. Zato si jo vsak drug dan zdrgnite z limonovim »kom, potem jo pa dobro namažite s kremo. Madež od olja v svileni obleki ni nič kaj lepega. Najhitreje ga odstranimo, če ga zdrgnemo s platneno krpico, ki jo namočimo v mešanico iz enakega dela terpentina in enega dela limoninega izvlečka. Čebulo in česen nekateri ljudje zelo radi jedo, toda zmerom se boje neprijetnega vonja Iz ust. Tudi zato poznamo zdravilo! Poskusite enkrat po Jedi počasi izpiti kozarec mrzlega mleka ln videli boste, da ste pregnali neprijeten vonj. Ce vaših svilenih nogavic preveč ne namažete, boste pri pranju lahko prihranili precej mila. Mlačni pralni vodi pri denite pest otrobov 1 Tudi za majhne bolničke morate; poskrbeti, da se nekoliko razvedrijo.; Zato obesite nad pesteljo, na vrata in; na prazne stene razne pisane slike, ki; bodo bolnička zanimale in mu poma-; gale preganjati dolgčas. Ce delate iz vloženih jajc sneg, ka-; nite, preden pričnete stepati beljak,-nekaj kapljic limoninega soka. Lepd slonokoščeni roči na podedova-; nih babičinih nožih so postali rumeni.; Očistite jih s flanelasto krpo prepoje--no z vinskim cvetom. Baršunasta obleka od lanskega leta; je na pogled kaj žalostna. Osvežili jo; boste, če položite na narobno lice, krpo; namočeno v alkoholu, blago v zraku; dobro napnete in preko krpe likate.; Toda tega nikar ne delajte sami, zato; naj vam kdo pomaga, da ne boste; dobili grdih lis. ; Mat v štirih potezah. Naj vas število štiri ne prestrašil Cesto so taki mnogopotezni problemi lažji od tropoteznih, ker so navadno manj razčlenjeni in ideja prihaja bolj do izraza, zamisel je bolj otipljiva. Da malo pomagamo: S prikritjem delovanja neke figure se odpre črnemu kralju pot, da prideta potem figuri do tem večjega udara. Damski gambit Besch — dr. Astaloš Prvenstvo Zagreba, X. 1941. 1. d4, d5. 2. c4, e6. 3. Sc3, Sf«. 4. LgS, Lc7. 5. Sf3, 0—0. 6. e3, Se4 (Laskerjev razbremenilni sistem z dobro igro za obe strani). 7. LXe7, DX e7. 8. cd5 (izvrstno J» tudi 8. Dc2, slabše pa 8. SXe4) SXc3. 9. bc3, ed5 (črni lovec spet svobodno zadiha, s čimer je rešen glavni problem ortodoksnega damskega gambita; beli lahko še naprej pritiska na damsko krilo, dočim črni nadzira središče in grozi ob priliki z rohadnim napadom). 10. Db3, Td8. 11. 04, dc4 (prej so Igrali takoj Sc6 in črni je lahko upal samo na remis). 12. LXc4, Sc6. 13. TclT (beli mara na vsak način obdržati lovca, zato navadno igrajo Dc3) SaS. 14. Dc3, SXc4. 15. DXc4, c6. 16. 0—0, Le6. 17. Dc2, Ld5 (čmi je že neprijeten in beli se mora braniti). 18. Sd2, Td6. 19. e4 (lovec mora res proč, toda zdaj sredšče obvisi in nakoplje novih skrbi) Le6. 20. Sf3, Tad8. 21. Da4? (bela dama prepusti kralja svoji usodi in lakomno udari na sovražno pehoto; nujno je bilo treba še nadalje krotiti sovražnega lovca s 21. h3, pa naj je to še tako sumljiva poteza; črni bi se moral še precej potruditi; primeren načrt bi bil po 18 vreči damo preko f7 na kraljevo kri- lo in nato napredovati z f5). -irASJ' 21. ... Lg4. 22. DXa7 (beli je dosleden in raje zapravi kralja kakor kmeta, v svesti sl neogibnega poraza; črni se posluži naglega sodišča) L X f 3. 23. gf3, Dg5+. 24. Khl, Df4. Beli j« obupal, kateo naj pač brani mat v nekaj potezah. Slaba obramba. Rešitev problema št. 154. 1. Dc3 (nujnica) Rešitev problema st. 155 1. Dg3!I fg3. 2. Lb2 LXg7. 2, Lb2 Rešitev študije št. 156 1. Dh7+, Kg4 (Kg5? 2. Ld8+ tn Dh4+). 2. Dg6+, Kf3! (Kh3mat v 3 pot., Kh4 v dveh) 3. Dg2 + , KeS (Kf4, LXd6+). 4. DXf2, Ke4. 5.De2 + , Kd4. 6. Lb6+1 Kc3. 7. La5! To jo smola! Ko je kralj že upal, da bo našel pri šeni zavetje, pa tl jo vrag vzorna. £3. nadaljevanje Alenka, ga j« strmo pogledala. Sieer M na takine pripombe molčala, toda ta mladi Zagrebčan bi utegnil morda oeio misliti, da se s trta j a z njegovim govoričenjem. Zato je, kolikor je znala, zviška odgovorila: »Žarne ugodna možitev Se ne pomesti iapokiiiev vaeh življenjskih ciljev, gospod Loaič, morda je pri vas to drugače.« Pogladai jo je začudeno, ne da bi znal kaj odgovoriti. Tisti večer ni vač prfctol ponjo, toda videla je, kako jo skorajda začudeno opazuje, kakor bitje, katežnega še ni bil videl. Bila je zadovoljna, ko je Skalar tik pred polnočjo vstal in dejal, da je čm aa posteljo. šoie, ko je legla in utrnila luč, se je oddahnila, kakor da se je z večerno obleko otresla tudi vsega tistega čudnega vzdušja, ki jo je nnemirjalo in odbijalo. Škod odprta vrata je vel hladilen gorski zrak, V polsnu je slišala rahel ium valov, ki so udarjali ob ltrsc, takoj nato se je pogremila v teden, krspikn spanec brss sanj. Drugo popoldne je imela prosto do pol petih, zakaj Skalar je bil nekoliko utrujen in je legel spat. ■Dotere volje je Alenka stekla v svojo sobo, zavila kopalno obleko v brisačo in se napotila v kopališč*. Bilo je skoraj prazno, le nekaj prav vztrajnih kopalcev se je peklo :n» vroiem popoldanskem soncu. Tudi nekaj takšnih je bilo vmes, kakor ona sama, ki ne utegnejo ob •drugačni uri na kopališče. Bili so že prav tako beli kakor ona sama. Brž se je slekla, komaj čakajoč, da bo v vodi. Plavanje v presenetljivo mlačni vodi ji je godilo, da je čofotala kakor razposajen otrok. Namerila se je proti lesenemu -splavu, ki se je zibal v globoki ■vodi. Na njem se je sončil en sam, samcat človek. Sele, ko se mu je približala nekaj 'metrov, ga je spoznala po rožnati, -svetlikajoči se pleši. Bil ni nihče drugi, kakor ,Tonka‘. Tudi on jo je opazil in ji — za svoj flegmatični! temperament — dokaj živahno jjomahal, vabeč jo, naj se mu pridruži. čeprav bi se najrajši obrnila 3n odplavala nazaj k bregu, ni hotela biti nevljudna in nekaj sekund nato je že sedela na splavu, ože-onajoč si kodre, ki si jih je bila zmočila kljub gumijasti kopalni čepici. »Kako vendar, da se tukaj sre-f ava?« jo je vprašal Tonka, »do-; elj vas še nikoli nisem videl na l-:op*llSfiu?« »Te dni sem delala vse popoi-f.ne,« je odkrito dejala. »Da, slišal sem, da ste neprecenljiva moč.« Alenka je bila že tako sita pra*-r ih poklonov, da je hotela obrniti t ogovor v drugo smer. »Ali nameravate dolgo ostati tu-1 aj?« je nič hudega ne sluteč •vprašala. Zadel jo je pogled izza 3 >dkih vejic in imela je neprije-1 'n občutek kakor da se zrenice t"!h oči izredno hitro ožajo in širi-j ), kakor zrenice mačke. »Prav isto me zanima za vas,« t ' je spretno izognil odgovoru. »Ostala bom, dokler bo ostal moj t f.« »Mislil sem si. Ali bo to dolgo?« »Ne vem.« Nekaj časa sta molčala. Alenka f 3 je že pripravljala, da se bo spu-t -ila v vodo, toda Tonka jo je prijel za roko, kakor da bi jo hotel «adriati. Njegova roka je bila hladna in vlažna ,kakor mokro tnilo' je s studom pomislila. »Ostanite vendar še nekaj minut,« ji je sladko dejal in se na-tmejal, kažoč od cigaret rumene, redke aobe. Proti svoji volji je ostala, ne vedoč, kaj naj bi fo govorila z i iim. Njemu je bila pa družba užitno po godu in tudi razgovor je kaj spretno obračal. »Ali ste že dolgo v svoji službi?« »Komaj pol leta.« »Čudim se, da letos ni tukaj Milovanoviča, veleindustrij ea iz X ovega Sada. Gotovo vam je to line poznano?« »Da. Spomnim se, da sem pisal«, na ta naslov nekaj pisem.« je ne-b*ižno odgovorila. Ni»o je zanimali ljudje, ki jih ni drugače poznala, kakor iz trgovske korespondence. »Oh,« je vzkliknil živahno la skorajda triumfalno, da ga je začudeno pogledala. »Kolikor vem, 'e Imel z vašim šefom letos nekaj večjih kupčij, ali ne?« Izraz njegovega zdolgočasenega obraza je bil zdaj tako živahen in napet, da Jo je presenetil. In prav ta požrešni, strupenoradovedni izraz jo !e posvaril da ni takoj odgovorila. Idelo se ji je, kakor da za tem vprašanjem tiči več, kakor samo gola radovednost. »Ne spominjam se,« je dejala, čofotajoč z nogami po vodi. »Sicer pa, ali ni to dolgočasen raagovor ta tako lep dan?« Tonka je bil rassočaran, toda popustiti ni hotel. »Vidite, go-ipodična, mi trgovci imamo čut, ki ostane buden tudi tedaj, ko bi moral že davno spati. Takole na m m ll l M l l l M i I II I I I I II l~T i ii ii i i ii r r ■ i i i i i i [i i i i i i t i i i i i i i i i i i i t i i i i i i i i i i i i i i i i i i i r LJUBEZENSKI ROMAN jlZ DANAŠNJIH DNI primer zdaj. Kdo drugi bi občudoval lepoto pokrajine in, nikar ne zardevaje, vas, jaz pa še zdaj računam in seštevam.« »To je zelo žalostno,« je dejala nekoliko zbadljivo, »torej nimate drugega užitka kakor kupičiti denar.« »Nikakor, motite se. če bi ne imel denarja, tudi ne bi mogel sedeti na tem splavu, niti živeti v tako lepem letovišču, kakor je Bled. Vidite, začetek in konec vsega je na koncu koncev le denar.« Alenka se je nasmehnila. Kaj naj bi odgovorila takšnemu človeku. Spet si je natikala čepico, toda Tonka je hlastno dejal: »če bi imeli količkaj trgovskega duha, bi lahko tudi vi zaslužili lepo vsotico. Tako mimogrede, ne da bi kdo slutil.