—== Naročnina « ■■■ za državo SHS: la oelo leto naprej Din. 120'— za pol leta » .. „ 60'— sa četrt leta „ .. „ 30*— za cn mesec „ .. „ 10'— za inozemstvo: colole.no.....Din. 216-—. mNeue Freie Presse«. Tam pri »Preši« so imeli navado (in jo imajo menda še), da so vzdignili vselej huronskl krik ali proti »klerikalni nevarnosti« ali pa proti Cehom in njihovi nacionalni politiki, kadar je bilo za bregom — nekaj dru- gega! N. pr. če so visoki gospodje hoteli podržaviti kakšno železnico, seveda /. lepim dobičkom za dotedanje privatne lastnike, ni bilo dobro, čo bi bili davkoplačevalci kaj preveč zvedeli o tem. Zato so jim takrat vlivali v usta kislo vino »protiklo-rikalnega boja« ali pa pokvarjen opij »narodnostnega boja proti Čehomc. Kadar pa so imeli debeli judje svoj denar na varnem, je bilo :>odmah>: konec .»kulturnega in nacionalnega boja«. Vse izgleda, da je tudi »Slov. Narod« povzel to metodo, in sedaj nastane vprašanje: Kakšen in čegav »kšeft« je »zadaj ::, ki ga hoče »Narod« prikriti s svojim vikom in krikom (Srbi bi rekli: sa svojorn drekom) na »klerikalce«? — Velik politični proces v Monakovem. Pred monakovskim sodiščem se je vršil te dni zanimiv proces proti baronu Leoprechtingu zaradi veleizdaje. Gospoda barona so obložili, da je stal v službi francoskega poslanika v Monakovem, od katerega je prejemal redno velike vsote, da deluje za odcepitev Bavarske od Nemčije. Istočasno pa je dobival gospod baron sijajne podpore od berlinske vlade za svoje »reichstreu« delovanje v Monakovem. Sodišče je gospoda barona obsodilo na dosmrtno ječo. — Poročil se je dne 3. julija v Radovljici trgovec g. Mirko Šimnic z gdč. Marijo Hudo-vernik iz ugledne Primoževe rodbine. Bilo srečno! — »Diplomatska« bolezen. Angleški državni tajnik lord Curzon je nevarno zbolel. Zdravniki so ugotovili, da je obolel na isti bolezni, na kateri trpi tudi bivši predsednik Zedinjenih držav VVilson, in ki tlači tudi Lenina, časnikarskega kralja lorda Northcliffa iu na kateri je umrl predsednik francoskega parlamenta Deschanel. »Neue Freie Presse^ dostavlja, da bajo tudi bivši nemški cesar Viljem trpi na isti zagonetni bolezni. — Malo šolske statistike v Jugoslaviji. Na ljubljanski univerzi je bilo v šolskem letu 1921/22 visokošolcev 1000 in učnih močnih 80. Na zagrebškem vseučilišču je bilo 3333 dijakov m 150 učnih moči, na belgrajskem pa 7250 dijakov in 150 profesorjev. Na juri-dični fakulteti v Subotici je bilo vpisanih 200 slušateljev in jo bilo 30 učnih moči, na filozofski fakulteti v Skoplju pa je bilo vpisanih 50 dijakov in je bilo 10 učnih moči. — Ljudstvih šol je bilo v državi 5974 z 800.000 učenci in 12.408 učnimi močmi. — Gimnazij je bilo 134 s 50.482 učenci iu 2656 učnimi močmi; učiteljišč 32 s 5603 gojeuci in 433 učnimi močmi; realnih gimnazij je bilo 5 s 3154 učenci in 138 profesorji; mornariške šole so bile 3 s 458 dijaki in 36 učitelji; meščanskih šol je bilo 62 s 4892 učenci in 365 učitelji; dekliških šol pa je bilo 22 s 3910 učenkami in 272 učnimi močmi. — To statistiko prinašajo vsi zagrebški listi brez navedbe vira, zato tudi ne moremo soditi o njeni točnosti. Zdi se pa, da ti podatki ne bodo popolnoma odgovarjali taktičnemu stanju. — Carinska alcra v Belgradu. >Večer« poroča o novi aferi, ki so jo odkrili te dni v Belgradu in ki postavlja poslovanje naših carinarnic v zelo temno luč. Pred nedavnim