HM. številka. Trst, v ponedeljek, 5. septembra 1 SOS. Tečaj XXIII. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. 87«. 4 nVČ. V edinosti Je moč! „Edinost" izhaja dvakrat mi 1 uri ]>•>]). Naročnina /naša : Ob« izilanji na leto . . . ghl. 21*— Za snmo večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta,četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrez priložene naročnine ne upravu ne ozira. Nn drobno oe prodajajo v Trstu zjnt-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. INmlana, osmrtnic«* in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo, ltokopiai se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema n primi išt.ro. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trat. I rediiištvu In tiskarna se nahajata v ulici ('arintia Stv. 12. 1'pravnlštv«, od-pravništvK in sprejemanje inseratov v ulici Molili piecolo Stv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Novejše vesti. Dunaj 3. Avstro-ogerski poslanik v Petro-gradtt, princ Licehtenstcin, je dospel semkaj. Pari/ .'5. Vojni miitistef 't-irm^inc j<> podal svojo odpoved. Do tegale ^irlMo T.vt»f£d razlik v menenjii mej tem ministrom in ministerstva glede na revizijo procesa, l>reyfuij.4 Pari/ 3. »Agenee Ha vas« javlja, da so mednarodne oblasti trn Kreti vzlie ponovljenemu protestu uvele novo služIm za pol >i rti nje desetine v pristaniščih otoka. Stoekliollli 3. Po predlogu ministra za vnanje stvari je sklonil kralj izreči carju ruskemu svoje simpatije in pa svojo pripravljenost, tla na eventuvalno mirovno konferenco odpošlje svojih od poslii neev. I)li II»J 3. V se vesti o sestavi bodočega pred-sedništvn zbornice poslaneev treba vsprejemati vso rezervo. Glede dra. Kerjnnčiča sodijo, da ne hode več členom predsedništvn ni to radi n a-petih razmer med vlado in Slovenci. Dunaj 3. V politiških krogih zagotavljajo, tla je grof Tliun opustil misel, da bi stopil v nova pogajanjn z načelniki posamičnih strank v dosego kakega sporazumljonja v jezikovnem vprašanju. Pari/ ;{. Vest o odstopu francoskega poslanika v Petrogradu, grofa Montebollo, stavljajo v zvezo z dejstvom, da je okrožnica ruskega ministra za vnanje stvari popolnoma presenetila fra tiransko vlado, kateri ni prišlo prav za prav nobeno sporočilo o ideji carja. Stoj i* 3. Odbor, ki je bil imenovan, da sestavi bilaneijo tovarne za orožje v Stevru, jo predložil upravnemu svčtu svoje poročilo, iz katerega izhaja, da ima to podjetje 1 in pol milijona prima nkljaj a. P O D L I 8 T E K. 28 Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov. Dan je ginol vedno bolj. Žarku rudečica se je razprostirala po sijajnem morju, žarka večerna zarja na nebu za Učko goro, ki se je odbijala v vijolčasti barvi od žarečega zanebja. Kakor črne pošasti sta se vzdigovala i/, kristalnega zaliva otoka Creš in Krk, ob morski obali se je razprostirala siva, kamenita Reka, opasana zidom in stolpi, a pred Reko so se zibale na morski gladini belojadrc ladijee kakor beli golobi. () Božji, kakor vidiš, Mark Antoni« Lastnik konsorcij lista „Edinosti". IjOIkIoii 3. Ileiiterjeva pisarna je izvetlela iz Vokohame, da bode princ Kanin zastopal japonskega cesarja na jubilejnih slavnostih na Dunaju. Princ odpotuje v Evropo sredi meseca septembra. Illizlas 3. Na današnjih velikih vajah je došlo tlo spopad n meti obema vojema konjice. (V-sar je sletlil bitki velikim zanimanjem. Ki lil .'». »Italie« potrja, da se botle sliod italijanskih socijalistov, ki se je imel že vršiti, a jo bil prepovedan, vršil v prihodnjem