« »Ne razumem vas,« je začudeno dejala. »Poslušajte. Dobro vem, da je Skalar prav vam narekoval pisma za Milanovima. Samo nekaj me zanima. Kolikšna je bila cena, ki jo je stavil Milanovič v svojih ponudbah za nafto?« Alenkini možgani so delovali vročično in precizno. Vprašanje je bilo stavljeno odkrito; na dlani je bilo, da je nepošteno. Zakaj Tonka ne vpraša kar Skalarja. In podkupnina, ki jo je obetal? čutila je, kako ji kri sili v glavo. Da, nekoč je bila slišala govoriti o trgovski molčečnosti, toda nikoli si ni tega pojma praktično predstavljala. Tako torej se kupuje molčečnost! Samo sekundo je trajalo to premišljevanje, toda dovolj, da je Tonka opazil njeno oklevanje. Tolmačil si ga je kot ugodno znamenje Primaknil se je bliže k njej; še preden je mogla odgovoriti, je nadaljeval: »Gre za nepomembno malenkost, ki ima pa zame visoko vrednost. Samo zame, veste! Ne mudi se mi! Lahko mi odgovorite zvečer, ali jutri! Rad bi vam bil hvaležen, gospodična...« Alenka je stresla z glavo, kakor da bi hotela odgnati zle misli. »Obžalujem, gospod Tonka, toda ne razumem vas.« Pogledala ga je naravnost v oči, strogo in zaničevalno. Nekaj časa je bil kos njenemu pogledu, nato je pa pobesil oči in ustnice mu je skrivil zaničljiv, skoraj trnek smeh. »Razumem,« je dejal in nekaj kakor občudovanje je zavelo iz njegovega glasu. »Vidim, da ste res neprecenljivi.« Alenka je olajšana zagledala druge kopalce, ki so plavali k splavu. Preden sta mogla še kaj govoriti, so se že kobacali na desko in jo prevrnili, tako da sta oba, hočeš nočeš, morala v vodo. Tonki zdaj očitno ni bilo več do njene družbe, zakaj ko je videl, da plava k bregu, se je obrnil in zlezel nazaj na desko. Alenka je nemirna, toda zadovoljna sama s seboj odšla na drugi konec kopališča, samo da se ji ne bi več približal. Zleknila se je na sonce in zaprla oči. šele zdaj je lahko natanko premislila, kaj je bil hotel od nje Tonka. Povedala naj bi mu dragocene podatke, da bi se lahko ravnal po njih. Da, saj je Skalar omenil, da pričakuje ponudbe za nakup prav od njega. Hotel bi torej izvedeti ceno, da ne bi sam stavil nižje... Ali naj vse pove Skalarju, ali naj rajši moiči? To vprašanje se je porodilo takoj, ko si je opomogla od prvega ogorčenja. Ne bi hotela Skalarja razburjati, toda neki instinkt ji je dejal, da mu to mora povedati. Ta Tonka je prav nevaren človek. Takšen način trgovanja vendar ni dovoljen, čeprav je v navadi. Da Skalar je trgovec drugačnega kova! Opozoriti ga mora, in sicer še danes. Ko se je vrnila domov, jo je čakalo na miei ekspresno pismo. Takoj je spoznala Markovo pisavo. Srce ji je utripalo, ko ga je odpirala. Bilo je precej kratko, to jo je razočaralo, še preden ga je prebrala: tLjuba Alenka! Gotovo te bo moje pismo presenetilo, toda moram ti sporočiti, da me-v soboto na bo, da ms torej ne boš čakala. Prišlo je nenadno nekaj vmes. Jurij bo moral v bolnišnico na operaeijo kile. To bolezen si je nakopal prav po nepotrebnem. Zalili smo njegovo diplomo s poštenim krokom. Ko smo bili ponoči vsi Židane volje, smo se poskušali, kdo je najmočnejši. In tako je Jurij treščil v Ljubljanico veliko okrasno Icam-nitMO kroglo — vandali, ali ne? — pri tem se je pa prt' gnil, tako da je prinesel drugi dan li meni ,trebuh v rokah1. Zdravnik mu je svetoval takojšnjo operacijo. Jurij sicer pravi, naj se ne dam motiti in da se bo gotovo vse izteklo Icar najlepše, toda ostal bom viettio čez nodeljo v Ljubljani. Gospodična Martina zdaj ne ve, ali naj bi se veselila diplome ali jezil« imradi te neredne zadeve. Mislim p«., da se bo vse dobro končalo, kar ti h »m lahko menda že osebno povedmi. Dobil sem tvoje ljubo pismo in veseli me, d* ti je lep*. Opazni svet okrtg sel«, da mi boš lahko kuj novega povedala. Pri delu se ni treba vr*Ugni*i! Že zel« si itUm, da bi bil spet s teboj, Alenlui! Pridem, lca-kor'hitro bom mogel. Ali se tudi ti vselej najinega svidenja tako veseliš kakor jaz? Poljublja te tvoj Marko.* V 24 UišAH barva, plisita in kemiino čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svellolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Fere. suši, mouga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Nekoliko razočarana, hkrati pa vznemirjena zaradi novic, je odložila pismo. Z grenkobo je pomislila, da ne bo nič iz načrtov, ki jih je že na tihem za nedeljo kovala. Toda prav je, da se Marko tako potegne za svojega prijatelja. Pogledala je na uro. Bilo je pet minut čez poli petih, torej jo Skalar gotovo že pričakuje. Vzela je stenogramski blok, oblekla delovno haljo in odšla v njegovo sobo. Našla ga je sklonjenega nad pisalno mizo. Ko je vstopila, je dvignil glavo in jo raztreseno pogledal. Zdel se ji je nekam utrujen. »Nekaj vam bi rada povedala,« je pričela, čutila je, da je najbolje, če mu takoj pove, kaj je bila pravkar doživela. »No?« je vprašal Skalar in njegove oči je napolnil tisti izraz zanimanja, ki se mu je tako podal. Na kratko mu je povedala svoj razgovor s Tonko, Skalar je bil zdaj čisto prerojen. Vsa utrujenost je izginila z njegovega obraza, mlahave mišice na licih so se napele, zdaj je bil spet mož, ki je znal ukazovati in zapovedovati. Poslušal jo je, ne da bi jo prekinil. Ko je končala, je še zmerom molčal. že se je bala, da je kljub vsemu nehote zagrešila kakšno napako, toda tedaj je vstal in stopil k njej: »Gospodična Alenka, ravnali ste pravilno. Zelo sem zadovoljen, zakaj vaša molčečnost je bila to pot dragocenejša od še tako dobro opravljenega dela. Dovolite mi, da vam to povrnem.« »Hvala, toda to je bila moja dolžnost,« je kratko odgovorila. »Dolžnost, ki zahteva oddolži-tev,« je smeje se dejal, jemaje iz listnice tisočake. Ko jih je bilo pet, jih je položil v moder ovoj, ležeč na mizi. »Upam, da niste užaljeni, toda človek brez fantazije sem,« je dejal in ji ponudil denar. »Sami boste vedeli s tem več ukreniti, kakor bi znal jaz.« Zardela je od veselja in zadrege. Pet tisoč dinarjev! V trenutku ji je preblisnilo možgane sto možnosti, kako jih bi uporabila. Eno je bilo gotovo: primaknili so ji za lep čas bliže dan, ko bo lahko postala Markova žena. Skalar ji ni dovolil, da bi se zahvalila. Takoj nato ji je s hladnim in dobro znanim glasom dejal, da jo je bil popreje čakal že pet minut in da je v tem času naredil osnutek pisma, ki naj ga sama izdela in stipka. še preden se je dobro zavedela, je bila spet sredi vsakdanjega delavnika... Za izvolitev .kraljice Bleda* je vladalo že nekaj dni živahno zanimanje. Volitev so oznanjevali pisani lepaki, nalepljeni v kopališču, na vratih hotelov in v vseh izložbah. Ta prireditev je bila po navadi tako imenovani .višek sezone', od katerega so si obetali hotelirji reklame, letoviščarji pa dosti zabave. Kraljeva smola Francoski kralj Franci. (1494—1547) se je na plesu zaljubil v neko lepo poročeno ženo. Oboževalka kralju ni bila nenaklonjena. Nekoč, ko je vedela, da bo njen mož odšel z doma, ga je povabila k sebi ln kralj se je povabilu odzval. Zal je pa nekdo to skrito namero sporočil prizadetemu možu. Ta je navidezno odšel z doma, v resnici se je pa skril v eni izmed 6ob in čakal kraljevega prihoda. Komaj je kralj vstopil, seveda preoblečen, je skočil prebrisani mož iz sobe, odprl okno in začel vpiti na vse gTlo: »Kralj me je obiskal! Naj živi kralj!« Kralju Francu seveda ni kazalo drugega, ko pokazati se pri oknu, ker se je na ulici nabralo že veliko ljudi. y«tf / Pameten nasvet 'rancoski pesnik Teofile Gautier (181L—1872.) je bil neki bogati dami zelo všeč. Da bi ga čim večkrat videla, ga je prosila, naj postane njen knjižničar. Ko Je Gautier izvedel za to povabilo, je vpra&d svojega znanca Ed-monda de Goncourta: »Povejte mi, prosim, ali ima ta dama sploh svojo knjižnico?« Goncourt mu je pa odgovoril: »Dragi moj, dam vam prijateljski nasvet. Delajte tatoo, kakor da knjižnice sploh ne bi bilo.« Posledica premiere Slavni italijanski pevec Caruso se Je nekoč prehladil in ni mogel nasto. piti. Kajpak Je bil ravnatelj zelo na-srjen: »Kaj naj storim?« je kričal, »nikakor ne razumem, kako ste se mogli prehladiti?« »To so posledice premiere,« je mirno odgovoril Caruso. »Posledice premiere? Kako naj vas razumem?« se je, začudil ravnatelj. »To vse je čisto preprosto: Na odru so me zagrnili valovi navdušenja, nato sem zašel v vihar oboževalk, prišel sem ves razgret domov, tam me je pa polila mrzla prha kritik. No, povejte, ali ni naravno, če se človek v takšnih okoliščinah prehladi?« Slikarjevo področje Francoski slikar Gavami Paolo (1804. do 1866.) je zmerom študiral modele za svoje slike na cesti. Kadar je odšel od doma, je navadno dejal: »Grem v knjižnico.