20. štev.
V Novem mesta 15. oktobra.
1885.
Î-
iš-b« 10. aj bi ua ži--5J
J.
ae ali ro.
lO-
ije ari i«:
ijo ks jri
iji ba te
ie.
y
ír. Lta ns i a ito in
fH
ia
à ti,
Í
olenjske Kovice
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec V Novem mes
e za eelo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" nan dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi Črkami u.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr.
Tinoreja na Dolenjskem in nevarnost po trtni nši.
Spisal Anton O^lm, nníelnikov nsuneatnik pri kmetijski pcdružnici v Novem mesto.
Leta 1884 so trtno uš dokazali le v kosta-njeviskem okraju Letos se je pokazala Že tudi v krškem okraji, in gotovo je, đa se bode še datje razširjevala in napadala še neokužene kraje našega Tiiiarstva; kajti zadostuje ena sama teh silno drobnih, pa jako rodovitnih živalic, da k nam prinese kal, s katerim bode vse uničila. Bodimo še tako previdni, zabranjujmo še s tako ostrostjo občevanje z okuženimi okraji, vendar ne moremo ubraniti, da ne bi se zatrosile leteče trtne uSi, ki začno frčati meseca julija, kajti občevanje skozi okužene okraje se ne more ustaviti, in leteče Ži-Talice se laLko na oblaiilu prenesejo.
Ta izkušinja, ki se ne dá ovreči, napotila me je 1. 1884, da sem se umaknil iz komisije, ki je pri Kostanjevici vinograde preiskovala To sem storil koj, ko so se prve bube leteiih trtnih uši našle ; kajti nisem hotel zaslužiti si očitanja, da bi se reklo, kedar se bode uš tudi v naših vinogradih prikazala, da sem jo jaz zatrosil. Izkušinja uči, da je nemogoče braniti se razšiije-Tanju te škodljivke ; v prvem letu svojega nastopa se ne opazi, v drugem ali tretjem letu, če se jo zasači, so se pa leteče uši, ki jih ni bilo opaziti, že toliko zagnezdile, da bi človek moral cele vinske gorice razdjati, pričakujoč, da je vsa okužena gnezda zatrl.
Ako se hočemo v okuženih krajih še v bodoče z vinorejo pečati, iskati moramo sredstev, s katerimi nam bode mogoče, pečati se z vinorejo, ne da bi to naše moči prenapelo. Tako sredstvo se je našio in obneslo na Francoskem in drugili deželah, ki so od trtne uši veliko trpele, in to so amerikanske trpežne trte. Ne moremo razumeti, zakaj se v Avstriji temu sredstvu ne zaupa, dočim se je ogerska vlada ž njim popolnoma sprijaznila in uvaža na milijone reznikov.
Kavno tista trtna plemena, s katerimi se je po Evropi trtca uš zatrosila, so najgotovejša do zdaj poskusena obramba zoper njo. To pa ne v
tem obziru, da bi te trte vino rodile, marveč, da bi bile podlaga, na katero bi se cepile evropske trte.
Da bi se vinoreja gleštala z amerikanskimi trtami, treba je 1.) preskrbeti našim krajem po skušnjah odobrenih trpežnih amerikanskih trt v zadostni množini; 2.) zadeti naČin, po katerem bode mogoče obdelovati te trte z vspehom,
K i. točki: Amerikanske trte za podlago si lahko izredimo s sajenkami ali s semenom, Sajenk ali reznikov v Cislitaviji ne moremo veliko naročiti, kajti po mednarodni pogodbi v zadevi trtne uši smejo samo vlade naročevati reznike trpežnih trt iz druzih dežel. NaŠa vlada pa tem trtam še ne zaupa popolnoma, in ne zdi se jej zdaj že primemo, da bi si iz Prancozkega ali Amerike na-ročevala teh trt v taki množini, da bi jih privatnim strankam oddajati mogla.
Nimamo torej upanja, da bi r domači drŽavi dobiti mogli dosta reznikov za napravo vinogradov s trpežnimi trtami. Vlada je sicer v okuženih okrajih v Klosterneuburgu in pri Brežicah napravila vinograde za poskušnjo, namerava tudi blizo Kostanjevice tak vinograd zasaditi, toda te naprave so premale, da ti zadostovale vsaj krajevnim potrebam, kaj še, da bi vse okužene okraje preskrbeti mogle.
Če tudi do zdaj, kolikor je znano, sitne uŠi v novomeških in metliških vinogradih ni, vendar nismo pred njo Še obvarovani, in kakor učé iz-kušinje po drugih deželah, prišli bodo tudi v te kraje časi, ko bode treba izpiti bridko kupo nove nesreče, ko bode škodljivka tudi te gorice napadla. V našem dobičku je, da ne držimo vefi rok križem, in da ne Čakamo, kaj bode Bog dal in vlada storila; kajti kedar bode vlada kaj storila, bode morebiti še prekasuo, sovražnik bode že v deželi. Pomagati si moramo torej sami, sami se rešiti, kakor se to možém spodobi.
Kedar so vinogradi že okuženi, zgubá ljudje premišljenost, kakor pri druzih nesrečah, pri požarih itd., ljudje se prenaglijo, in storé, kar nevedni ali nepoklicani svetujejo. Tisti, katerih ni še zadela ta nesreča, imajo dosta Časa, da premišljeno preudarijo, kaj na,) storijo, da bodo svoje vinarstvo ohranili; tisti z odločnostjo pomagajo
158. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
štev. 20.

ij
lehko se OBim vinogradnikom, ki so že napadeni od trtne uai. — To sredstvo je vzgojeva-nje trpežnih trt iz semena.
Če se tudi izvirna (pristna) trta vselej ne dobi iz semena, vendar so se po dosedanjih iz-skušinjah iz semena trpežnih trt dobivale zopet trpežne rastline. Za naSe kraje najbolj trpežne trte se imenujejo „vitia riparia" in „astivalis". Naša skrb mora torej biti, da dobimo njih seme iz zanesljivega vira; no v tem se nadejamo, da nas bode visoka vlada podpirala. Izrejevanje trt iz semena je res težavno in se neiskusenemu kmetu za zdaj ne more zaupati.
Vendar je brez dvojbe, da bode v vsakem kraji nekaj oseb, velikih posestnikov ali druzih, ki bodo iz semena izrejevali sajenke v zadostni meri ter jih potem za plačo ali brezplačno dalje od-dajavali. Nadaljno izrejevanje teh sajenk je pa tako priprosto, da ga vsak ume ; treba je le, posaditi jih v dobro, globoko, prekopano (rigolano) zemljo in ž njimi pač ravnati tako, kakor s sa-jenkami v trtnici sploh.