časom so v neki belgrajski obližnji vasi aretirali ženo, ki je prodajala za vsako ceno razno svileno perilo pod ceno. Orožnikom je izjavila, da je dobila te stvari od svoje sestre, ki je bila poročena s carinskim uslužbencem Tanaskovidem v Belgradu. Belgrajska policija je takoj aretirala to ženo, ki jo končno priznala, da je vse te stvari nosil domov njeu soprog. Narodili so v njunem stanovanju hišno preiskavo iu našli velike zaloge najdragocenejših predmetov. Seveda so takoj aretirali tudi carinskega uslužbenca Tana-skoviča, ki je končno izpovedal sledeče zanimivosti: Lanskega leta septembra meseca je poklical vodja carinskega skladišča Svetolik Belolrepič njega iu še dva bolj zanesljiva uslužbenca ter jim predJagal, da osnujejo tatinsko družbo, ki naj odpira zaboje in druge pošiljatve, ki prispejo v njegov magaciu. To so tudi zelo vestuo prakticirali dan za dnem iu niti sami ne vedo, koliko so pokradli raznih stvari. Vsekakor pa je vrednost ukradenih in že prodanih predmetov zelo velika, ker že samo stvari, ki so jih še našli pri njih na stanovanju in skrivališčih, znašajo prav lope vsote. Sedaj so zaprli vse člane te družbe. Sodišče je obenem dognalo, da so mnogi od okradenih trgovcev že dobili od države odškodnino za ukradene stvari, drugi pa so opustili vsako nado, ker so so zbali obilice opravkov na raznih sodiščih. — Gospodinjam. Čas šolskih počitnic ic tu. Služkinjam pritiče no novem nosdsketn redu dopust. Vsaka služkinja, ki ie že neprenehoma 2 leti v službi, ima pravico do dopusta navedenega v § 10 poselskega reda. Ker je služkinja istotako potrebna oddiha in je v interesu gospodinj, da jim tc pravice nc kratijo. apeliramo na Vas, da daste služkinjam, brez da bi bilo treba ostrejšega dreganja zakonito priznan dopust. Ta apel smo naslovili na Vas samo radi tega, da se kasneje ne bo reklo, če bo kakšen slučai, ki nc bo na mestu, da ni bilo opozoritve ali da se ni vedelo. — PosclsUa zveza. — Nov atentat v Nemčiji. 3. t, ni. sta dva mladeniča napadla na sprehodu znanega pisatelja Maksimiliana Hardena. ki ic bil radi svojega pisateljevanja šc za časa svetovne vojne obsojen na večletno ječo. Napadalca sla mu zadala več težkih ran, vendar njegovo slanic ni smrtno nevarno. Enega od napadalcev so prijeli. Piše se Wcicher inic priznal, da pripada k zloglasni organizaciji ;>C«. Za I njegovim tovarišem Ackormannom ic izdana tiralica in ic razpisana nagrada 10.000 mark. Preiskava je dognala, da gre za dobro organizirano zaroti) proti mnogim uglednim osebam, ki delujejo proti nacionalističnim fanta-stom. Pisatelja Hardena so napadli radi njegovih člankov proti nacionalističnemu gibanju. — Funocno razgrajanju t planinskih kočah. Prejeli smo sledeči dopis: Ponočno razgrajanje v naših planinskih kočah se jo ie tako razpaslo, da Ka moramo javno ožigosati, ker opaža sc, da so so pričeli ininu in pravi turisti nekaterih koč že izogibati. Na Vidov dan je bila koča na Kamniško in sedlu nabito polna turistov. l'a prido okrog polnoči neki profesor na žr-nski realni gimnaziji iz. Ljubljane v spremstvu še enega gospoda in osmih mladih gospodičen. Najprej na ves glas protestira kako to, da so žo vse postelje zasedeno, da bi so morali vendar turisti poprej kako med-seboj dogovoriti, no pa kar priti in ležišča zaseati. Ko končno ta družba uvidi, da res ni več ležišč, pa meni, da si bo pač preganjala noč — s petjem, in res je pričela družba veselo pre|>evati ob eni po polnoči in so ni prav nič brigala za vso proteste, prošnje in rotenje turistov, ki so vstajali drug za drugim iu prihajali protestirat.. V koči jo prenočevala tudi družba štirih turistov iz Zagreba, izmed katerih jo govoril edon le nemško in 6-ško in ko jc protestiral in rekel, da je prehodil že švicarske in tirolske gore, a da ni še doživel tako nemirne noči — ga je brezobzirna družba z zasmehom zavrnila, rekoč, da čc mu ni prav, naj pa gre, nato pa »zapela: na ves glas »kaj nam pa morejo, morejo.. Tako je trajalo do belega dne in nihče ni mogel zatisniti očesa. Zjutraj ob štirih so turisti ogorčeni zapuščali kočo, »pevska« družba se je pa izgubila spat. Zagrebški turisti so se pri odhodu izrazili, da bodo ta slučaj primemo zabeležili v hrvatskih listih. Poleg teh »pevccv« iz kuhinje je bila zgoraj na skupnem ležišču še neka mlada mešana družba, ki je tudi vso noč razgrajala. Toliko za danes. V prihodnje pa pridemo brezobzirno na dan z imeni ljudi, ki nam kalijo noči v planinah. — Planinskemu društvu priporočamo, da naj dd oskrbnikom koč v roko korobač, sicer bomo prisiljeni prenočevati v skslnh. — Dva turista, člana SPD. — Likvidiranfc terjatev naših državljanov pri poštni hranilnici na Dunaju in v Budimpešti. Glede hranilnih vlog pri bivših poštnih hranilnicah na Dunaju in v Budimpešti je bil podpisan na rimski konferenci dne 6. aprila 1922 sporazum o prenosu hranilnih vlog naših državljanov pri poštni hranilnici na Dunaju ! in da se bo ta prenos precej izvršil, kakor hitro bodo ta sporazum vse ugovorne države ratificirale. — Glede hranilnih vlog pri poštni hranilnici v Budimpešti se bo sklepalo na posebni konferenci, glede katere se je Ma-žarska obvezala, da jo skliče. — Toliko za danes občinstvu v blagohotno obvestilo. Ko pridejo od poštnega ministrstva natančnejša navodila, bomo na tem mestu izpregovorili tudi o njih, — Cene vinu v Beli krajini — padajo. — Prijatelj našega lista nam poroča: Tudi letos se nadejamo jako dobre vinske letine, zato ponujajo tukajšnji vinogradniki lanski vinski pridelek že po 18 K in više. Kmetje imajo precej vinske zaloge, treba bo izprazniti soae pred trgatvijo da se dobi posoda za novi vinski pridelek. Zadnji čas prihaja v naše vasi malo vinskih trgovcev, kar seveda tudi vpliva na vinske cene. In tako se splošno sodi, da bodo cene vinu na jesen znatno padle tako pri zidanicah kakor tudi po krčmah in gostil-nicah. — Sprejemanje novincev r finančno kontrolo. Finančno ministrstvo je rok za vlaganje prošenj za sprejem v finančno kontrolo podaljšalo do 10. julija t. 1. Podrobnosti so razvidne iz razpisa, objavljenega v »Uradnem listuc z dno 23. maja t 1. št 52. — Proces proti komunističnemu poslancu. — Danes prične pred sarajevskim sodiščem razprava proti komunističnemu poslancu Djakoviču, ki leži že mesece v preiskovalnem zaporu. Kot njegov zagovornik se je prijavil dr. Triša Kaclerovič. — Pogreša sc 20 letni posestnikov sin Jože Jerič iz Možjancev pri Kranju. Dne 26. junija se je odpeljal iz Kranja v Ljubljano in se ni več vrnil domov. Kaj se mu je zgodilo, se nc ve. Dragocenost vsako hiše je lekarn. Feller-ja prijetno dišeči »Elsafluid«, ki jo najboljše sredstvo za drguenje hrbta, rok, nog in celega telesa, fcot Uosmelikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Je močnejši in boljši kot Franc, žganje. 