« Knjižnica je zanj seveda pomenila cesto. Napoleon In ženska duhovitost Napoleon je srečal na neki zabavi francosko pisateljico Zofijo Gayovo in ji na njen pozdrav takole odgovoril: »Ali veste, da mi duhovite ženske ne ugajajo?« Zofija mu odgovora m ostala dolžna. Dejala je: »To so mi že drugi povedali, pa nisem verjela.« Napoleon je hotel imeti zadnjo besedo in je spet dejal: »No, gospa pisateljica, pa mi povejte, kaj ste dali svetu že dobrega?« »Tri sinove,« je brez pomišljanja odgovorila pisateljica. Napoleon je moral kapitulirati. Pametna žena ( Angleški kralj Jurij I. (1660,—1727.) j*- bil na svojo ženo zelo ljubosumen. Nekoč jo v svoji ljubosumnosti dal usmrtiti enega izmed dvorjanov, ker je sumil, da je kraljičin ljubimec, kraljico samo je pa dal zapreti v neki stolp. Nekaj tednov je imel ženo zaprto, potem ji je pa poslal pismo, v katerem ji je javil, naj ga prosi odpuščanja, pa ji bo odpustil. Toda žena mu je odgovrila: »še na misel ml ne pride, da bi se z vami pobotala. Ce sem kriva, potem vas nisem vredna, če sem pa nedolžna, vi niste mene vredni.« Nov v poklicu Neki cesar je zapovedal vsem zdravnikom svojega cesarstva, naj na njegov rojstni dan prižgo toliko sveč na svojih oknih, kolikor pacientov jim je tisto leto prakse umrlo. Na dan praznovanja cesarjevega rojstnega dne je bilo mesto bajno razsvetljeno. Na vseh oknih mestnih zdravnikov so gorele sveče. Cesar se je peljal skozi mesto in sl ogledoval okna. Nekje v predmestju je pa le zagledal okno, Id je na njem gorela ena sama, samcata svečica. Cesar je kajpak takoj stopil iz kočije in se napotil k zdravniku: »Ti boš moj osebni zdravnik,« mu je dejal, »toda povej mi poprej, kako da je od tvojih bolnikov samo eden umrl?« »O, gospod,« je odgovoril zdravnik, »šele od jutra prakticiram.« Med ,zlato mladino' so pridno ugibali, kdo bi se lahko potegoval za ta naslov. Kajpak so prišle v poštev samo mlade, lepe in na koncu koncev tudi bogate gospodične. Posebno dosti glasov je imela neka mla!da, izredno lepa in ponosna Osječanka. Bila je izvrstna športnica in je plavala in skakala tako popolno, da je zbujala na kopališču prav tolikšno pozornost, kakor zvečer v plesnih dvoranah, ko je prihajala zmerom preprosto, toda učinkovito oblečena, kosajoč se samo s svojo leooto in svojini okusom z razkošnostjo in bogatijo drugih deklet. Njena najnevarnejša tekmica je bila mlada Ljubljančanka, hči znanega bančnega ravnatelja, čisto drugačen tip, toda nič manj lepa; tisti, ki so jo dobro poznali, so zatrjevali, da je celo lepša od Osje-čanke, ker je nežnejša in mlajša. še nekaj drugih zvezdic je svetilo, toda o njih je šel glas, da še bodo mogle potegovati samo za drugo ali tretje mesto. Posamezni krožki- so si izbrali med svojo družbo tisto, ki bi prišla v poštev pri tej družabni tekmi. V enem izmed takšnih družb je bila, čeprav nehote, Alenka. Mladi Lozic še zmerom ni mogel spoznati, zakaj se tudi Alenka ne bi potegovala za ta naslov. V tem ni videl nič nenavadnega in neprijetnega. Ko je Tonka, ki je še prav tako zahajal v to družbo in bil z Alenko skoraj bolj neprisiljen kakor poprej, izvedel za ,Kokovo' idejo, jo je kajpak podprl, že zato, ker je spoznal, da Skalarju ni prijetna. Lozice vi dekleti sta ss navidez navdušili za bratovo zamisel, čeprav sta bili na tihem ljubosumni na Alenko. Kakor .vse ženske, bi pa storili vse mogoče, samo da bi zakrili to čustvo in zato sta krepko vlekli z družbo, trdeč, da ima Alenka, in samo Alenka vse pravice, da postane kraljica Bleda. še preden se je Alenka zavedala, je bila sredi priprav, ugibanj in šepetanja, česa bolj neprijetnega si ni mogla predstavljati, toda njenih ugovorov nihče ni poslušal. Zavračali so jih kot nepotrebne in nesodobne. Edino Skalar je bil istega mnenja kakor ona, toda čutil je, da bi se nekako osmešil, če bi nasprotoval mnenju vse družbe, zato je molčal. Po njegovem obrazu, ki se je zmračil, kakor hitro je nanesel pogovor v to smer, je pa spoznala, da mu je vse to šarjenje prav tako zoprno kakor njej sami. Alenka je čuitla, da oi zabredla lahko mimogrede v življenje, ki je njej tuje in neprijetno. Ljudje, ki so se zdaj sukali okrog nje, trdeč, da vedo več od nje, so bili skoraj vsi bogati, brez dela, brezbrižni in površni. Ona sama je bila drugačen, resen, deloven človek. Razen tega je slutila, da jo vlečejo v tok, iz katerega bi se bilo težko rešiti. Plavati bi morala z njim proti svoji volji... Nikoli še ni doživela podobnega večera, zato si ni znala prav predstavljati, kako se bo volitev odigrala. Zanimalo jo je, kakor vse novo, toda hkrati je čutila odpor, da bi bila sama med glavnimi igralci. V njeni naravi je bilo, da je ostajala v ozadju, opazujoč druge, kritično in nekoliko ironično. Zdaj bi morala pa sama stopiti v jarko luč javnosti, ki bi jo morda zaslepila. Zato je dejala Lozlču, da se nikakor ne namerava udeležiti tekme in ga prosila, naj opusti svojo ,propagando*. ,Koko‘ se je samo zvito smejal, odgovoril pa ni nič. Alenka je spoznala, da si bogati ljudje ne dado vzeti veselja, ki so si ga bili vtepli v glavo. To jo je žalilo, hkrati pa podkrepilo njeno trdno voljo, da se bo odtegnila kolikor bo mogoče. V plesni dvorani enega največjih blejskih hotelov je tisti večer vrvelo kakor v panju, če si nisi že poprej rezerviral mize, si jo le težko dobil, tako polno je bilo. Sredi, prav pod velikim lestencem, je bil okrogel prazen prostor, otoček, kjer naj bi se lepotice kazale radovednemu občinstvu. ženske so prihajale posebno skrbno in razkošno oblečene, zdaj pa zdaj se je v jarki luči zasvetil ogromen dragulj, da ti je jemalo vid, razkošna krznena ogrinjala so odevala bela, obla ramena, pričeske so bile umetelne in popolne, kakor bi jih pravkar končala strokovnjaška roka frizerja. Godba je pritajeno igrala, njeni zvoki so se skorajda izgubljali v mrmranju občinstva. Okrog pol devetih je bilo, ko je prišla v dvorano tudi Alenka. Nalašč si ni posebno prizadevala za pričesko, vendar so se zdeli njeni temni, naravni kodri zapeljivejši od trdih, skorajda okornih frizerskih pričesk drugih žensk. Bila je v svoji edini večerni obleki, brez kakršnega koli okrasa, samo s kremasto vrtnico T temnih laseh in ob pasu. Dalje prihodnjii. Italijanščina za Slovence] v besedi in sliki Ločitveni ra/, La Calabria e i Calabresi n nome stesso non suscita nei piu che un vago ricordo di fatti brigantesci, di sanguinose vendet-te. Ma questa non e la Calabria vera, e una Calabria fantastica, foggiata di vecchi errori e di esa-gerate leggende. Coloro che, con la testa piena ai codeste ubbie, capitano per la prima volta in quell’estremo lembo nostra penisola, restano meravi-gliati di trovarvi tanta benignita di cielo, vaghezza di paesaggio e terre ubertosissime. E piu delle bellezze naturaJi li colpisce Faspetto dignitoso, l’in-gegno vivace, il carattere aperto e leale degli abitanti, nei quali, »otto i modi talvolta ruvidi e bo-&ari, si celano, cole melle roccie Quarzose, auree vene di alte idea-lita e di sentimenti generosi. Co-»tanti nelle amicizie, i calabrssi sentono il dovere dell’ospitalita. Si trova in tutte le antologie, tradotto dal francese, il fatto ca-Pitato a Courier nella Sila. Ospita-to, insieme con un giovane suo compagno di viaggi, in un capan-na di carbonai, credette di essere ca-Pitato fra i briganti, sebbene ac-°p;lti con gioia e trattati con di-stinzione. Non chiusero entrambi occhio la notte, e, venuta l’alba, intesero prima dei passi, poi delle Voci... Una di esse diceva: — Ne uccido uno o tutti e due? Courier e il suo compagno, tre-manti, videro innanzi la morte; Ria, invece, si trattava di sgozzare Uno o due galli, per apprestare la colazione ai due ospiti. Bruno Chimirri Razlaga besed Calabria f Kalabrija (južnoitalijan- ska pokrajina). suscitare zbuditi, zbujati. nei piu pri večini. vago nedoločen. brigantesco roparski, razbojniški. sanguinoso krvav. vendetta f maščevanje. loggiare (loggio) oblikovati. esageralo pretiran, napihnjen. » coloro oni; one. cociesfo tisti. ubbia f predsodek, vraža. Capitano pridejo (capitare, capito). lembo m rob. penisola f polotok. benignita f dobrota, dobrotljivost. vaghezza f ljubkost. Paesaggio (pa-ezaddžo) m pokrajina. _ ubertoso rodoviten, ploden; uberto-s,ssimo zelo radoviten. colpire zadeti; udariti; raniti; po-*ornost zbuditi. aspčtto m pogled, videz. dignitoso dostojanstven. ingegno m duh, razum; nadarjenost; bistrost. leale pošten, vrl; lojalen. tnodo m način; vedenje. ruvido raskav, robat. bonario dobrodušen. celare (celo) skri(va)ti. roccia f skala. quarzoso kremenast. dureo zlat. vena f žila, amicizia f prijateljstvo. ospitalita f gostoljubnost, Capitare (cdpito) priti; pripetiti se. 1825°)Uner francoski PisatelJ (1772 do SiJa f gozdna pokrajina v Kalabriji. ospitare (ospito) pogostiti, prenočiti. capanna f koča, koliba. carbondio m oglar. brigante m ropar, razbojnik, sebbene