Te sajenke pa nimajo namena, da bi se iz njih vino naravnost dobivalo, marveč bodo le podklad», na katero se bodo cepile žlahtne evropske sorte.
O kletarstvu.
Vino mora biti ne prekislo, ne premočno, ampak milo. Milota se dá vinu z boljâim kletarstvom, osobito pak s povoljnim pretakanjem. Vsekako pa bi se poŽIahtnilo vino e tem, da bi se žlahtne Ýinske trte zasajale, in to osobito po menje gorkih in menje osušenih legah, na primer sladka žlaht-nina. Francoski in renski vinski pridelovalci marljivo pretakajo vina.
Ako človeku ni prav v želodci, mora se podvizati do zdravnika ; ako pa bi se bil varoval slabe hrane, pregretja in prehlada, izvestno bi mu ne trebalo pošCjati po lek v lekarno (apoteko). Ravno to velja tudi o vinu. Kedor vodi pravo kletarstvo, temu se ni treba bati raznih boleznij in napak r svojem vino. Evo!
Gledati treba o trgatvi, da se grozdje tlači in ožema le v hladnih kletih, ne pa kje zunaj na gorkem. In koliko Dolenjcev greši v tem oziru ! Grozdni sok začne odmah vreti, da je le iz jagode iztisnen, da stoji na odprtem zraku in da mu je topline vsaj 10'' C. (8" K.), Kvasni trosi, ki so prostemu oku nevidljiri, přišedši iz zraka v mošt, odmah začno v povoljnej toplini rasti v glivice, krojiti grozdni cuker v alkohol (žganico), kakor tudi v ogljenčno kislino, to je plin (gas), ki nam o vrenji v nos udari. In to se tako dolgo godi, dokler se ves cuker ne spremeni v spomenuti glavni stvari. Znano je, kako dandanes po fabrikah ogromno očeta (jesiha) delajo. Od česa
pa? Od špirita, t. j. od žganice. Da pa se hitrejše dela ocet, upihavajo v žganico zrak z mašinami, ker ima v sebi zrak kislec, ki mnogo stvarij oki-sava, da erjavé, gnjíjó itd. Glejte, kar se godi po ocetnih fabrikah, to se godi tudi po odprtih kadeh in sodih, koder se je že spremenil cuker y alkohol, osobito, ako so topli dnevi. Od tod torej imajo naša vina večkrat ocetno-kisli okus. Čim dalje idema proti jugu, tim veČ nemaruosti nahajamo v tem oziru. Izgovori južnih narodov se v kletarstvu nikakor ne mogo opravičevati. Zakaj pa so Francozi in Renči v tej stroki na pravem mesti?
Za most in vino pripravljena posoda naj bo snažna. Sploh pak mislijo nevedaeži, da je za mošt dobra vsaka plesnjiva in Bog zna kokošna izpri-dena »kahla", ČeS z vrenjem in pa z usedanjem drož se itak vsa nečistost odstrani iz soda! To pa ni tako, kajti most iz soda potegne tudi take stvari, katere se iz njega ne morejo usesti med drože, niti ne morejo ven. Ko se sod izprazae, odmah ga treba drož osloboditi, zažveplati in popolnoma zamašiti, kar se vsak mesec ponavlja. Takoj po izpraznjenji naj se zažge v 10 veder velikem sodi cel kos žvepienke, koUkoršna se navadno prodaja. O ponavljanji pa izvestno ni treba cele žvepienke. Kedaj da je dosti zažvepljano, vidi se na tem, da žveplenka ugasne v sodi. Pa tuđi ta čas treba zažveplati sod, ko se potem takoj vino vanj natoči, in to s Četrtino žvepienke. Ta okus že Čez nekoliko tednov čisto izgine iz vina. Žveplanje uzročuje, da se vse v zraku uniči, kar bi drugače v vinu kvar Činilo. Paziti je pa treba dobro, da kar nič žvepla ne kane na notranjost sodovo, ker bi to jako Škodovalo. V takem sodu ne bode mogel ne zrak očeta delati, ker mu žveplo moč vzame, niti trosi ne mogo notri živeti. Ako pa je tn pa tam po pozabljivosti itd. ušla kal za plesnjive glivice v sod, naj pa ga izplakne s kropom, ki more umoriti te rastlinice. Jako ples-ujivi sodi naj se drugam porabijo.
Nova posoda pa Še ima v sebi Čreslovino, ktere bi se navzelo vino ter bi imelo slab okus. Taka posoda pa mora biti sè studencem nalita, da izleČe ono temno barvo.
Ne samo črnina, ampak tudi mošt belega grozdja naj vre nekoliko Časa na tropinah, ki pa morajo biti brez pecljev, da iz njih ne pride v mošt preobilna čreslovina. Kakor je vrlo koristno, da mošt tudi na belih tropinah vre, ravno tako jako škodljivo bi pa tudi bilo, ako bi to vrenje predolgo skupaj trajalo. Mešički grozdnih jagod imajo najplemenitnejŠi duh, lepo barvo i. t. d. Nespameten bi vsakako bil oni pridelovalec, koji bi zametaval ono plemenitost z mešički vred, ker se je moral paČ za vsaki grozdni del truditi, a ne samo za ono tekočino, ktera kar naravnost izide iz grozdja. Kako pa je mogoče iz mešičkov

'M
v mošt izieči ono dišavo? Grozdni sok sam more to izvrstno dovršiti. Toda grozdni 3ok, dokler se se ni premenil njegov cnker v i^edajoči alkohol (žganico), ne more biti kos tej nalogi. Marveč alkohol je ona tekočina, ki more rešiti to nalogo, le on more igesti dišavo iz mešičkov (task). Ne ostaje nam v to svrho torej druzega, nego to, da čakamo, da moSt toliko časa vre s tropinami, da se v to svrho že dosti alkohola* naredi od cukra. Kako dolgo pa moramo skupaj puščati to vrenje ? To se ne da nikakor določiti ne na miirate, ne na dneve ; kajti vse to zavisi od topline dotičnega mošta. Trenotek, kedaj da se mora grozdni sok ločiti od mešičkov, se izvé po opazovanji vzdigo-vanja tropinnega pokrova. Ko ta zmes že tako vre, da se vzdigne ta pokrov nad površje mošta dobrih 5 centimetrov (t. j. 2 palca), onda kar takoj odtočimo mošt izpod tropin. Pri vsem tem pa je treba dobro varovati zraka k moštu, drugače bi se nam delal ocet od alkohola, kterega je vedno več ; pa tudi zelena barva tropin bi se radi zraka premenila v rumeno barvo, valed česar bi dobilo vino neprijeten okus po patokah. Med tem Časom, ko vre mošt na tropinah v kadi, moremo ubraniti zraku do mošta s tem, da ostane kadi veČ nego osmino prazne ; kajti onda se nabira mnogo ogljen-čeve kisline tikoma nad moštom In tropinam ter zastran njene teže ne more kislec iz zraka v mošt skozi njo. Kaj druzega bi pač bilo, ako mine burno vrenje, potem pa ne more kislina hraniti zraku v mošt.	{Dalje prihodojiĚ)
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
V drîâvnem zboru na Dunaju se pridno posvetujejo. Za nas doslej Se ni bilo posebno važnih reči. Šmentani liberalni Nemci tožijo v njem, da jih Slovani zatirajo — pa je ravno narobe !