3 dvojn. steklenice ali 1 špec. steklenico z zaniolom in poštnino pošlje za 72 K: Eugcn V. Felier, Stu-bira donja, Elsatrg 134, Hrvatsko. p Boj za delavske zadruge v Julijski Benečiji se je na kongresu zadrug, ki se je te dni vršil v Trstu, končal s popolno zmago socialistov. Za predsednika je bil izvoljen posl. Puecher. Komunisti niso dobili v odboru nobenega zastopnika. p Trst za svoj obstoj. Razne italijanske paroplovne družbe, posebno beneške, so odvzele doslej tržaškemu Lloydu domale-ga vse važnejše črte, ostala mu je le še črta Trst—Aleksandrija. Te dni je pa italijanska vlada, ki Lloyd subvencionira, odredila, da se vsakotedenska zveza z Alek-sandrijo izpremeni v štirinajstdnevno. To je tržaško prebivalstvo, posebno pa prizadete pomorske industrijske in trgovske kroge silno razburilo. V soboto dopoldne so v znak protesta vsi mornarji zapustili ladje in se zbrali na trgu Edinosti, kjer se jim je pridružilo tudi drugo delavstvo. Go-vorii je časnikar Scochi, nakar so zboro-valci poslali deputacijo v vladno palačo. Brzojavno proteste so poslali v Rim župan Pitacco, Trgovska zbornica, Tržaško delavsko društvo, Obrtna zveza itd. »Era Nuova : je otvorila serijo člankov pod naslovom: »Z veliko grenkostjo«, v katerih hoče odkriti vse napake italijanske politike proti Trstu. štajerske novice. š Nazarje v Sav. doliui. Volik moralen uspeh je dosegel orlovski tabor, katerega je priredilo tukaj. Sav. ori. okrožje dne 2. julija. Slovesni sprejem v Ljublji, lepi sprevod skozi mu/.irski trg, služba božja, govori, telovadba — vse je na naše ljudstvo napravilo najboljši vtis. Četudi je bilo isti dan mnogo drugih slovesnosti krog in krog, so jo zbralo razmeroma veliko ljudij. Vreme zelo ugodno. Tabor je počastil s svojo navzočnostjo tudi premil. g. dr. Ante Bauer, nadškof zagrebški. š I/. Rugaiško Slatine nam pišejo: Opozarjamo izletnike iz Ljubljane ozir. krajev niže Gro-belnega, da imajo izvrstno železniško zvezo z vlaki, ki odhajajo iz Ljubljano ob 5. uri 40 minut, 12. uri 10 minut in 18. uri, ker so v Rogaški Slatini žo ob 9. uri 35 minut, 16. uri 12 minut ozir. 21. uri 55 minut. Kar se Uče vračanja sta — dokler so ne ustavi razen zagrebškega ua Gro-belnem tudi ljubljanski popoldanski brzovak — priporočljiva samo vlaku, ki odhajata iz Slatine ob 5. uri 18 minut in 17. uri 32 minut, ker imata na Grobelnem takoj zvezo z Ljubljano. — Glede na to. da jo bilo vojaški godbi iz Maribora, ki je zadnjo sezone koncertirala v Rogaški Slatini, radi sodelovanja pri kraljevi poroki nemogoče, da bi bila pravočasno na mestu, jo zdraviliško ravnateljstvo angažiralo prvovrsten, sedaj že 28 mož broječ orkester, sestavljen iz članov ljubljanskega opernega gledališča in godbenikov z Duuaja. Pro-lnenadni koncerti se vrše vsak dan po dve uri dopoldne in popoldne. Število gostov jo že zdaj doseglo lanski maksimum; ker pa imajo še tekom tega tedna prispeti mnogobrojni, že prijavljeni gosti, je za letos zagotovljena naravnost sijajna sezona. š Obrtna razstava v Celju (od 13. do 22. avgusta 1922). Pisarna za obrtno razstavo v Cel ju sc je preselila na razstavni prostor v mestno osnovno šolo. pritličje, desno. Dopisi naj sc naslovijo na »Obrtna razstava v Celju«, Zrinsko-Frankopanska ulica št. 1, Celje, — Pisarna je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure. Gospodarstvo. Vprašanje