čeprav. occolto sprejet, zbran (accdgliere, »epr. glag.). traltare obravnavati; občevati; ravnati Ts kom]. distinzione f odlikovanje. entrambi oba. alba f jutrnja zora. intčsero so slišali, sta slišala (in-tendere, nepr. glag.). uccldere (nepr. glag.) ubiti. innanzi pred seboj. sgozzare (zgoccare) zaklati. galio m petelin. apprestare (appresto) pripraviti. . colazione f zajtrk. II fazzoletto H fazzoletto, la »p«ezuola da ha origini abba#tanza rečen ti: rimonta ,su per glu, al sedi-cesimo secolo, e, dapprincipio, fu »oitanto un oggetto d’ornamento, ncamato, da metere in bella mo-etra; sajrebbe stata sconvenlenza lmperdonabile avvicinarlo al našo. Il prirno paese d’Europa, dove fu usato il fazzoletto come ornamen-to, fu Venezia. Di li passo in Franeta, e sotto Enrico II portare il fazzoletto era cosa riservata ai nobili ed all’alta borghesia, vietata al popolo. Quest’alta considerazio-ne durd a lungo in Europa e fuori, tantoche il califfo Solimano II a^ segnava agli alti dignitari, come onorificenza, il fazzoletto. Ma, come accade di tante us&n-ze, che — per avere qualcosa pratico — entrano nell’uso comu-ne, il fazzoletto fu adottato da ric- Povsod ločitve niso težavne * Če vprašaš deset ljudi o glavnem c hi e da plebei, prima per tergeref središču za ločitve v Ameriki, ti jih qualche lacrima, poi per l’uso piu*130 devet od njih odgovorilo: »Reno.« prosaico a pro del naso. E Vusojketa 1940. je bilo v Renu 2.400 lo-parve cosi necessario, che le dimen-Jčiiev, toda to še ni tako visoka šte-sioni crebbero a dismisura: tutti tvilka- V Miamiju, novem ločitvenem ricordiamo ancora l’ampio fazzo-traiu, so jo potegnili na 4.000. Če se letto multicolore dei nonni, che«hočeš ločiti, moraš v Miamiju ži-riempiva la tasca e serviva alletveti vsaj devetdeset dni ali tri polne antiche massaie per contenere le 5 mesece. Trije meseci so že lep po-spese del mercato. Sovratutto i X čitek, in menda ni samo slučaj, da preti andavano celebri per i loro$tlaia zimska sezona v Miamiju okrog fazzolettoni cinerognoli o rossicci.*tri mesece. Če imaš čas, denar in Oggi il fazzoletto e divenuto piulveselje, se odvetniki, oddajalci sob pratico per le sue dimensioni: setin natakarji tako sukajo okrog te-anche di tessuto fino e ricamato,?be. da ti mine čas kakor lepe sanje, serve per ornamento e per l’uso.*Tik P^den odpotuješ, se zglasiš še fi un oggeto indispensabile. Ma, domandera il lettore, comejradi ločitve. C na sodišču zaradi ,tiste zadeve', za- facevano gli antichi... senza fazzo-j letto da naso? V Renu moraš bivati samo dva in štirideset dni, toda strokovnjaki Semplicissimo. I ricchi si servi-Jpravijo, da je podnebje v Miamiju vano del proprio mantello, e le {tako ugodno, da odtehta čas. nobildonne ricorrevano senz’altro* Tudl v Miamiju poznajo devet alla gonna. I plebei dicevano che »vzrokov za ločitev, med njimi ne- le dita servono a parecchi usi. Razlaga besed fazzoletto m robec, rutica. pezzuola f robec, rutica. tecente nbv, svež. rimontare gor iti; nazaj segati, su per giu nekako. dapprincipio od kraja, spočetka. ricamare vesti (vezem)1. mettere (nepr. glag.) in bella mostra pokazati se, postaviti se. sconvenienza f neskladnost, nespodobnost. imperdonabile neodpustljiv. ♦ zvestobo, nagnjenje k pijančevanju, t,izredno surovost', nenadno zapusti-jtev enega izmed zakonskih partnerji ev. Posebno pogosti vzrok je ,izred-|na surovost', v katero lahko všte- jemo; če žena pred zajtrkom kadi v postelji cigareto; če mož zapove ženi shujševalno dieto, po kateri mora s 60 kil shujšati na 54 kil; če ješ v postelji pecivo; če prične mož žvečiti tobak, itd. Bil sem slučajno pri takšnem ločitvenem procesu. Nikjer sodnika, ^nikjer sodne dvorane. Ločitev se je * odigrala kar v pisarni nekega odvet- Enrico II (enriko sekondo) Henrik IT. Vnika'. ki Je bil v tem primeru. ,po-S1q Jsebni poverjenik. Ti posebni pover- (1519—1559). alta borghesia f visoko meščanstvo. vietare (vieto) prepovedati. considerazione f ugled, tantoche (tantoke) tako da, ;jeniki so res nekaj posebnega. Šest ; sodnikov je v Miamiju, toda ti gospodje ne utegnejo prebrati vseh izpovedi v vseh ločitvenih tožbah. Solimano II (sekondo) Sulejman II.^odnik imenuje svojega poverjenika, (turški sultan, 1496—1566). ----- assegnare nakazati, podeliti. dignitario m dostojanstvenik. da zasliši izpovedi; poverjenik pove pozneje sodniku svoje strokovno i mnenj e o tem, ali naj ločitev po- T trHi ali onorilicenza f češčenje, odlikovanj e. t ‘ ne' accadere (nepr. glag.) pripetiti se. I Pri zasliševanju, ki sem se ga slu-adottare (adotto) TCeti za svojega}čajno tudi jaz udeležil, se je zdel (adoptirati), posinoviti, pohčeriti; jjjzakonski mož precej petičen in prav fazzoletto fu adottato da ricchi robec5“dane volje Dvignil je desnico ;-so začeli rabiti bogatini. : ’ *"* " plebeo plebejski, p. m plebejec. » - v- -tergere (nepr. glag.) (o)brisati, oti-J za LOM IN ODPE* LJALt SO SE SKOZI VSO VAS PROT/ DOKU. Zlogovnim: 1. kašča. Z denar. 1. orodje, 4. ropot. 5. zloba. t. Lovrenc. 7. tstlna. 8. marmor. 9. opuščanje. 10. dlaka. 11. pokop. 12. urad. 13. škripec. — Kdor zlim odpušča, dobrim škodi. Znanstveniki so najprej menili, da bo nemogoče obnoviti važni račun. Po daljšem premisleku so končno Enačba; Ga.zala, 11-vada, te.vica, ogled, Al-žir, Ilo-na- Ei-ger —- GalHeo Galilej, Čeprav prideš do teh stopnic »amo s hodnika, lahko z zadnjega okna svoje spalnice dosežem železno držaje. Ko sem spuščala oknice, sem se spomnila, da sem bila zjutraj obesila svojo oprano nočno srajco na držaj. Sklonila sem se ven, da bi jo pobrala; prav tisti trenutek sem zagledala Annie, novo natakarico, odhajajočo skozi zadnja vrata iz hotela. Ko sem gledala za njo. se mi je iz neznanega vzroka skrčilo srce. Dekletce je na pogled tako osamljeno in zapuščeno! Vprašala sem se, zakaj očitno nobena natakarica nima družine, vsaj pri_ rias uslužbena dekleta so bna bržčas vsa čisto sama na svetu. »Zdaj razumem, zakaj neprestano letajo noter in spet ven, kakor taajski hrošči,« mi je šinilo v glavo. Takrat sem opazila, da neki •hoški, ki se je iznenada prikazal, kakor bi bil iz tal zrastel, neopazne E*edi dekletu. Bil je oni neznatni ■nožič v sivi obleki, Mrs. James Reid iz New-Orleansa. »Zdaj razumem, zakaj ga je ®ala Adairova tako divje pogledala v dvigalu, kakor da bi ga hotela ubiti,« sem si rekla. »Dedec je očitno prav nevaren ženskar! Kdo si bil to mislil?« Ponosna sem na svoje poznavanje ljudi, a nikoli kjl ne bi bilo šinilo v glavo, da bi Mr. Rojd utegnil nadlegovati mlada dekleta.- »Upam, da je mala dovolj paketna, da se bo znala grdega pritlikavca otepsti,« sem jezno utrgala predse. Na srečo se je pa dekletu že na prvem vogalu pridružil mlad, nekoliko šepajoč mo-~-ti, ki je imel na sebi — kakor urn1*0610 12 takšne daljave mogla videti — ponošeno višnjevo delavsko obleko in ponošen klobuk. Prijem ga je pod roko. ciuyen-dar ima nekoga,« sem si mi-sl-la, »čeprav se zdi, da se siromaku ne godi ravno najbolje.« ,enl. razburjenju mi je kos pe-rila, ki je visel na držaju požarne stopnice, ušel iz roke. Rahlo napihnjen od vetra je kljubovalno zaplaval po zraku, takoj nato pa Pristal na nekem oknu eno nad-stropje niže. V moje neprijetno Presenečenje je segla po njem ne-moška roka v belem srajčnem rokavu. »vAli je tale ljubka spalna srajčka tefa, Miss Adelaida?« je hotel vedeti podsmehljiv glas. Osuplo sem zastrmela navzdol, naravnost v predrzne sive oči Mr. stephena Lansinga. Zarežal se mi je. »Kajpak bi bilo galantne jše, če di si ohranil ta nežni kos za. spojin na damo svojega srca,« je re-»a kako naj bi pojasnil ljudem njegovo navzočnost v svoji deviški Obiski sobi?« »Jaz... jaz...« Zaman sem iskala •^sedi. »Kakšna predrznost!« . Zasmejal se je, zvil srajco in zaklical; »Pozor, ujemite jo!« Nedvomno je bil smešen prizor, ko sem visela skozi okno in prestrezala zavoj, ki mi ga je vrgel Kor, na svoje obilne prsi. čutila sem, da mi je bil obraz živo zardel. »Mladi mož,« sem ga nadrla, »zares ste preveč predrzni!« »Oh, nikar ne recite tega, Adelaida,« je zagostolel Mr. Stephen Uansing od spodaj gor, položil ro- do konca raja ko na srce in so dvorljivo priklo- il, medtem sem pa s takšno silo •moputnila okno, da hi se bilo *koraj razletelo. 4. poglavje Tisto popoldne nisem imela sre-Pri igri. EJla Trotterjeva je neprestano dobivala, a znala je prav tako malo dobivati kakor izgubi j a-~ Več ko enkrat sem med igro mislila, da se bom razpočila od Jeze. Ko je bila igra končana, Je bilo “eveda težko, še dalje se jeziti na Ello. Njena svakinja, debelušna ®enska, ki upa, da bo po njej po-hedovaia, naju je že čakala, ko sva °dšli po partiji v Ellino sobo v “'fctjom nadstropju. Ella je dala svoji nesrečni sorodnici celo kopi-raztrganih nogavic za krpanje m še moje povrhu. bi se* let P°skušala. da prav no a sv°i‘ svakinji, če- roanitei. rPw,"vackano Vrbico imam,« sem strani Je nekaj pe-J pcpjstilo. Tega mi pač ne more-« Popraviti na svojem stroju?