Istrski poslanec Vitezič se je pritožil, da se v Istri Hrvatom krivica godi pri sodniji, ker jih tu in tam mesto hrvaško italijansko izprašojejo. Naši slovenski poslanci pa se mislijo pritožiti, zakaj minister ne dá pravice našemu jeziku po šolah na Štajarskem zlasti v Mariboru, ker se slovenski učenci z nemškim jezikom za učitelje pripravljajo.
Nemški liberalci so že grozno daleč prišli. Iz jeze, da ne morejo več gospodovati kakor nekdaj, ker so v državnem zboru v manjšbii, so začeli vganjati hudobije kakor lopovi. V Duhovem na češkem so z dinamitom razstrelili hišo „Češka Beseda. " Grozno !
Na Moravském je veliko več Slovanov kakor pa Nemcev ; pa vendar še v največ krajih ti nad Slovani gospodujejo. Pripomogla jim je k temu zvijačnost in sleparija pri volitvah. Pa ti lju(^e še tožijo, da so zatirani ! Volk, kteremu ovca vodo kali !
Na Velehradu na Moravském se je začel Koženkransko nedeljo poslednji teden slavnosti ssv. Cirila in Metoda. Mislilo je tjekaj priti 200 Poljakov. Vodil bi jih bil Škof Dunajevski iz Krakovega — ali sovražniki Slovanov so jim zabranili skupno romanje. Ljudi je bilo vendar tamo prav vehko zlasti obilo Slovakov.
Na Hrvaškem je dal ban Hedervari, ki je pravi madžaron, 18.000 vladnih pisem prenesti na Madžarsko v BudapeŠto. Hrvate je to taJto raz-kačilo, da so še v deželnem zboru Zagrebškem neizrečeno počeli. Bana so kar iztirali iz zbora.
Ti Madžari so prav podobni našim nemškim liberalcem ; nad vsemi narodi bi radi gospodarili
—	pa je revčekov vendar premalo !
Kaj je novega po širokem svetu?
Srbi in Grki strašno rožljajo z oro^em. Videti, da se je Bulgarija tako povečala, ker so se jej južni Bulgari pridružili, kakor smo zadnjič povedali, bi tudi ti radi dodali svojima kraljestvoma nekaj turške zemlje. Zato so skupaj sklicali vse svoje vojake ter jih postavih ob meji. Toda ne vedo, kaj porekó k temu druge vlade. Ker večinoma želé miru, bodo skoraj gotovo tudi Srbi in Grki ostali mirni. Turek bode moral pač kmalu zapustiti Evropo za vselej ali sedaj menda Še ni tisti čas. Takrat se bodo pa bih za njegove dežele da bode groza.
Turčija se oborožuje noč in dan, ker se boji, da se jej bo treba udariti z Bolgari, s Srbi in Grki in Bog vedi s kom še. Pa ubožica je slaba
—	podobna staremu možu, ki le še smrti čaka.
Pruski minister Bismark je izvolil ^sv. očeta papeža, naj posredujejo med Nemci in Španjci v prepiru, ki je nastal med njimi zarad necih otokov tam vzhodno od Azije v Tihem morju. Čudno, luteran prosi poglavaija katoliške cerkve!
Na Francoskem imajo volitve. Doslej so imeli liberalni poslanci v državnem zboru veliko večino ter ao skovali marsiktero postavo, ki škoduje kat. cerkvi. Pri sedanjih volitvah jim gre pa jako slabo. Lahko je mogoče, da bodo katoliški možjé dobili večino. Bog daj !
* *
Gospodarske stvari. Poduk našemu kmatu.
Slava in sreča kmetijstva! Pripoveduje se, da so se zbrale vse žive stvari, da bi razsodile prepir med mečem, peresom in plugom. Meč je mislil, da on je gospodar sveta, ker pred njim vse trepeta. Pero pa je menilo, da ono gospodari na svetu, ker um človeški razsvetljuje in razvedruje temo nevednosti. Na zadnje se vzdigne plug in prav ponižno in krotko spregovori : mimo rijem pod zemljo, pa sem svet že preobrazil. —
i
k
4
m
Tiha sreča je z menoj. — Na to govori basen dalje, podarijo vse stvari plugu zasluženi venec. In to po vsej pravici, kajti kmetovalatvo je najpotrebnejše pa tudi najkoristnejše opravilo. Kme-tovalstvo je najgotovejša pot do bogastva. V svetem pismu beremo, da je Bog živo priporočal že prvim starisem, predno so bili iz raja izgnani, da naj pridno zemljo obdeljujejo. Bere se nadalje, da Bta zemljo obdelovala in drobnico pasla že Adamova sina. V starejših Časih so se ljudje bolje bavili z lovstvom in ribarstvom. Ko se je pa začel množiti Človeški rod, treba je bilo zemljo obdelovati, kajti lovstvo in ribarstvo ni zadostovalo. Še le sedaj je bilo mogoče družinsko in stalno življenje, Še le sedaj so začeli zidati vasi in meata. — Nikjer pa ni bil kmetski stan že v starih Časih toliko obrajtan, kakor na Kitajskem. Kitajci čislajo kmeta, kot hranitelja vsem drugim stanovom. Cesar sam ga spodbuja. Vsako leto se sam tako poniža, da zapusti svoj zlati prestol v Pekingu, ter gre orat s svojimi najimenitnejšimi služabniki. — V novejših časih je pokazal avstrijski cesar Jožef II. giuljiv zgled, ker je popoto-vavŠi po Moravském sam prijel za plug ter izoral nekaj brazd. Na mestu, Iqer je tako počastil kmetski stan, postavili so mu pozneje spominek. — Na kmetih je za človeško zdravje vse bolj preskrbljeno, kakor po mestih. Zdrav, čist zrak navdaja ga, àsta, snažna voda ga napaja. Kmetje so pa na duši bolj srečni kakor drugi. Tedaj ne zavidaj, dragi kmetič, gospodom njih veliko čast in oblast, kajti tudi oni vedd, tje jib črevelj žuli. Tudi oni ne morejo odgnati „kragulja, ki kljuje srce, od zore do mraka, od mraka do dné."