Južne železnice. Južna železuica jc privatna privilegirana železniška družba. Je akcijska družba, kakor vsaka druga, samo s to razliko, da je prevzela z »nakupom* Južne železnice tudi silne obveznosti. Besedo »nakup« smo pa dali v ušesca zaradi tega, ker ta »nakup«, s katerim je prešla Južna železnica v roko akcijske družbe »Južna železnica«, ni nakup, ampak čisto nekaj drugega. Južno železnico je namreč gradil konsorcij, kateremu je načelovala znana banka RoUischild. Znesek, s katerim se je zgradila železnica, je znašal okrog 200 milijonov goldinarjev, kar je bilo pred 70 leti jako mnogo denarja. Podjetje je procvitalo, in plačevati bi bilo moralo vsled lepih čisUh dobičkov mnogo davka. To pa konzorciju, ki je imel privilegij, reete »Rotschildu« ni bilo po volji. Zato so gospodje sklenili, da pretvorijo društvo v akcijsko družbo. To se jim je tudi posrečilo. Ustanovili so akcijsko družbo, kjer je bil seveda glavni akci-jonnr zopet Rothschild in »društvo* Rothschild je prodalo ^privilegirani družbi« Rothschild vse podjetje za milijarde, za cele 2 milijarde kron. Denar se seveda ni vplačal in izplačal nikdar, ampak vse je bilo le na papirju. »Družbat sc jo seveda morala zadolžiti pri »društvu«, ki si je pridržalo hipotečno pravico v obliki prioritet, ki so izplač-ljive v zlatu. Na ta način si je »društvo« Rothschild zasiguralo prvič, da proda železnico k ogromnim dobičkom »družbi' Rothschild, dnlgič pa se izogne plačevanju občutnih davkov, ker je bila akcijska družba vedno pasivna. Stvar je na navadnem primeru pojasnjena sledeče: Če me stane privatna hiša 10.000 kron v zlatu, prejemam od nje 400 kron letnih obresU in plačam primeren davek. Če pa n. pr. lastnik hiše Bogataj proda svojo hišo »akcijski družbi« Bogataj za 1 milijon kron in prejema za milijon kron tudi le 400 kron letnega dohodka, je hiša seveda pasivna. To in nič drugega so napravili mednarodni židovski kapilalisli z Južno železnico. Kupna vsota jc ostala sevoda na dolgu in se imonujo spriori-teta«. To vsoto pa jo treba plačati v zlatu. Po vojski 1. 1866. je dobila Italija znaten dol južnoželezniškoga omrežja. To omrežje je Italija podržavila in sklenila z družbo pogodbo, da plača vlako leto na račun odkupnine 20 milijonov zlatih goldinarjev »društvut. j. prioriterjem. Za časa vojsko pa Italija lega zneska ni plačevala, kur jo bil sedež Južne železnice na Dunaju. Italija se je izgovarjala, da »tuji« državi no plača nič. Delala je pa račun brez krčmarja. Oglasilo sc je francosko društvo »Rothschild« in reklo: Mi nismo Avstrijci, ampak Francozi, torej prijateljska država, kateri je treba dolgovo poravnati! Tej argumentaciji mednarodnega kapitala so Italija ni mogla upirati in po dolgih bojih se je obvezala, da bo plačala ves dolžni 'znesek — tudi za nazaj — v znesku 568 milijonov frankov! Rothschild so lahko smeja. Po svetovni vojni je nastopil za Južno železnico čuden položaj, da teko njene proge po ozemlju celo vrste nasledstvenih držav, izmed katerih zasleduje vsaka svojo posebno železniško, carinsko in prometno politiko. To jo dovedlo do neznosnih razmer, katere jo bilo treba urediti. Zato so je sestala konferenca v Benetkah, ki naj ta vprašanja reši. Rešila je konferenca, kakor že. rečeno, vprašanje laškega dolga, ]*> najnovejših poročilih pa jo rešila tudi vprašanje razmerja med Južno železnico in med nasledstvenimi