« *Seved L°u tQ ]ahko mi rfnim A£?8,la v besedo. »Kar ponjo P°ldl- Adelaida.« »Ji t-° 86111 se z dvigalom peljala sem se spet hotela vrniti, pred vrati dvigala Kath-Adairova in njena mati. m^Ka»«S1-a torbica!« je vzklikate1 'r?- alr2ya- »Navdušena «em za barve« Skoraj n^no ie Pogladila rdeče cvetlice, kV se na torbici učinkovito odražale od Mnje podlage. Kathleen se je nasmehnila. »Mislim, da je morala biti mamica v prejšnjem življenju ciganka.« Medtem časom se Je dvigalo ustavilo. Kathleen Adairova se je umaknila, da sem lahko vstopila. Opazila sem, da je med vožnjo nizdol stopila med svote mater in mene. Dekle ima fik'"- 'dejo, sem si mislila. Zdelo se je, misli, da mora pred vsakomer varovati to drobceno osebico. Očitno je Kathleen Adairova že več let staia med svojo materjo in realnim življenjem. V tretjem nadstropju sem izstopila. Elline sobe leže prav tako kakor moje čisto na koncu hodnika. Nehote sem se zdrznila, ko sem ravno pred Ellinimi vrati zagledala Mr. Jamesa Reida iz New-Orle-ansa. Bežno, čudno me je ošinil in tudi Jaz sem ga morala prav nezaupno pogledati, ker je zardel. Kaj neki možak išče tu, mi je šinilo v glavo. Njegova soba je ležala v petem nadstropju. »Pravkar... pravkar sem vas iskal. Miss Adamso-va,« je rekel, nekam hripavo, kakor se mi je zdelo. »Mene?« sem ga začudeno vpra- »Mislim, da je tole vaše « Segel je v žep in potegnil iz njega — še prej se je pa hitro ozrl okrog sebe — moj zeleni tok za naočnike. »Ni mogoče!« Od presenečenja sem bila vsa iz sebe. »že spet?« Prikimal je. »Našel sem ga.« Nasršila sem obrvi, nato sem se pa takoj spomnila. »Pri vratih dvigala v četrtem nadstropju?« Spet je prikimal. »Bržčas vam je padel na tla.« »Drži.« sem rekla. »Pred vrati Mrs Lawsonove mi je moja torbica padla iz rok.« »Da, tam sem ga našel,« je hlastno dodal. Spravila sem svoj zeleni tok v torbico. Resnici na ljubo moram priznati, da sem bila že nekoliko živčna zaradi skrivnostnega izgi-njenja .in zopetnega pojavljenja tega preklicanega toka. Mrs. James Reid se je med tem časom že za nekaj korakov oddaljil od mene. »Hvala!« sem zaklicala za njim. „ Samo prikimal je, v naslednji sekundi je pa že izginil za vogalom. Ta človek je kakor jegulja, se mi je zazdelo. Ko sem šla dalje, sem iznenada zagledala Lottie Mos-byjevo, kako oprezuje skezi priprta vrata. Ko me ie zagledala, je hitro zaprla vrata. To me ni začudilo. Mosbyjeva sta z menoj vred stanovala v četrtem nadstropju. Torej nikakor ni imela česa iskati v tej sobi. Torej je bilo le res, kar so ljudje šušljali o njej! Mala Mosby-jeva je bila več ko lahkomiselna! Sla sem v Ellino sobo in sem dala njeni svakinji svojo torbico v popravilo. Medtem je prišel čas, ko se je bilo treba preobleči za večerjo. To je bila že od nekdaj moja navada, čeprav nimam nikoli več ko dve večerni obleki: črn bar-šun za zimo, ime čipke za poletje. Nekoč sem se odločila, da bom nosila obleke vseh mavričnih barv, kadar bom svobodna. Ko mi je pa po dolgoletni bolezni umrl oče, je bilo zame že prepozno za takšne norčije... Sedela sem v kopalni kadi, ko se se spet spomnila zelenega toka za naočnike. Nejasno sem se spominjala. da sem ga v trenutni raztresenosti vrgla v pleteno torbico, ki sem jo bila dala Lou Trotter-jevi s seboj v popravilo. »To Je pa že preneumno,« sem zagodrnjala; »vsega je kriv samo ta nemogoči Mr. Feid. že ves dan mi neprestano križa pot.« To pet sem mu bila sicer krivico storila, zakaj ko sem pogledala v svoio črno torbico, je bil tok v njej. »Moj spomin je očitno začel pešati,« sem zamrmrala in položila tok v predalček svere ročne omarice, kamor je spadal. »Tako, zdaj pa vendar že tu ostani!« sem jezno vzkliknila. 1 Ko sem prišla v vežo, je Mary Lawsonova strmela skozi okno na 1 cesto. Bila sem prepričana, da me ! je videla v okenskem steklu, a se ni obrnila. Živčno je bobnala s prsti po stolovem naslanjalu in iznenada sem se zavedela, kaj je bilo zbudilo mojo pozornost na njeni vitki beli roki. Mary ni imela več smaragdnega prstana! Pri kakšni drugi ženski me to bržčas ne bi bilo presenetilo. Mary pa sploh nisem poznala brez velikega zelenega dragulja v starinskem zlatem okovju. To je bil njen zaročni prstan in Mary je še zmerom enako ljubila svojega moža kakor pred tremi leti, ko ji je umrl. Tudi jaz sem imela rada .Tohna Lawsona. Bil je čudovit človek, gentleman od nog do glave. Eila je res velika nesreča, da je že v mladih letih prišel ob življenje pri neki avtomobilski nesreči. Nekaj časa sem mislila, da se Mary ne bo od tega udarca nikoli opomogla. »Ali ste dali smaragdni prstan v pooiavilo, Mary?« sem jo vprašala. Ne da bi se bila obrnila, je tiho odgovorila: »Da... da « Nikoli si ne bi mislila, da bi mogla Mary lagati, a zdaj je lagala, to sem čutila. Razumela seveda nisem, zakaj .John Lawson je bil svojo vdovo dobro preskrbel. Vedela sem, da je Mary dosti razdala siromakom, če je hotela sploh porabiti svoj letni dohodek. Zdelo se mi je nemogoče, da bi mogla imeti denarne težave. Razumljivo mi Je pa bilo, da utegne Imeti druge skrbi. Zakaj ravno tisti trenutek se je Polly pripeljala * Mr. Stephenom Lan-singom pred hotel. Mladi mož Je pomagal dekletu iz avtomobila in je pridržal njeno roko v svoji da-lle, kakor je bilo potrebno. Polly je čisto očarana 2rla v prikupni, samozavestni obraz Mr. Lansinga. čez cesto Je pa prav takrat prihajal Howard Warren proti hotelu. Polly ga je prav gotovo videla. Zdelo se mi je, da je ravno zato tako zapeljivo gledala Stephena Lansinga: »Dragec,« mu je zaklicala, »lepa hvala za prijetno vožnjo.« Te mlade stvarce rečejo dandanašnji vsakomur »dragec«. Očitno tudi v tem primeru ni kazalo ogovora dobesedno razumeti, a 1e bilo Howardu kljub temu dovolj. Za trenutek je zastrmel v Folly, kakor da bi ji najrajši pripeljal zaušnico. Nato je pa njegov pogled ošinil Mr. Stephena Lansinea, ki se je samo oorogliivo nasmihal. Mary je stopila k vrtljivim vratom. »čakam te, Polly,« je rekla z ostrim poudarkom, »čez pet minut bodo povrnili za večerjo.« »Se prav!« ie vnemamo rekl.a Po’Iv. »čez pol sekunde bom nared.« Bila ie rdeča v obraz. Slutila sem, da ie bila spet preveč v kozarec pogledala, in sem zmaiala z glavo. Howard ie čakal na dvigalo, a ko se mu je Folly približala, se je sunkovito obrnil in krenil po stopnicah navzgor. Tisti trenutek je Ciril Fancher cdorl vrata jedilnice in počasi so ieli go^+ie prihaiati v sobo k ve-čerii. Takrat nač nihče ni slutil, da bo to noslednia mirna in neskrbna večerja za celo vrsto dni. Za trenutek sem še postala pri snreiemnem nultu Pinkrla Dodve«.. P'cer ie imel službo nastopiti šele ob sedmih, a tudi sicer je zvečine stel tam neki«. Kam naj bi bil sicer tudi šel, siromak? »Ali je hm j Neilson zmagal pri sedmem kolu v Latoniji, Pinky?« sem ga vnrašala. Presenečeno me je pogledal, nato je na odgovoril: »Neilc-m niti na dirko ni prišel« Nisem se toroi čudila, da je b'H Lottie Moebvjeva, ki je s svojim motem prihatela po stopnicah navzdol. vsa obteksna. Njen mož je stena! z nvrraew!m okrasom poleg roe ne da bi bil le l'#*«dico zinil. Tudi med večerjo rtvta govorila. Poliv LarTronova, ki ie seveda prepozno uriš1 a, je snustila pravcato ploho bete na svojo teto, ki se je — zelo izmučena na pogled — živčno igrala z vilicami. Howard soloh ni prišel dol k večerji; brž čas se je iaogihal Polly. Takrat je prišumela Hilda Antho-n;jeva v zelo drzni, na hrbtu do nasu izresani večerni obleki iz škr-latnordečega tafta. Imela je svoje Ea. Ko. Vič, Ljubljana. Svoje težave opisujete kot dolgotrajen glavobol. Ze dajj časa vas muči ta nadloga. Včash se glavobol izraža v obliki napada. Takrat so bolečine v glavi nevzdržne — ramo to ste povedali o svojih težavah. Ničesar niste povedali o vaši celotni zdravstveni sliki. Takile glavoboli, ki jim pravimo navadno migrena, imajo različen vzrok. Te vzroke je treba na prej določiti, če hočemo nadlogo uspešno vzročno zdraviti. Glavobolom so lahko vzrok bolezni v non ali njegovih stranskih duplinah, dalje dolgotrajno zaprtje, slabokrvnost itd. če je temu tako, se moramo v prvi vrsti boriti prot; temu prvotnemu stanju, ki povzroča med ostalimi bolezenskimi znaki tudi glavobol Kaj je pri vas vzrok glavobolu, iz vašega skromnega dopisa ne morem slutiti. Napade si boste pa predvsem in na*bolj zanesljivo pregnali s kofeinom. Posebno praški, v katerih je kofein združen z različnimi drugimi protinevralgičnimi sredstvi (na primer piramidonu), so v tem primeru posebno priporočljivi. Podobnega sestava je tudi mnogo specialitet, ki jih dobite v lekarnah brez recepta. Najbolje je, da imate ta zdravila vedno pri roki, kajti na‘bolje učinkujejo v začetku napada glavobola. Velikokrat povzroči migreno nenadno zožanje možganskega ožilja. V takih primerih se moramo no-1 n Mti *-—'!