kak časopis. Ko ao pa začele , Dolenjske Novice izhajati, se pa že bere t vsaki vasi, in slišijo pogovori: Kaj je pa v ,DoK Nov." kaj novega? Res nam prinašajo mnogo lepega in koristnega. Vendar pa bi še več potrebovali. Zato bilo bi dobro, da bi se ta list vaaj za polovico povečal, da bi izšel vsak mesec po štirikrat v prihodnjem letu. Gotovo bi ljudstvo imelo Še večje veselje do branja. Kar bo človek dobrega in koristnega slišal ali bral, gotovo mu ne bode škodovalo. Reci smem, da si kmet na bo koristil bolj z malimi stroški in bolj poduč-Ijivim branjem toliko, kakor Če se naroči na ,Dolenjske Novice', bodi si že kakor sedaj izhajajo po dvakrat na mesec ali Če se povikšajo na štirikrat, naj bi torej tudi te besede ne bile zastonj. Z Bogom!
(Vse prav. Prepričani smo, da bi „Novice" več koristile, ko bi večkrat izhajale. Ali denar, denar! — Sedaj veljajo samo eden goldinar s poštnino vred, ker ni koleka, ako bi izhajal« vsak teden bi samo kolek veljal 52 kr. na leto, ravno toliko pa poštnina — skupaj že 1 gld. 4 kr, brez papirja in tiska in druzih stroškov. Mi hočemo list cenó izdajati, da bode pa to mogoče, bomo morali paČ pri starem ostati.) Vredništvo.
Piše nam se:
S Krke 4. oktobra. Ljube ,Dolenjske Novice" že Bte eedaj izšle v 20. štev. in niste s Krke razuu kaj malega niČ donesle. Kako to!? Se li pri nas niČ novega ne zgodi ? Ali ni dopisovalcev? Naj bo že kakorkoli, za zdaj samo to: Kmetovalci začeli so pridelke skup spravljati, letina bo bolj sredna. Prav lepo nam je kazalo z začetka jaro žito, a suša nam je precej Tzela. Kacih šest tednov niamo imeli nič dežja, ravno v mesecu juliju in avgustu, tedaj ravuo takrat, ko bi imela koruza stroke delati. Tudi ajda je sQno majhna ostala, da si je s» precej pohia. Sedaj pa imamo bolj deževno vreme in — že sedaj v drugič povodenj. Oktober mesec nam je precej pokazal na zimo. Že v petek ?.. oktobra smo videli sneg po sosednjih hribiL. lo pač opomina kmetovalce, naj hité z svojimi pridelki pod streho.
Pri nas, kakor tudi večinoma mod kmetskim ljudstvom, se je do sedaj le malo kje bralo
Đoma5e vesti.
(Imenovanje.) Nj. veličanstvo cesar imenoval je profesorja na državni realki v Ljubljani gosp. Andreja SenekoviČa za ravnatelja na državnem gimnaziji v Novem meatu. Ta vest nam je prijetno došla, ker vemo, da je domoljubni gospod obče Čislan. — Včeraj se je tudi že sem pripeljal, ter bil od več gospodov sprejet.
(Y najem) dala se bo mestna pečnica. Več se izTČ v mestni hiši.
(100 avstr. veder) vina je steklo v kleti g. dr S. v Novem mestu. Škode je 600 gld.
(Deželni odbor kranjski) dDvolil je po toči poškodovanim prebivalcem v Beli cerkvi (okraj novomeški) podpore 40 O gold. Enako poškodovanim prebivalcem na Raki pa 300 gl.
(OletoŠnji TÍnski letini naDoleaj-skem) se a Čateža ob Sivi poroča «SI, Nar." tako-le: „Obrodile so letos najfinejše vrste, kakor muškat, dišeča kraljevina, dišeči veliki les. Ti dve vrsti dajeta vlau poseben buke in fin oku3, in ker je grozdje letos nenavadao sladko, toraj bode dosti alkohola, vino pa zalo močno, kakor vino najboljših let. Dobro obrodile so tufÚ belina debela, drobna itd. Črne vrste pa: najfinejša črna tičevina, iz ktere ae v Vipavi na-reja slavnoznauo Črao Vrhpoljsko vino, in siva Črnina. TiČevina le mato, malokedaj obrodi, ima zbIo veliko barvila, zato bode letos tudi vino
J
0-ia aj itt U. 0-ri-.lo o-aa
Q0
.Ć-na
LZ-
yo
lie
e" ar, ' a aLe to, Id.
OT.
6e,
70.
ae-
ub-îlja est no-
leti jid. je
■kvi ako gl-
nj«
prftv rudeče. Vino bode sploh prav dobro, kar vsakdo potrditi mora — kdor količkaj vinstvo umeje. Ker grozdju prvič vreme zelo ugaja in ker so letos najfinejše baže obrodile, toraj bode vino harmonično „mit Kôrper nnd Schmalz". Svarijo ae pa s tem vsi vinski trgovci pred mcsetaiji, ki se njim usUjujejo. Kar je prisiljenega ni dobro.
(PoTodenj na Gorenjskem.) Iz Dolga 66 nam piše: Od 25. do 28. septembra je bila tukaj tako huda povodenj, kakoršne najstareji ljudje ne pomnijo. Kar jest vem, je od Pužin (Weisaenfela) do Javorníka 10 večih mostov pobralo, dve bajti in velike množine lesa, hlodov, dilj, oglja in drevja odneslo, veliko njiv in travnikov spodkopalo ali pa zasulo, srenjska pota, cesarsko in železno cesto strašno ra^djalo, tako da je bil promet na železnici za ljudi 3 dni, za blago pa en cel teden ustavljen. K sreči je priála najhujša povodenj po dnevi, sicer bi bil gotovo marsikter v vodi poginil. V RateSah je povodenj tudi na pokopališče prišla in íe nekatere truge odkrila, malo je manjkalo, da jim ni mrliČev odneslo. — Vse škode se ceni okoli 80 tisoč, in bo gosposka ukazala mile darove nabirati, da Be ponesrečenim vsaj nekoliko škoda povrne!