državami lako, da nasledstvene države prevzemajo p« njihovem ozemlju tekoče progo v državno oskrbo, seveda proti »primerni'* odškodnini. Za Jugoslavijo jo to vprašanje velike važnosti, šo večje pn za Slovenijo. Južna železnica j«; doslej odina železnica, ki v naši državi obratuje rodno. Kakor hilro pa jo br prevzela država v svojo upravo, bo položaj sledeči: Redni promet bo preslal, plnčevanje letnih obrokov pa tudi, in s tom bo dana francoskemu kapitalu zopet nova podlaga za vmešavanje ne lo v gospod a rstvo, ampak tudi v politiko Jugoslavije. Temu pa sc je treba na vsak način izogniti in vsak »sporazum« z Južno železnico je treba dati na diskusijo v javnost. Davkoplačevalci smo tisti, ki bomo uoeili posle- diee, zato hočemo o stvari spregovoriti tudi svojo besedo, predno bo prepozno. Politiki >stručnjakov< ne zaupamo več. Sejmi v Srbiji. V zakonskem predlogu proračunskih dvanajstinah je stal tudi do-stavek, da se zopet uvedejo živinski sejmi v Srbiji. Predlog sam ni nič nenavadnega, zanimivo pa je utemeljevanje predloga od strani gosp. ministra: ^Gospodarsko življenje v Srbiji je vzpostavljeno in toliko krepko, da ljudstvo po pravici čuti potrebo po sejmih in za večjo konkurenco. Po vseh iz notranjosti Srbije dohajajočih poročilih je v Srbiji zlasti živinoreja burno napredovala.« — Tako je govoril g. trgovinski minister. Radovedni smo, kdaj bo izpregovoril g. finančni minister svojo odločilno besedo tudi glede rednega plačevanja davka v Srbiji. Kjer je gospodarsko življenje vzpostavljeno, tam se ne da večno govoriti o »uničenk deželi, ampak je treba začeti misliti tudi na plačevanje onih prispevkov, ki jih rabi država. g 2itn trg. Cene žitu so bile v Vojvodini zadnje dni sledeče: pšenica 15.20 K, koruza 12.80 kron, pšenična moka (št. 0) 22.00 K. —- Tendenca slabša. g Pšenična valuta. V inestocu Oroshaza bo sklenili zgruditi malo železnico. Ker pa se z nestalno mažarsko valuto po mislih ustanoviteljev ne da nič napraviti, so akcijonarji sklenili, da zna-Saj osnovna cena ene akcije meterski stot pšenice. Ce bi bili sklenili, naj znaša vrednost akcije neko gotovo svoto v zlatu namesto v papirju, bi bili dosegli isti učinek. BORZE. Curih, 5, julija. (Izv.j Berlin 1.205, New-york 524.25, London 23.33, Pariz 43.15. Milan 24.05, Praga 10.10, Budimpešta 0.45. Zagreb 1.60, Bukarešta 3.40, Varšava 0.11. Dunaj 0.025, avstr. krone 0.0275. Berlin, 5. julija, flzv.l Dunai 1.955. Budimpešta 36.75, Milan 1970, PraiJa 832.95, Pariz 3543.05, London 1892.60, Newvork 425.96, Curih 8289.60. Praga. 5. julija. (Izv.) Dunai 0.21375, Berlin 11.85, Rim 237.50, Budimpešta 4.275, Pariz 422, London 229.25, Newvork 51.575, Curih 895.50, avstr. krone 0.235. ital. lire 234.50. Ljubljanske novice. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo .imelo v nedeljo, due 9. t. m. ua Rožniku sv .mašo, h kateri vabi vse svoje člane in prijatelje. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. Pričetek je točno ob 7. url. lj Kopalni vlak. V petek 7. t. m. prične voziti poseben vlak v Laze in sicer bo odhajal /. glavnega kolodvora ob 1-1. uri 18 minut Odhod iz Laz ob 18. uri 40 minut. Vozue cene za sem in tja za tretji razred 3 Din in za drugi razred 6 Din. lj Izgubil jo v torek popoldne od kavarne Evropa do Cemotovo vile v Linhartovi ulici zlat gumb z monogramom I. M. Pošten najditelj se naproša, da ga odda Dunajska cesta št. 0 dvorišče g. Totuažinu. lj Noto zanimivost je dobila Ljubljana s pro-jektoskopom, ki ga izvaja podjetje Saturn (gosp. Fjodor Leonov) na Aleksandrovi cesti nasproti Jadransko banke vsak dan v večernih urah. V začetku je bilo videti samo ogtaso ljubljanskih in drugih tvrdk, sedaj pa se zbirajo vsak večer gručo radovednežev pred jako ličnimi izdelanimi ski-optičnimi slikami naših najlepših letovišč in planinskih točk. Tu vidimo naše vedno lepo blejsko jezero s kraljevo rezidenco Suvobor, divjeroman-tično Bohinjsko jezero, prijazno kopališče Rogaško Slatino, Ljubljano, Mojstrano, Kamniško Bistrico, drzne vrhove Grintovca, Triglava itd. Vsekakor jako srečna misel tujske prometne reklame. lj Policijska kroniko. Med opoldanskim odmorom je bilo vlomljeno '1 t. m. v prodajalno konsumnega društva na Dunajski cesti. Vlomilec je odprl zaklenjena vrata z navadnim ključem in odnesel 5070 kron 80 vin. — Dne 4. t. m. ob pol 15. uri so se vnele saje v dimniku enonad-stropno lope na Kodeljevem. v kateri stanuje 8 strank. Stranke so same pogasile ogenj. — Josipu Moletu na Ižanski cesti št. 9 je bila ukradena moška obleka, vredna 2000 kron. — Justini Roje na Selu je bila ukradena pred njenim stanovanjem posrebrena ženska ročna torbica, v kateri je bilo 150 Din. Tatvina je bila izvedena med časom, ko 'e Rojčeva odšla k okuu po ključ in je za hip položila torbico na tla. — Na glavnem kolodvoru je bila od novozgrajenega voza odrezana kavčugova cev zračne zavore. Darujte za gladujoče v Rusiji! Prosveta. pr. Pregled na SO letno delo Novosadskega Srb. S'ar. gledališča. Prošlo leto je poteklo 50 let odkar je bilo ustanovljeuo »Srbsko Narodno po-zorište«, katero jo najbolj poznano pod imenom >Novosadsko pozoriStec. Pri tej priliki je izdalo društvo za >Srbsko Narodno pozorišle«; spomenico, katera pa žal ni odgovarjala svoji nalogi, bodisi o' poteku razvoja gori Imenovanega, kakor tudi manjka v njej vidnega izraza o delu igralcev, kateri so z požrtvovalnostjo in samozatajevaujem največ pripomogli in imajo brezdvomno največje zasluge za razvitje in procvit te narodne kuiturne ustanove. Udruženje giedaliških igralcev kraljevine SHS. je na svoji glavni skupščini lanskega leta soglasno sklenilo, da se pobriga za drugo, stvarno in objektivno napisano spomenico, ter je naprosilo gosp. prof. Jovana Grčiča, da napiše zgodovino Novosadskega Narodnega pozorišta ozirajoč se na njega važne in markantne življenske pojave, ter Novosadskc Srbske Nar. gled. družben. Gospod prof. Grčic se je pozivu »Udruženja«- radevolje odzval, ter napisal spomenico pod gornjim naslovom. Nova spomenica je že v lisku in izide koncem tega meseca. Cena 10 Din. Radi velikih stroškov bo naklada za začetek 1000 izvodov. Poživljamo vse prijatelje gledališke umetnosti, da se za to lopo delo zavzamejo, naroče in priporoče v svojih krogih, kajti le od od/.iva naročnikov je odvisno, ako se naklada poveča ali ne. Ker spomenica temeljito opisuje razvoj enega najstarejšega zavoda, katerega delo je epohalno za naš nacionalni napredek, menimo, da ne sme te knjige, bogate vsebine, manjkati ne v eni knjižnici. Naročila in predplačila sprejema .Centralni odbore v Belgradu (pozorište) in ^Mestni odbor« v Ljubljani (gled al išče). — Udruženje gledaliških igralcev Srbov, Hrvatov in Slovencev. Cerkveni vestnik. c Notnim eastivceni presv. Rešnjega. Tel»sa