-ste v, ki razširjam krvne žile. Tako Sredstvo je na primer nitroglicerin. Pogost o je potrebno, da pravo umreš, no sredstvo doženemo šele po daljšem pseisku5an.il. D. Fr. Devica Marija v Polju. Pri opravljanju velike potrebe občutite neznosne pekeče bolečine ob koncu debelega črevesa. Bolečine izžarevajo v križ. krvi na blatu niste nikdar opa- zili. Dalj časa ste bili močno znurti, omenjene bolečine postajajo čedalje hujše in trajajo še dalj času po opravljeni potrebi. Te bolečine zanesljivo povzroča mala ranica v črevesni sluznici ob njegovem izhodu. Ta ranica je včasih tako majhna, da jo odkrhe le vestna zdravnikova preiskava. Talca ranica rada nastane zaradi hude zapeke, vnetnih procesov na sluznici, zaradi hemoroidov Itd. Zadeva je zelo nadležna, ker povzroča hude bolečine, pospešuje zaprtje in živčno ubija in utruja. Prvo in najv.-žneiše, kar je potrebno, je skrb, da boste imeli vedno redno odvajanje. Blato naj bo mehko, da ne bi s svojo trdoto dražilo ranjenega mesta. Kako boste to dosegli, smo že velikokrat pisali v našem kotičku. Drugič je prav tako vtatao, da skrbite z vso doslednostjo za č»točo omenjenega mesta, Isar boete z rednim umivanjem prav lohko dosegii. S tem boste preprečili, da ne bi pr lilo do okuženi a ranice, da »e rana ne W Se bolj razširila. Samo to dvoje velikokrat v kratkem prtaelje do popotnega zaceljen a, če se m to t doglednem ča=u pri vas ne bo »godilo, je najbolje, da se čim pref odločite z*, operacijo, ki je nutfenkoatn* tn aanes-ljivo privede do popoln*** uspeha. K. S. Ljubljana. Koto na rabah imate maroaaeto. prttt je čhto bela. Bela mesta »o Mtare jena s predeli kode, ki *o bolj obarvani kot normalna koda. Spominjate se, da »te imeli prvotao le mala okrogla mesta neetoervene kote, ki se ie pozneje zlu* v večje po vrtan*. Vzročnost te spremembe na laodi prav za prav ni točno mana. No, to 1 tudi ni toliko važno, ker neviečnoat ne dela nobenih znatnejših teiav. Le v kozmetičnem smislu je zadeva neljuba. V medicini ji pravijo vitiligo. Zdravljenje nima upanja na uspeh. Lahko pa poskusimo razbarvati temnejša mesta okolice in s tem zmanjšati očitne barvne razlike z obkladki iz vodikovega dvokisa ali s kakšno bizmutovo mastjo. D. N. Stari trg. Pred dnevi ste ponovno račutili hude bolečine v predelu mehurja. Podobne bolečine ste že imeli. Zdaj so se vam ponovile že četrtič. Bolečine so žgoče, pekoče, posebno hude pri uriniranju. Na vodo morate pogosteje. Voda je bolj kalna in umazana. Težave vam dela kronično vnetje mehurja, ki cd časa do časa na noro vzplamti in povzroča hude bolečine v napadih. Omenjeni napadi so verjetno v zvezi s prehladom, ki vsakemu kroničnemu vnetju daje kdaj p* kdaj akntaejso obliko. Kaj vam je ukreniti v tajata ih primerih ? V vsakem takšnem primeru morate ostati v portelji. Bolečine blažite s toploto, kolikor vam jt le mogoče. V hrani ee »ogibajte v »eh močnih ta ostrih začimb, dalje masa ter pikant-nfii pijač ta jsdil, opustite kajenje. Jejte predvsMn mMsna hrano. Pijte p* mnogo prsst&nsg* čaj*, dobro Je jemati v večjih dosoh urotreptn (to vtun bo ie točno predpisal zdravnik). Ce bodo boMiae zelo hude, seveda lahko vzaoaete »širino blažilno *r«d-sivo. Ne ssputtajte prezgodaj postelje, da »e vam stvar ne ponori. T spJoenem na) p* velja »a pravilo, da m šene«ost ftm lesij tsogtaajte in bojite mraza. Pmveiasno aačnite nosi svs "Nt?** »e ttwM*avije-te m pa po *rcetreVn**o prehladu. Saj je očitteo. da vase tak napad tastov* le prehlad, ker jih taaate le v*ako jasen in »itno. TucH v jedi se držite amerom ctecvlh smernic. Ce te boste ravnali tako, »e vam bo nadloga **-ncrljivo bolj redko ponavljala eli pa čisto izostala. Dr. M. nove umetne trepalnice, a poSteno moram priznati, da so se ji prav dobro podale. Mr. Stephen Lansing Je prišel takoj za njo in je obstal pri njeni mizi. Odkimala je, ko je hotel prisesti k njej, in pogledala v vežo. Tam je stal mišjesivi Mr. James Reid iz New-Orleansa in nesramno strmel vanjo. »Obžalujem,« je zamrmrala An-thonyjeva. Ce sem prav slišala, je pristavila: »Pozneje « S svojim običajnim ljubeznivim smehljajem je Mr. Stephen Lansing sedel za drugo mizo. Pogledala sem v vežo. Mali mož v sivem Je bil z običajno nenadnostjo izginil. Nikogar ni bilo v veži razen Pinkyja Dodgea za njegovim pultom. »Vrag naj vzame tega Mr. Reida,« sem zamrmrala predse. »Zdi se, da se je zmožen meni nič tebi nič narediti nevidnega.« Med sedmo in osmo je v veži zmerom najživahneje in če je vreme vsaj približno lepo, so zasedeni tudi vsi udobni stoli zunaj pred hotelom. Takrat je bil čudovit večer. Zaradi protina sicer nisem prijateljica večernega hlada, a da bi se vendar okoristila z njim, sem si izbrala prostor blizu vrat, tako da sem lahko vdihavala sveži zrak. Vonj cvetočih dreves mi je prijetno silil v nos. Večer za zaljubljence, sem si mislila, čeprav nisem prav nič sentimentalna. Kathleen Adairova je peljala mater k eni izmed zof. »Bržčas... bržčas se pač preslabo počutiš za kratek večerni izpre-hed, mamica?« je rekla in hrepeneče pristavila: »Tako lep večer je!« »Na mojo bronhitido pozabljaš, otrok moj.« je očitajoče pripomnila bolnica. Videla sem, kako je dekle stisnilo v grlu. »Air, da, oprosti, mama,« je zašepetala Kathleen s pridušenim glasom. Vitki, trepetajoči dekletov vrat me je nekako spominjal na majhnega, divje otepajočega ptička, ki sem ga nekoč držala v roki. Svoboda — sem začutila — je pač najdragocenejši človeški zaklad. Mislila sem na to, kako svobodno sem se sama počutila, ko sem razklenila prste in je ptiček odletel proč, in kako hrepeneče sem upala, da bom prav tako lahko odprla kletko, ki sem bila v njej zaprta. Tako si pač lahko razlagate moje skoraj nežno sočutje z malo Kath-leeno. Bila sem tako zatopljena v svoje spomine, da sem šele takrat opazila prihod Stephena Lansinga, ko je rekel Kathleeni: »Ali je tale robček vaš, Miss Adairova?« Držal je v roki čipkasti robček, bil je zelo rdeč in o njegovi običajni samozavesti in bilo sledu. »Mislim, da ste ga poprej izgubili v jedilnici,« je skoraj boječe dodal. »Hvala,« je rekla Kathleen hladno. Mr. Lansing je okleval. »Večer je zares prelep, da bi ga tu notri prežalovali,« je v zadregi zamrmral. Kathleen ga je jezno pogledala. »Vi ga pač ne boste prežalovali.« še bolj je zardel. »če bi se hoteli vi in vaša gospa mama nekoliko z menoj ven popeljati...« Niene oči so se zaiskrile. »Z vami!!« Priklonil se je. A njegov poskus, da bi se zdel na pogled neskrben in predrzen kakor običajno, se mu ni prav posrečil. »Zastran mene lahko vsem drugim ženskam mešate glave, mene pa pustite v miru!« ga je nadrla. Zdrznil se je. »Oprostite,« je zajecljal in hitro odšel k vratom. Pozabila sem, da mi ni stvar prav za prav nič mar. »Bravo, dekletce,« sem veselo vzkliknila, »če je bil kdaj kakšen dedec potreben košarice, je to prav gotovo on.« V moje presenečenje se je pa Kathleenina jeza obrnila proti meni: »Saj ni sam kriv, da ženske dirjajo aa njim.« Prekinila sem razgovor in odšla. Raaumela sem: dekle je kljub vsemu do ušes aaljubljeno v Mr. Lan-singa. Daaet minut pozneje je Lansing »pustil hotel v družbi Polly Law-»onove. Lottie Mosoyjeva, ki se je očitno aamo zaradi njega še zmerom potikala po vaii, je čist« po-bledela in ee je ugrtamila v ustnico, ko je šel Stephen Lansdng mimo nje, ne da bi ji privoščil ea sam pogled. Zdaj je hitro stopila k dTtgalu in »aslrpno pritisnila na gumb. Nje* saež je sedel zraven telefonske eciiee. Docdevno je bfi »•topljen v branje, toda isza časopisa je skrivaj opazoval svojo žena. Nadaljevanje na lt. s trami. 