(Imenovanja in p rem e š fie n j a,) Na lastno prošnjo je bil premeščen okr. sođnije pristav g. Pavi Juvančič iz Kočevja v Ilir. Bistrico in avskultant Ernest vitez Hoffern-Saalfuld imenovan za okr. sodnije pristava v Kofievji ; okr. sod-nije pristav g. Andr. Ogórek iz Črnomlja pa na Brdo in g. avskultant BuČar imenovan je za sodnije okr, pristava v Črnomlju. — Gosp. Mih. Barbo, kaplan v Skocijaau je postal župaik v Trebelnem ; g. M. Molek, kaplan v Litiji gre za administratoija v Dole. G. dr. J. Lesar, kaplan v Višnji gori imenovan je knezoskoEjskim tajnikom. — Premeščeni so gg. : Janez Golob iz Mokronoga za I. v Črnomelj ; Mih. Bulovee iz Predoselj za II. v Semič; Ljud. Jenko iz Črnomlja v Višnjo goro ; Janez Nemanifi iz Cerkljan k sv. Trojici ; Mih. Trček iz Mirne peči v Stari trg pri Poljanah ; Mat. PaSej iz Semiča v Predoalje. Na novo nastavljeni so gg. ; Ant. Petrič, sem. duhovnik v Šmartno pri Litiji; Avg. ŠČinkovec, novoposv. v Mirno peč. — G. J. Strel pride za učitelja v Žalino, gosp. Ivanetič iz Sodražice v Dobrepolie.
(Obči nske volitve.) Pri občinski vo-litvi v Dragi v kočevskem okraji je bil iivoljen za župana Pavel Turk iz Drage, a za občinska svetovalca Lovre Mihelič iz Laz ia Julij Poje iz Preske. — Dalje ao bili izvoljeai pri vnlitvi občinskega predstojaistva v Kostelu v kočevskem^ okraji, in sicer za župana Matija MihelČiČ iz Pirč, za občinske svetovalce pa Franc Bav-
čar iz Petrinje, Martin Briski iz Vasi, Anton Kuželički iz Grivaca, Matija ZdraviS iz Vimol» in Matija OzaniČ iz Kuželja.
(Prodaja živine.) Pri javni dražbi plemenskih bikov dne 3. oktobra t. L v RndoUb-vem so se vsi — bilo jih je devet prav lepih
—	prodali, in sicer nad polovico iste cene, za katero jih je bila kupila c. kr. kmetijska družba kranjska in kljubu od šest na devet povekša-nem številu. Kupili so jih naslednji: gosp. grof Margheri eno ia tričetrt let starega za 90 gl. ; g. dr. Teodor Rudež za Ribniško grajščino dve let starega za 90 gld. ; g. Jože Gorse iz Pod-turna poldrugo leto starega za 123 gld. - gospa Rudež iz Gracaijevaga turna poldrugo leto starega za 82 gld. ; g. Franc Majzelj iz Bele cerkve eno in tri četrt let starega za 91 gld.,- g. Anton Raie iz St. Vida poldrugo leto starega za 70 gl. ; g. Anton Straus iz Kostanjevice poldrugo leto starega za 80 gld.; g. Franc Pintar iz Kanđije pri Novem mestu poldrugo leto starega za 82 gl. ; g. oskrbnik Fahrer za g. Jakoba Lenka, graj-šČaka na Raki poldrugo leto starega za 100 gl. Kupa željnega ljudstva je bilo prav maogo, tako da je človeka veselilo to zanimanje za napredek v živinoreji. Tudi je bilo občno zanimanje za telice, ktere bi si marsikateri posestnik rad kupil. Res, da bodo trojki za transport, kateri je trajal več dni, nekoliko več stali, ko če bi se bilo to vršilo v Ljubljani, a pomisliti se pa vendar more, da se je to godilo na Dolenjskem, za katero se sploh malo stori. Vodja dražbinega zavoda je bil zaaoi podpredsednik c. kr. kmetijske družbe, gospod Josip Friderik Seuaig, graščak v Bokavcah, sam, kateri je kot veščak vso zadevo vrlo rešil. Priznavati se mu moro, da je on kupne živali kljubu več dni trajajočemu potovanji v Čilem in prav zdravem stanji dovel na mesto prodaje, za kar mu gre vsa hvala.
(Priprave za vinograd amerikanskih trt.) Deželni odbor kranjski odposlal je vodjo Slapské šole g. R. Dolenca v Ormož na Štajersko, da si ogleda g, dr. Gersakov, z ame-rikanskimi trtami zasajeni vinograd. Deželni odbor namerava potem kupiti tolika tisoč amerikanskih trsov, da ae napravi velika trsovaica za vso Dolenjsko na prihodnji vinorejski šoli. G. Dolenc pojde iz Ormuža v Ketskemet na Ogerakem, kjer je ogerska vlada že pred već led napravila velikansko trsovnioo in poskuse-ralnico za necepljene in cepljeae ameriške trte.
—	Vinorejska sola pa utegne se napraviti, kakor se govori, v Kvetkovičem posestvu pri Novem mestu.
(Važno za obrtaijske učence.) SI. deželni odbor kranjski razpisal je 7. t. m. štipendije po 250 gld. za take obrtaijske učeaee,
5
J
im
1
ji.: P


kteří hoíejo državno obrtoijsko âolo v Gradcu obiskovati in se tam v svoji obrtnijski stroki boljše izobraziti. Eno tako štipendijo zamore tudi tak učenec dobiti, kateri je tukajšnje šole obiakoral. Pripraiřna je tedaj taka podpora za nenavadno pridne in nadarjene obrtnijske učence, od katerih se je nadejati, da se bodo doma ustanovili in svojo obrtnijo na boljSo stopinjo spravili. Prošnje se imajo vložiti pri slav. dež. odboru T Ljubljani do 12. okt. Ta obrok je sicer že pretekel, ali gledé teg:a,' da jo samo pet dni ^asa bilo za dotični razglas^ sme se upati, da se bode tudi na pozneje vložene prošnje oziralo.
(V prospeb domaće obrtnije.) Deželni odbor kranjski oddal je dve za posebne šole na tebnologiškem obrtnijskem muzeji na Dunaji razpisani ustanovi g. Funteku, učitelju T Sent Vidu pri Zatičini in g. Cepudru, učitelju v Litiji. Ustanovo za mizarska dela dobil je g, Cigoj v Ljubljani. Zaradi ostalih treh ustanov vršé se se dogovori. — Gg. učitelja se bosta na Dunaji menda učila vrbo reje in pletenja košev ter potem doma druge ljudi v tem pod-DČevala. Od še ne oddanih 3 ustanov ste bili 2 za strugarstvo in eno Še za mizarstvo.