se naznarja, da ie danes zvečer celonočno češče-nje sv. zakramenta. Moli sc iz male knjižice: Ura molitve v počeščenje sv. ran in predrage krvi našega Gosp. Jezusa Kristusa. Vljudno vabimo vse može in mladeniče, obilne udeležbe. c Novi nuncij v Belgradu. Novi nuncij nadškof msgr. Pellegrinetti se je odpeljal dne 3. t m. iz Rima ter hoče na praznik sv. Cirila in Metoda nastopili svojo službo v Belgradu. Pozneje namerava obiskati posamezne jugoslovanske škofije in pride tudi v Ljubljano. Sv. brata Ciril in Metod naj ga spremljata na njegovem apostolskem potovanju in delovanju v blagor krščanske kulture med Slovani, da si ohranijo dediščino sv. slovanskih apostolov. c »Magister teologije«. Na gregorianski univerzi v Rimu se je ustanovil dvoletni kura za bodoče profesorje dogmatične vede. Pravkar se je dovršilo šele drugo leto. Te dni je papež Pij XI. potrdil učni red. Slušatelji morajo že imeti doktorat teologijo. Po prebitih Izpitih in po dovršenih javnih nastopih, v katerih morajo pokazati, da /.najo samostojno znanstveno raziskovati in pre-davaU, dobijo naslov magister teologije«:. Te dni je postal tak magister teologije dr. Landgrat, ki je pri svojem javnem nastopu citiral tudi >Bogo-slovni Vestnik« v Ljubljani. Vodja lega magisterija je francoski jezuit D' Herbigny, strokovnjak tudi v slovansko-vzhodnih vprašanjih. Orlovski vestnik! — »Orel« pri D. M. v Polfu vabi k proslavi petnajstletnice svojega obstoja, ki bo v nedeljo, dne 9. julija 1922 pri D. M. v Polju. Vspored: 1. ob 9, uri sv. maša v župni cerkvi, 2. ob 2, uri sprejem gostov, 3. ob 3. uri popoldanska služba božja, 4. ob 4. uri javna telovadba na vrtu Ljudskega doma in 5. velika vrtna veselica. Pri celi prireditvi svira godba na pihala. Orlovski tabor velikolaškega orlovskega, okrožja se vrši v nedeljo, dne 16. julija v Št. Jurju pri Grosupljem s sledečim sporedom: Ob 1. uri popoldne sprejem gostov na kolodvoru v Grosupljem, na to litanije v št Jurju, po litanijah javna telovadba in veselica. Med prireditvijo igra orlovska godba iz Škocijana pri Turjaku. »Orlič« ši 9. in 10. izide te dni. Zakasnitev so zakrivile silno neljube ovire v tiskarni. — Uredništvo in upravništvo >Orliča< se je preselilo iz Kamnika v Ljubljano, Ljudski dom. Tja naj se pošiljajo nadalje vsi dopisi glede »Orllča«. Meteoiologfčno poročilo. Ljubljana rana. vlš. UM o p asovimi* Haro-metei v mra iVru.o-metsr v O 1'aiUruui diierenoa v O Nebo, »etroTi faoavino t mra 4. 7. 21 h 738-4 21 1-2 jasno 5-/7. 7 h 738-7 18-4 1-1 jasno s. z. 0 5.,7. 14 h 737-7 26 3-3 jasno s. z. Tini/So z dežele iščem za boljšo JLJClVlC trnovsko hišo v pomoč kuharici in k mali deklici. Naslov pove uprava SLOVENCA pod štev. 2699. Plavalne pasove iz plutovinc izdeluje tovarna za-maškov JELAČIN & Ko., Ljubljana. 2423 Prodam posteljo njeno, 7. vzmetom. Naslov pove upravništvo SLOVENCA pod itev. 2681. Sprepem vajenca v trgovino z mešanim blagom na deželo, prednost i majo sirote brez staršev, s celo oskrbo. Vstop lahko takoj. Ponudbe na upravo lista pod: »Priden in posten štev. 2669.« Ia splitski, Portland dobavlja vsako poljubno vagonsko količino tvrdka STANKO ŽARGI & Co., Ljubljana, Martinova cesta štev. 15. 2646 /.a vse hišne posle sprejmem takoj. Začetnice imajo prednost. — Naslov pri upravi SLOVENCA pod št. 2687. Iščem svetlo, lepo opremljeno S^mpfl za 15. avgust. Cenjene S:$03