12 DRUŽINSKI TEDITIK DO ZADMJE g sropwceJ I NAPISAL T. SICKENS Poučni in zabavni pomenki ŽIVALI Pomen znanstvenega dela. — Bogastvo živalskih vrtov so redke živali Liza jo bila svoje služba do grla sita. Upanje, da bo enkrat vendar že lahko Slekla svojo službeno obleko in vrgla kiaoprograme na tla, potem pa stekla proti domu, kjer bi jo čakalo kaj boljšega, se ni hotelo uresničita. Liza ja bila biljeterka v kinij in je morala ves dan tekati. Kadar se je utrudila, se je nekoliko naslonila na zid, sesti pod nobenim pogojem ni smola. Saj bi jo drugače šef nemilo ©zmerjal. Biljeterka je morala biti urna, mlada, zmerom vesela in prijazna. Zato jo je plačal. Tako je Liza dan za dnem tekala, prodajala programe in kazala prostore, dokler ni potekla njena služba in je bila prosta. Lizi ni manjkalo oboževalcev. V samem kinu, kjer je bila v službi, so ji dvorili štirje, pa tudi izven kina je imela prijatelje. Žal pa nikomur izmed njih ni dajala prednosti. Zdelo se je, kakor da bi imel vsak izmed njih svojo »etopnieo«, na kateri je stal in s 'katere ni mogel dalje in vselej, kadar so jo vsi štirje spremljali po štiri in šestdesetih stopnicah, ki so vodile iz kinodvorane na balkon, se je Lizi zdeio, da nihče izmed njih ne more priti do zgornje stopnice. Zdelo se ji je, da mora to zgornjo stopnico prihraniti za nekoga, ki ga še ne pozna, ki bo pa zanesljivo še stopil v njeno življenje. Potem se je po enajstih mesecih, odkar je bila v tej službi, nekoč zgodilo, da jo je šel zagledal, ko je sedela na tapeciranem stolu z lagodno stegnjenimi nogami na drugem stolu. Šefu je bilo dovolj. Glasno je kričal nanjo, da se je razlegalo po kinu. Tedaj je Liza slekla službeno obleko, vrgla programe na tla in odšla. Doma se je vrgla na posteljo in nekaj časa neutolažljivo jokala. Potem se je zravnala, si počesala lase in se pomirila. Zdaj je bila vsaj rešena tega večnega tekanja! Če je zdaj pomislila na teh enajst mesecev, se je morala zgroziti. Življenje je vendar še ležalo pred njo. Z delom si bo še zmerom lahko prislužila denar. Vendar za nobeno ceno več ne bi hotela biti biljeterka. V teh enajstih mesecih si je prihranila nekaj denarja. To ji je bilo v pobudo. Pustila je otožne misli, oboževalce in spomine in odšla v drugo mesto, kjer je upala dobiti boljšo službo. Potem je sprejela službo statistke v gledališču, kmalu nato je službo pustila, postala je natakarica v nekem velikem hotelu, potem plesalka v varieteju in naposled celo pomivalka v neki menzi. Ker boljšega ni mogla dobiti, ji je zdaj vsako delo prav prišlo. Kar se ljubezni tiče, je postala še bolj izbirčna. Imela je sicer še oboževalce, vendar nobeden izmed njih niti tako daleč ni mogel priti, kakor najslabši izmed biljeterjev v njeui prvi službi V teku dveh mesecev je Liza izgubila vse svoje službe. Tudi denar je z dneva v dan bolj kopnel. Tedaj je spoznala, da ni rojena pod srečno zvezdo. Sprejela je službo v neki likalnici in se preselila v najskromnejšo sobo, kar jih je mogla dobiti. Potem je čez mesec dni izgubila tudi to službo. Tedaj je z dneva v dan hodila v mesto in od jutra do večera iskala službo. Zdaj skoraj ni imela nobenih zahtev več. Nekaj dni je živela samo ob kavi in kruhu. V teh dneh je zelo oslabela. Večkrat je morala na poti po mestu sesti na kakšno klop, da si je odpočila. Potem je lepega dne srečala Toma. Spoznala je, da je ta visoki, črnolasi mož tisti, za katerega je še kot biljeterka v kinu hranila »zadnjo stopnico«. Bil je vratar v nekem velikem kinu. Lizo je večkrat prijateljsko tolažil, sicer bi gotovo že obupala. Naposled se je tudi Lizi obrnilo na bolje. Prav tedaj, ko je porabila svoj zadnji denar in bi se morala preseliti iz svoje skromne sobice na piano, se je obrnilo. Ko je utrujeno stopala proti domu, ji je prišel nasproti Tom. Žalostno ga je pogledala in ni mogla razumeti, zakaj se smehlja. Molčala je in štela njegove stopinje poleg sebe. Hotela je prišteti do štiri in šestdeset, kolikor je bilo stopnic iz kina na balkon, kjer je kot biljeterka imela svojo prvo službo. Ko je pa ravno prištela do štiri in šestdeset in se je sama sebi nasmehnila, je Tom odprl usta. Prijel je Lizo za roko in dejal: »Službo imam zate.« Liza se je naslonila ob zid in zaprla oči. Potem je odprla oči in vprašala Toma, kakšno službo ji je preskrbel. »Službo biljeterke v kinu, kjer sem jaz vratar,« je dejal Tom. Liza je molčala. Tisoč misli ji je šinilo sko/.i glavo. Misel, da bo morala začeti spet s službo, ki jo je pred nekaj leti tako samozavestno zapustila, jo je težila, vendar ne za dolgo. Zaka’ zdaj je bil Tom poleg nje, ki ji bo s evojo ljubeznijo pomagal in korakal g njo vred do »zadnje stopnice«. Sherlock Holmes je na sledi skrivnostnega zločina iskal s povečevalnim steklom odtise nog, ki jih je zločinec pustil za seboj. Sherlock Holmes je bil človek današnjih dni, z vsemi malenkostnimi in tesnimi merili. Člani odprave Sinclairjevega muzeja pa niso potrebovali povečevala za odtise nog, ki so jih zasledili v širnih pustinjah Arizone in Colorada. Ti sledovi so merili nič manj ko osemdeset centimetrov v dolžino in koraki tega skrivnostnega bitja, ki je pustilo te sledove, so bili po pet metrov dolgi. To so bili koraki velikana med velikani, največjega giganta, kar jih je kdaj hodilo po naši zemlji. Cela vrsta ameriških učenjakov z različnih vseučilišč, Smithovega instituta in Geološkega zavoda je Sinclairjev muzej poslal po svetu, da bi iskali ostanke izumrlih praživali. Z rahlim zamahom repa bi takšno bitje iz pradavnine podrlo 44 metrov visoki Vendomski steber v Parizu. Žival je tehtala toliko kakor železniška lokomotiva; če bi se vzpela na zadnje noge, bi lahko pogledala čez naše šestnadstropnice. Celo vrsto takšnih velikanskih pravljičnih živali poznamo iz različnih muzejev Starega in Novega sveta. Na primer diplodoka, čigar oklep meri 24 m, ali pa brontozaura, ki je bil samo malo manjši in je tehtal 25 ton. To so bile miroljubne živali, ki so okorno in počasi stopale ob rečnih in jezerskih bregovih, da nabero nekaj sto kil zelenja, kolikor so ga potrebovale za svoj vsakdanji obrok; diugega jim ni bilo mar. Možgani teh velikanov so bili v primeri z njihovo velikostjo presenetljivo majhni — komaj za pest veliki. V tem pogledu ni bil nič na boljšem brahio-zavrus, kljub temu, da je bil dolg 30 metrov. Te šibke in neoborožene živali so bile pod oblastjo krvoločnih diktatorjev. Najbolj divji med njimi je bil tiranozavrus. Na pogled je bil baje podoben strahotni pošasti. Bil je pet metrov visok in je hodil samo po zadnjih nogah, njegov gobec je bil pa oborožen z dolgimi ostrimi zobovi in je odprt meril nič manj ko osemdeset centimetrov. Hranil se je s svojimi sovrstniki, pri čemer se je kdaj pa kdaj zgodilo, da je namesto krotke- ga brontozavra napadel nevarnejšega nasprotnika, na primer triceratopsa. Ta žival je bila šest metrov dolga in deset ton težka, na hrbtu je imela pa oklep, trši od jekla; oborožena je bila še s tremi strašnimi rogovi. Stego-zavra je narava obdarila poleg miniaturnih možganov še z drugimi možgani na nasprotnem koncu hrbtnega mozga, 20krat večjimi od prvih. Služili so mu — kakor je ugotovil profesor Marsh — za obvladovanje hrbtnega trakta in za hojo nazaj. Raziskovanja ameriških učenjakov so na novo razsvetlila življenje teh pošastnih bitij, živečih pred 80 milijoni let. Dr. Charles W. Gilmore je izkopal ostanke dinozavra, največjega doslej znanega eksemplarja. Žal ga niso mogli sestaviti, zato so se morali zadovoljiti z domnevami. Sodijo, da je bila ta žival 22—30 m dolga in je tehtala 45.000 kg. Predvsem se je pa Sinclairjevi odpravi posrečilo najti sledove in kosti ene izmed največjih živali. Po njih so sklepali, da je bila žival deset metrov visoka in da je tehtala 50.000 kg. Kosi peščenca, v katerem so našli te sledove, so imeli tudi odtise palm, vrb in topolov. Tako si lahko pričaramo sliko pokrajine, v kateri so živele te živali. Občudovanja vredno delo, ki se imamo zanj zahvaliti znanosti in tehniki, je v mnogih primerih podobno igri neznanskega potrpljenja. Samo zaradi prizadevanja znanstvenikov si danes lahko predstavljamo presenetljivo živalstvo pradavnine, sredi bujnega rastlinstva iglavcev in praproti. Tako pripoveduje prof. Andrew, da je okostje baluhiterija, ki ga je našel v puščavi Gobi, sestajalo iz 600 kosti, ki jih je moral sestavljati kos za kosom. Pogosto se morajo pa strokovnjaki zadovoljiti samo z nekaj zobmi in kostmi ali pa z odtisi nog •— kakor na primer v Belgiji, ko so našli dvo-nož"e igvanodonta. Včasih si učenjak pričara pred oči pravcato romantiko ali pa idilo preteklega življenja. Tako popisuje profesor Andrew najdbo majhnega dinozavra, ki ga je presenetil peščen vihar, ko je kradel jajca iz gnezda svojega soseda. * Odprave drugačne vrste, katerih se udeležujejo učenjaki, še pogosteje pa Adelaida vztraja do konca Nadaljevanje z 11. strani Dvigalo je obstalo — kakor sem videla na stikalni deščici — v nadstropju, v katerem je tudi moje stanovanje. Nato je spet priropo-talo navzdol. V svoje presenečenje je stopil iz njega Howard. Njegova soba leži v tretjem nadstropju. Vprašala sem se, ali ni bil morda v četrtem nadstropju, da bi govoril z Mary Lawsonovo. Zdelo se mi je, da je bil precej zasopljen, ko je stopil k meni. »Kako bi bilo, če bi šla v kino, Miss Adelaida?« me je vprašal. »V Palaceu je na sporedu zelo zanimiv film.« Strmo sem ga pogledala. Odkar stanujem v Richelieuju, me Ho-ward še nikoli ni povabil, da bi šla z njim ven. Na pogled je bil zelo mlad, zelo nesrečen in zelo razočaran. V takšnem duševnem stanju so ljudje že pogosto zagrešili nepremišljena dejanja. Zdelo se mi je dolžnost, obvarovati ga pred neumnostmi, tembolj, ker sem bila sama v nekem podobnem položaju nekoč storila nekaj takšnega, da ni bilo mogoče več popraviti. »Prav, Howard,« sem rekla. »Torej v Palače! Samo po svoj plašč še stopim!