(Y Krškem) je bilo 13. oktobra c, kr. okrajno glavarstvo sklicalo shod obrtnikov in rokodelcev, da bi bili napravili med seboj zadrugo, t. j. društvo, kakoršiia so bili v prejšnjih časih „cebi" ali „cunfti". Take zadruge terja nova obrtnijska postava od 1. 1883. in bi rokodelcem kolikor toliko koristile. Iz Ljubljane je prišel v ta namen gosp. cesarski svetovalec, tajnik knpčijske in obrtnijske zbornice, ki je vse to razlagal došlim obrtnikom.
(Umrl) je 24. sept. Jože Javomik, po domače „Štajerc", posestnik in trgovec v Žalni v 77. leta svoje dobe. Pokojnik bil je mož stare korenine, vedno v narodni noši z debelimi srebrnimi gumbi. Bil je odločen narodnjak. Znan je bil v Ljubljani, posebno pa v Trstu, kamor je tržil in zvozil na tisoče praaiČev. Mož bil je BToje dni „furman^, in kot tak bilje tako konservativen, da je do zadnjega svoje blago vedno s konji vozil v Trst. Ker je bil jako poštenega značaja, bil je povsod zelo priljubljen. Lahka mu zemljica !
CNesreča na Savi.) Iz Dola se piše z dné 29. sept,: Včeraj predpoludnem podal se je Ivan Laboda iz Gradovelj s šestimi drugimi osebami, med kterimi je bil tudi kočar Franc Kokalj iz Kleč, v precej velikem čolnu na Savo, da bi na dan potegnili vrv, ki je pri Dolu čez Savo potegnena, a jo je bila velika voda zadnjih dni pretrgala. Ko pridejo na sredo vode, zaho-mata ee jim Čoln tako nesrečno v vrv, da se je začel potapljati. Ker druzega ni preostajalo,
poskačejo v vodo in se vsi, ako tudi le z naj. večjim trudom, rešijo, razun kočarja Kokalja ki je izginil v valovih in ga še zdaj niso dobili.
(Požari.) V Ardrovem v Krškem okraju je nastal 23. septem, v na i^amem stoječi bili Ivana Alifa ogenj, ki je v kratkem času celo poslopje upepelil. Skoda ceni se na 250 gld. Zavarovan pogoreli ni bil. Kako je ogenj nastal, se ne vé. — Na Hribu pri Višnji gori pa je pogorela 27. sept, shramba posestniku Tomšiču. Zanetili so baje otroci. — Y Žužemberku se je na paši vnela obleka 121etnej hČeri Antona Legata. Zavoljo opeklin je revica umrla.
Zahvala.
Dné 20. julija t. 1. «e je t frftniiSkBiiakt cerkvi v Rudol-fotem podrl ISB let stari leaeni altar, da se nadomesti a kamnitim. Kei je atari altar aegal gori do stropa, isaiidalo se Je bilo troje okenj za altkrjein, in le na rrhu ae je pugtilo malo BTitlobe. Sedaj pa ee je oni zid odairacij, in vidijo te Tsa okna T Blikaném steklu. V srednjetn oknu js podoba carkrs' nega patrona, by. Leonards, t stranskih sv. Frančiiek in av. Anton; st. Elizabeta in st. Klara. Altar je le tolika dovrien, da se je mogel o navioinosti premiloetnega knezoikofa v našem mestu posvetiti. Drugo bo dodelano, kakor upam, drugo polovico meaeoa novembra.
Obok je na novo slikan; ornamentika ja đelana po oni T votivni cerkvi na Dunaji; ilato ji daje velik bliiS. Sedaj »o podobe v medaljonih v delu. Upam, ds se obok v nekolikih dneh odkrije oSem- Stranaka stene pai oitanejo za spomlad, letoa js prepozno. Kadar bo delo za Jetos dokončano, priobčil bom nataninejši popis
Za danes me v^žo sveta dolžnost, najtopleje zahvaliti se vsem dobrotnikom za veljkodušno podporo. Ko aem deto pričel, zanašal aem se na miloarčnoit prijateljev in dobrotnikov, in niaem se varal. Ka tiheio sem trkal, tú pa tam, in odprlo se je, dá, odprlo na Široko in sicer zlaati pri preôaatiti dultovSSini, ki je najalabeje dotirana in najbolj nadlego vana. Toda vnema za lepoto božje hiše vse premaga. Bog povrni stotero vaem dobrotnikom, duhovnim in svetnimi
Ob enem pa prosim one, do kterih se nisem mogel osebno obrniti, zlasti kteri so se tukaj šolali in ae menda se radi spominjajo eerkvs, t kteri so se shajali kot điiaki k boiji službi, da bi mi blagovolili poslati doneske v gori imenovani namen. Že smo mašovali za dobrotnike in še hoiomo veikiat darovati av. raaâo zánje, in se jih apominjati pri sv, daritvi^ Rudolfovo K. oktobra 1885.
P. Hugotin Sattner^
ta ias gvardjan.
Darovali so za prenovljenje fraaiiikansko cerkve v Rudolfovem ;
Čast. gospodje :	gl. kr.	a. FurUn . . . .	. . 1,—
Uil. prošt Poter Uih	, 10.—	pl. Đllepitsch . . .	, . 1.—
Kanonik A. âkrabec .	. «.—	Dr. J. Marinko . .	. . 2.—
, J. Vonk . .	. 10,—	F. PinUt . . . ,	. . 1.—
, B. Frank .	. 10__	F. Eastelic mlajši .	, . 10.—
T, J. Hoôevar .	. 1.—	F. TandJer . , . .	
Vikar F. Zavodnik .	. 10—		
		A. Riedel . . . .	
T. Terbuhovid . .	. 1,—	F. Illovsky . . ,	. . 2.—
Aognštin ....	. 1	A. Kalčii . . . ,	
E. Beichl ....		J. Klon.....	. 1.
V, Jeuniker . ■	. s,—	J. Ogoreutz . . .	. 2.
J. Hartinak • . .		v. Bervar . . . .	
Dr. J. Skedl . . .	, 1.—	M. Avsenik . . .	. 5.—
E. Fleško ....			
Dr. A. Vojik« . .	. 1,—	F. Schwarz . . ,	1 2—
M. Hohar ....		A. Panser . . . ,	. 5.—
Klemenčio ....	. 1,—	D. Bizioli . . . .	. 1.—
OerdeSii ....	. Î.—		
Ï. Skaberne . . .		F. Ipavic , . . .	. 5.-
J. Jagodic . . • .	. 4,—	A. Hoticbevar . ,	. 10.—
T, vitei Fichtenan .	. a.—		
Dr. Albin Pomik .	. 1,—	J. Hikolii . . . .	. 1.—
■ni ■o
it d,
SLI
iti lû id-iti a. ni
el ie
ii m. )t ■i.
J. E«celj.....1.—
J. M.......2.20
J. Pejak......2—
Glaset......1.—
Dr. J. Bosina . . .	1.—
A, KuSIjan.....5,—
O. Clarict.....2,—
3. Jakše.....1.—
A, Ksstelio.....1.—
Umok.....1.—
TindiSar.....2.—
Dr. M. Razpet . , .	2,—
Ig, FBjdiga . . . .	h—
j: KoiiÈek.....1.—
J. Krajeo.....5.—
T. Bohnnann ....	5.—
T. Pfeifer, poslanec .	10.—
Jakob Hren poslanec .	5.—
F. 9uk)je , .	5—
rr.Strmnbelj ....	17,— Častite gospđ:
C. Bkel......
A. GerdeiiS . . . .	l._
A.	plemenita Fichtenan	1,_ M. Plesko.....1, _
B.	Bachař.....1. _
U. Brezar.....I. „
A. Bergmann ....!._
E. Jeuniker ....	1. _
J. Mendlik.....
A.	Poljaneo . . . .
PajniS......1. ~
Neimenovana ....	10.15
Eoii.......I.-
B.	Vojska.....l.fiO
M. KoprlvSek ... .	1. -
A. Muhvii.....1.50
M. Rohrmann ....	2. —
A. Bervar.....2, —
A. Nimrot.....1. _
J. Giistin.....
M. 0*orentz ....	3.—
M. Mehora.....1,-
R. Brunuer.....10. —
M. Papež.....2.-
Aagustia.....1. —
M. Eastelic . . . .	1— M. aimonoTÎë . . . .
F. KoTačič , . . .	I.-
F. BobiÈ.....
M. Kos......1.-
"Wagner......1—
Fr. Reichel , . . .	1-E. B5hm.....1.-
J. Bosnrana ....!._ pl. Ullepitsch .... Gotpodiína Fr. Jesenko	5,80 , M. Jenkner	3,— W. Peo . Spoštoř.J.ia A.ákiabeí	5 , F. Medar . .	1.20 , M. Hafner . .	1. _ „ J. Vonk ...	2. ~ , M. Klim . . ,	1.50 , K. Liporeo . .	l.čO , M. áterbink . .	l._ „ . U. Kos , . .	2. -„ J. MeioarSiô .	1.-g J. Lesjak . .	5.— , U. Mohar . . , N. Turk . . .	1. -, T. Kralj . . .	l._ „ N. Perpar . .	1. _ „ M. Bobnar . . „ M. Štukelj . .	1., K. Mrak . . .	1 _ „ M. Jakie . . .	10. -Gospa Jesenko . . .10.— Gospod Donemiller . .	5. — (Dalje prihodnjiĚ).
Listnica vredniátva:
Zaradi premnogega gradiva morali smo za danes izpustiti nadaljevanje članka „Nauki v vinarski soli na Slapa" potem konee porotnih Bodb in drugo, kar bode v prihodnji Številki prišlo vse na vrto. — Zato prosimo potrpljenja!
Sejmi na Dolenjskem,
Pondeljek po sv. Lukežii v Krškem; nedeljo po let. žegn. v Ratečah; 24. v Dolu; av. Šimua in Juda dan v Mokronogu in Žužemberku; v torek po_sv. Šim. iu Jud. v Črnomlju; 30. v Zalogu.
Loterijska srečke.
Trst 10. oktobra GradflC 3. oktobra
71 32 45 57 53 23 15 37 22 57
Javna zahvala.
Koncem meaeea avgusta 1.1, sem podpisani svoja poslopja v Cerini št. 11 pri banki „SLAVIJI" po baa-kinem zastopniku g. J. Valenčid-u za 600 gld. zavaroval. Pa že 18. septembra zadela me je nesreža, požar uničil mi je vaa poslopja.
V	kljub temu, da nisem bil Se niti jednsga kralcarja zavarovalnine plačal, je vendar banka „SLAVUA'' po glavnem zastopu v Ljubljaui škodo precej pregledala in mi zavarovalno svoto točno in po-polnenj tako) ižplaíala.
Štejem ai v dolžnost, da al. banki „SLAVIJI" za /tako blagodnsno in pošteno ravnanje mojo iskreno zalivalo izrekam in posten ta zavod vsem toplo priporočam.
V	Cerini pri CateŽi 3. oktobra 1885.
.jj ^ ^	,	Miha Gerdaneci, zaTarovanec.
»art. GriĚar, a, r. priSa. "íoi. Gerdanec, s. r. priia.	[69]
ill	11		Hf	nïïinQP
H	(			.lil
gostilnieo) 2 vrta, 1 5 kteč, 9 pa k temu jem vzeti,
daje v najem v R a-doviei blizo farne cerkve pri cesti na najboljše) paaaži za mesnico in prodajalnico več stanovanj, veliko njivo, blizu, nadalje tndi ako želi vinakih aodov, 6 kadi, 1 trtje na 20, ali še 2 kosa na 24 kopačev. Kdor želi v na-naj si pride ogledati in zgovoriti k
Mihael Bađovinac-u

v Radovici.
sa i uroda
v Kandiji pri îiovem-mesta št, 20, skoraj nova, za kupčijo najbolj pripravna, z dvema vrtovoma ae takoj iz lastuo roke proda. VeČ o tem se zve pri lastnici Mariji MahorČIČ.
[72—1]	Kandija pri NoTOra mestu.
Podpisani uljudno naznanjam vsim dosedanjim P. T. naročnikom in si. občinstvu, da sem
se 8è svojo zalogo oblačil preselil v 1. nadstropje iste hiše št. 98.
Kakor do sedaj, hočem tudi v prihodnje skrbeti, da vstrežem vsim P. T. naročnikom z najlepšim in boljšim, kakor tudi pa najnovejši segi storjenimi oblačiti, ter uljudno prosim, da me tudi odslej vsi P. T. naročniki in si. občinstvo z mno-gobrojnimi naroČili počaste.
z najveijin» spoStoTanjem
A. Weiss,
__[74—1]	krojač v Movent me8tii.
)
Lekar pri
w
„Kro ni«
v Novem mesta
priporoča spoštovanema občinatvn pravi Seidlitz-ev praiek, redno friSen, âfeatljioa po 80 kr. in po I gtd., Brausepulver, škatljica 30 kr.. Or, Bltterjeve kapljice za zobe. To sredstvo se redno obnese, če koga zobe bole. Flaâica 15 kr- Marila-oeljske kapljice za želodec, Anattierlnova ustna voda, flajiSter za kurja o5eaa, obroSek la kurja oĚéaa.