« Howard me je prijel za laket. »Saj ni hladno zunaj, razen tega imam avto.« Plnky Dodge mi je že uslužno molil ključ. Howard ga je jezno ošinil z očmi. »Tukaj vse vprek prisluškujejo,« Je siknil. »Jaz... Jaz... oprostite,« je zajecljal Pinky, »Mislil sem samo, da Miss Adamsova pač potrebuje svoj ključ, če gre po plašč.« Howard je skomignil z rameni in pritisnil na gumb pri dvigalu. Mimogrede sem pogledala proti telefonski celici. Mosby je bil izginil. Bilo je pet nrnut pred osmo in razen nas ni bilo nikogar v veži. »še zmerom sem prepričan, da ne potrebujete plašča,« je trdovratno vztrajal Howard. Sprijaznila sem se bila s tem, da bom morala gledati aboten film, nepotrebnega napada protina pa le nisem marala tvegati. »To sama pač lahko bolje presodim, mladi mož,« sem zagodla. Zofija se Je peljala z menoj v dvigalu navzgor. »Ali ste videli gospoda, Claren-ce?« je vprašala starega strežaja. Dalje prihodnjič Za zdravljenje seksualne impotence za spolno slabost in ojačitev funkcije spolnih žlez poskusite orig. neškodljive „Fortisex" pilule Dobe se v vseh lekarnah: 30 pilul L. 32-—, 100 pilul L. 83—. Po pošti pošilja glavna zaloga: Lekarna Mr. Bahovec, Llubliana, Kongresu trg Kog., 28-856-37 <5> FR. P. ZAJEC IZPUAnAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal SIrllorlevo ul.O pri iranflikanskem mostu ititmmhn oftia, toplomeri, taromttr, tiijromeiri, itd. Vetika uDira m, jHIbim « utMMt. Simo miileina optika Cenik* tmmiatno ljudje, ki jih mikajo nevarnosti ln pustolovščine, so si zadale za nalogo, loviti redke ali celo neznane še živeče živali, ki jih živalski vrtovi in cirkusi drago plačujejo. »Kolikor vem,« je pripovedoval tajnik londonskega živalskega vrta v intervjuvu nekemu časnikarju, »se je doslej okrog tri sto mož odločilo, pridobiti si nagrado, ki smo jo razpisali za neko posebno vrsto antilope. Čudno je pa, da se doslej še nikomur ni posrečilo, ujeti takšno žival, čeprav so posamezne antilope te vrste zelo živahnih barv in so jih domačini pa tudi belci že pogosto opazovali. »Londonski živalski vrt je razpisal za takšno žival okrog 45.000 lir nagrade. Kdor bi pa prinesel pritlikavo antilopo z Nove Gvineje, bi dobil celo 170.000 lir. Ta žival naše učenjake še v sanjah preganja: predstavljajte si antilopo, progasto kakor cebro in nič večjo od zajca. Cene rastejo in padajo kakor na borzi. »Pred nekaj leti so nam sporočili o novi vrsti opice z višnjevim obrazom in živordečo dlako. 2ivi v tibet-skih gozdovih, ki so šest mesecev v letu zasneženi. Mislili smo torej, da takšno opico ne bo težko ujeti, in smo razpisali nagrado 6.000 lir, ki se nam je zdela čisto primerna. A vsi poskusi lovcev so ostali zaman. Nagrada je od leta do leta rasla in da ne bi ponudili manj kakor newyorški živalski vrt, bi danes plačali za takšno opico 70.000 lir. »Pred nekaj leti je v živalskem vrtu v Anversu v Belgiji poginil edini primerek okapija, nenavadne mešanice antilope, čebre in žirafe. Danes je ta žival vredna okrog 230.000 lir. Velikanski uaran, zadnji primer legendarnih zmajev, ki so ga bili pred nekaj leti odkrili, je stal okrog 170,000 lir. Tako je neki Američan, ki je ujel osem teh živali, zaslužil okroglo vsotico poldrugega milijona lir. »Najvišje cene pa nima živeča žival, temveč okostje nekega predzgodovinskega ptiča. Mnogoštevilne odprave so že greble po pesku Nove Zelandije, a eni sami se je posrečilo, izkopati nekaj kosti, tako da so vsaj delno sestavili okostje tega ptiča, imenovanega moa. Samo za to nepopolno najdbo je srečni najditelj dobil okrog 2,300.000 lir!« li&iim&šana za Slsvanc© Nadaljevanje z 9. strani I dieci Comandamenft di Dio 1. Non avral altro Dio avanti dl me. 2. Non nominare 11 nome di Dio invano. 3. Ricordati di santificare 1» Feste, 4. Onora il padre e la madre, 5. Non ammazzare. 6. Non fomicare. 7. Non rubare. 8. Non dire il falso testimonio. 9. Non desiderare la donna d’altri, 10. Non desiderare la roba daltri. Enzlaga besed aviai imel boš; non avrai ne bol imel (t. j. ne imej). avanti pred; avanti di me pred m»-noj. nominare imenovati;/ion n. ne imenuj (non z nedoiočniško obliko glagola se sloveni z nikalnim velelnikom, t. j. prepovedjo). invano po nepotrebnem. ricordati spominjaj se. santificare posvečevati. les ta f praznik, god. onorare častiti, spoštovati. ammazzare ubi(ja)ti. iornicare prešuštvovati. rubare krasti ropati. falso napačen, kriv, lažnjiv. testimonio m pričevanje; falso L krivo pričanje; dire il talso t. po krivem pričati. altro drug; bližnji. roba f blago. CVETLIČNI MED ceneje v Mocarnl. to la medico dorute na) LJuMjai.a. 2idov»ka uL 6 FILATELISTI POZOIl! Najugodnejše kupite ln vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupaci skih znamk — v knjigami Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Kako smo dobili ,silvestrovat Papež Silvester I. je vladal od leta 314. do leta 335. po Kr. Po njegovi smrti so ga proglasili za svetnika; kajpak je moral dobiti svoj rojstni dan; podelili so mu ga prav na 31. december. Iz tega, prvotno čisto cerkvenega praznika, je nastal splošni praznik; pogotto pa ljudje ,silvestrujejo’ tako, da bi papež Silvester najbrže z glavo majal, če bi bil še živ. Zlata knjiga Kadar pride kakšen visok gost v mesto, kjer še nikoli ni bil, se vpiše v ,zlato knjigo*, ki je po navadi v rotovžu. Tudi razne družbe in razni klubi imajo takšne knjige, in celo ravnateljstva velikih hotelov. Kdo je imel pa prvo ,zlato knjigo1? Prvo zlato knjigo so imeli v Benetkah. V njej so bila zapisana imena vseh tistih častivrednih meščanov, ki so že sedeli v velikem svetu in ki lahko njih potomci uživajo iste časti. Ko so pa revolucijske čete 4. junija leta 1797. vdrle v mesto, so to zlato knjigo sežgali. Žalostna obletnica Pred 60 leti, natanko 8. decembra, je pogorela velika opera na dunajskem Ringu. To Je bil požar, kakršnih je tudi v kroniki velikih katastrof in nesreč le malo. Pripravljali so opero .Hoffmannove pripovedke*. Velika dvorana z 2000 sedeži je bila zasedena do poslednjega kotička. Znani dirigent Hellmesberger je še stal na odru in se razgovarjal z glavnim lgraloem, kar je zagledal, kako je švignil izza neke kulise plamen. Kaj se je zgodilo? Zaradi prepiha je neka tenčica padla na goreči plamen plina ln se vnela. Ta na videz neznatni vzrok je Imel nedogledne posledice. Na Dunaju so tisti teden in še dolgo potlej žalovali za 896 žrtvami, ki so zgorele v plamenih velike opere. Nevarno maščevanje Gospa Geoffrinova je bila zelo pametna, vendar tudi zelo grda. Nekoč je obrekovala Greusse Battista, francoskega slikarja (1725.—1805.). Ko je to prišlo Greuzeju na uho, je dejal: »Povejte gospe Geoffrinovi, naj me pusti pri miru, ker jo bom sicer iz maščevanja naslikal.« Quante Specie di animali e di piante esistono sulla tena? NelPanno 1886 si conoscevano soltanto 272 mila specie di anima- li. Di esse, 209.400 eranno rappre-sentate da animali articolati; 24.700 da vertebrati; 21.300 da molluschi, mentre tutti gli altri invertebrati non erano rappresen-tati ehe da 16.800. Nonostante le continue ricerche, 1’aumento delle specie riguarda quasi esclusivamente gli articolati, e fra questi principalmente gli insetti. Secondo il professor J. Wolff, 11 numero delle specie di animali oggi conosciute pu6 essere fissato a 465 mila. Per immaginare a qual punto di differenziazione si sla pervenuto, basta sapere che, fra le sole formiche, si distinguono nientemente che 6250 specie, sotto-specie e varieta. Se dal mondo animale passiamo al mondo vegetale troviamo 150.000 specie di piante superiori, 50 mila funghi e 20 mila fra alghe, muschl e felci: in totale 220 mila speci* ciod la metš, di quelle animalL Razloga besed specie (speče; množina neizprem*- njena: specie) f vrsta, pleme, rod. articolato artikuliran, členovit, člen-kovit. vertebrato vretenčast; v. m vreten« čar. mollusco mehak; m. m mehkužec. invertebrato brez vretenc. nonostante vseeno, kljub temu. ricerca f iskanje, raziskovanje. aumento m naraščanje. riguardare spet (po) gledati; tikati M (česa). esclusivo izključujoč, sam zasei e* clusivamente izključno. insčtto m žuželka (insekt). ^ fissare ustaliti, določiti. ^ “ differenziazione t diferenciacija. pervenire (nepr. glag.) dospeti. formica f mravlja nlentemeno che nič manj kakor. sottospčcie (množina neizpremenjM na) f podrod, razvrst. varletd f različnost; zvrst. fungo m goba, gliva. alga f alga. musco m mah. lelce f praprot Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! Izda,® K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur (L d. T Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi t Ljubljani.