Sadalje priporoiam : Dr. GSUis Speisepulver, Schaumanns Magensalz, Dr. Rosas L eben s bal s am, Gastropban, franzbrannt' wein Tflftšicah, Neatl's Kindcrmehl, Pain Expeller Liehig's Fteiach-extrakt, Êlicerin-Theerseife, Paglianos Syrup, Restitution» Fluid zft konje, Korneubur&ki praiek za iirino. Berger's Theerseift, Paerhofer Pillen.__[73-1] ____
Miiln ptrelieii píbůčbS: za sráorejo.
Mr. Tetley-eva
zdravilna štupa za svinje.
Izvrstna, po mnogoterih izkustvih utrjena, z na lepšim vspehom rabljena stupa za vsakojake svinjske bolezni in najboljši pomogljej proti kugi. — Dobiva pa se v zavitka (paketih) po 12 in 36 kr. edino le pri
Dominik Rizzoli-ju, [»a-sj
v lekarni prt „Angelju" v Novem mestu.
ti
DOIiENJSKE NOVICE.
Zvon.
št X. prinaša te spise:
1.	STftjinir: Drobne pesmi. T, S, 9, 10, 11.
2.	9r. Fr. D«tela: Yéliki grof. Zgodovinski roman. (Dalje).
3.	Tinea; Podoba troja. Pes»ai.
4.	l.Triint : Bajke in poreeti o Qvrjaacih. 23. Gospod Vedeî.
5.	i. Iríišnik: Gkd. Pesem. ], 2, 3.
6.	lïïB ¥ťrIlOT«e : Slavni Slovenci. H. Fatei Pavel Glavar,
7.	i. Fekoija: Blovenci v književni vzajemnosti s Hrvati,
8.	J. CiBiperaian; Osètalo cvetje. Boceti.
9.	JanLo Kersnik; Agitator. Roman. (Dalje).
10.	lístiBjďfe; Troj nasméh. Pesem.
11.	Kniiïevnn poročila: m. Žvab; Curioiità Trieatine,
12.	řsjgelj : Nove muiikalije IV, T.
13.	— Blag rojak.
14.	L Franke: Umetniike starine po Gerenjskem.
15	L; Slovenski {asopjai leta 1335.
16	Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Letna po-
ročil» naSib srednjih ioL — "Wolfot slovar. — Jnrija ánbica slike za novi moîej. — »Yerein der 8 lavi sten." — Sratké opa tke. 17. Jukfl ïaUn: éah.	t^-iol
„LJUBLJANSKI ZVON" Izhaja v mesečnih, po 4 tiskovne pole vetike osmerke sbseïolh zvezkih ter stoji za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta f gfd 15 kr.
55
XTTP 1f7 C? XxJTLJCajOi

LEPOSLOVEN ZNANSTVEN LIST.
Bodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dsy. Tr-atenjska, sređuje dr. Jakob Sket, c. kr. gims. profesor T Celovoi.
Obseg 10. številke:
Arabeîa. Soman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — JTo Icgu. Mirko, — Mirko ptje vino. Mirko. — iSíaW DíuWař in njega si» Iđamtt. Povest iz îtrlienja v srednje-azijatskik pa-Minjah. Bnski spisal N. N. Earazio, preložil f E'r. Jos. Bemec (Dalje.) — TViolcti. J. Koitanjevec. — Ndrađn« pripovedk*. Priobínje Mat, Taljavec. — Bakterije in njih znamenifoit v naïetn ffo^odarsltu. Spisal H. Bcbreiner. (Konec.) — Stanko Vrax, êïovûfniki rodoljub. Andrej Fekonja. f Konec.) Oífoíá GiííSMattn. Bpisal J. Sclieinigg. — Ifefrit. Spisal Fr. Kocbek.
—	L; katorihskega protokola. RazglaSa M. "Vaijavec. (Dalje.)
—	Drohmsii.
Izbajs T meseinib svezkib na 3—4 polah začetkom ns' kega meseca ; velji 4 gld. na leta, 2 gld. na pol leta In sá tndi lahko po snopičih i 40 kr. r knjigarnah kupuje.
Tudi Jetnik 1882, 188S in 1884 ee íe dobi in sicer po S gld., prvi letnik nam je poiel.
V St Rnpertn št. 67
prodá se iz proste roke celo posestvo obstoječe iz za krčmo pripravno hišo, a sadnim vrtom in njivani. Več se izve pri laatnilni Janez MihlavČi^U T Trebelnem.	ie8-2]

uoninsKe minera ne vofle
letoB na novo napolrjene.
Carisbader MUhibrunnen, Gíesshííbler Sauerbrunn, Gleichenberger Constantins-diielle, Haller Jodwasser, Marienbader Kreutzbrunnen, Ofner Frartz Josef Bitterquelle, Ofner Rakoczy Bitterquetle, Preblauep, Roitscher Tempelquelle, Roncegno (Eisenhaitlges Arsenwasser),' Selters (Nieder-Selters),
Haller Jodsalz, Carisbader Sprudelsalz.
Dobivajo se pri
Dofflícii Eizzoli- a
[60—8]1
V lekarni pri „Angelju" v Novem mestn.
<Đ
iêô cd E
œ e
C« i»
ŽivalnI stroji.
Najboljši Howe-, Singer in Cirkular Šivalni stroji z 5 letnim poroštvom (garancijo) prodaja od 40 gl. naprej. Da 3« noji iivalnt stroji posebno dobri, imajo tisti fastiti kcpci pričati, kal^rl jih že 10 do 18 let raMjo, -m
Šivalni stroji.
J. OOOREUTZ,
T Norem mestn.
[64-4Í
CZ «
N
Federn Matrazen
cb
Tudi prodaja od 7 do 8 gld. lesene ! ® Federn Matraze od glv. e. k. priv. ij = tovarne iz Dnaaja, katere drage „Drat Matratzen" popolnoma nadomeatnjejo.
n (
eno uvo od Novega; mesta na topliškaif cesti, vas Potok his-í _ št. 12. Hiša )e zidana,^ na vsakem konci dve obokani (velbani) kleti ; hlev, po<î:; in kozolc vae iz opeke krito; navadna gostilnica, dtoj? njivi in nekaj boste za 1.100 gld. Kupee lebko sam«; polovico precej plača, za drugo polovico se Cak» ve^j let ako se od nje plačuje 6 odstotkoT na leto.
Več o tem izve se v Novem mestu pred mostom, pri Ribiču.	[70]
OdEOTJmi vrèdnik, iidajatalj in laloinik J. Kraje«,
KoTomeato, — Natisni 1» J,6H: raj eo.