oktobru. Mesto, kjer se bodo vršil kongres, še ni določeno. n IIII a j 4. Danes se jo vršil tu shod agrareev vse Nemčije iti vse Avstrije, na katerem so se posvetovali o novi organizaciji agrareev. Predsedoval je princ Auersperg. Shod jo vsprejel več resolucij v prilog poljedelcev* Pet rog rad 4. »Petrograjski list« povdarja, koliko vspešno simpatijo jo novinstvo vsega svetil pozdravilo inicijativo carjevo. Velika in plemenita ideja, s katero je navdahnjena akcija rusko vlade, je bi hi sprejeta najvišim spoštovanjem. Vse sodi, tla inicijativa Rusije odgovarja naj iskrenoj i m čut-stvom in najdražjim željam narodov. Naloga, katero si je postavila Rusija, je jako delikatna in za to se od vseh stranij povdarjajo težkoče, na katere bi naletalo uresničenje razoroženja, vendar pa ni smeti tajiti možnosti, da se premagajo težave po mednarodnem soglasju in ravno za to, da bi se ovrglo tako soglasje, predlaga Rusija kongres. Pari/. 4. Govori se, da je minister Rourgeois začasno prevzel portfelj vojne. Ministra Virgor in Tillav mislita odstopiti. Pariz 4. Soproga Droyfusova je uložila prošnjo za revizijo procesa. Pariz 4. Listi izražajo svojo zadovoljaost na odstopu vojnega ministra Cavaignaoa. Zagotavlja se, »Ti me poznaš? .laz se te ne spominjam. Italijan si ?« »Ti da me ne poznaš ? Se-li spominjaš, ko je neko nedelje v cerkvi »Ara ooeli« v Rimu propovedoval neki domin i kanec o Makabejih krščanstva. Se-li spominjaš, Marko Anton, ko si nekoga petka srečal na »Foru* bledega dominikanca v verigah, katerega so sluge »svetega urada« na zahtevo beneškega poslanca Ivana Moeeniga vlekli v temnico? Se-li spominjaš? »Ci... priano!« je osupnil škot. »Da, Cipriano, Mark Anton!« »Kaj iščeš tod i ?« ».laz sem glas vpijočega v puščavi, jaz sem vihar, ki izvaja na usta I Joga gromovnika, jaz sem sluga božjega sina, poslan, da izrijain trnje tu plevel iz ljudskih src, jaz, tvoj anglj, tvoj demon, tvoja zvezda tvoja senca, dočakal sem to, Mark Anton!« »Ti« je odstopil škof. »Antonio! zaklinjam te s starini našim prijateljstvom, žarom naših mladih čustev, čuj me !• Rodovnik je pokleknil pred škofa in vlovil njegovo desnico. »Se-li spominjaš mladega jezuvita, ki je govoril grom, ki jo sipal iz ust strele, ki jo znal zamahniti s srebrnim razpelom kakor arhangelj z mečem, ko jo govoril o slavi jednoga naroda, o mukali krščanstva, o /.verstvu osmanskom ? Ob plamenu njegovih hesedij je vsplamtelo inoje srce. Gledal sem ga pred seboj, kakor kerubina, kateremu štrli glava v oblake, kojemu se razprostirajo krita nad kopnem in morjem — a zdaj ? Zdaj se mu Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. da poslednji sprejme vodstvo narodno-antisemitske stranke. Sedaj je skoraj ves kabinet za revizijo procesa Drevlus. kompleti na Bavarskem 4. I'o dovršenju vaj pri Nesshvangu se je sprožil jeden top ter ranil šest oseb. .ledna njih je v smrtni nevarnosti. Kllll 4. [talijanski tlvor ni sklenil še ničesar o tem, kako bode zastopan na jubileju cesarja Fran Josipa 1. Vse vesti, ki so se širile že o tem, so, če že tie tlruzega, p;i vsaj prezgodnje. Ljubljanska realka. (Dopis.) »Slov. Narod« je v zadnjem članku o »našem srednješolstvu pojasnil prizadevanje deželnega zbora in odbora kranjskega za slovenske paralelke na nemški ljubljanski realki in kako zvito hoče naša »skrbna« vlada ohraniti ta zavod kakor torišče za razne renegate in nemške agitatorje. Ravnatelj dr. R. Junovič, kateri bi moral iti v pokoj (tako se je sani izrazil), če se uvedejo slovenske paralelke, ker ne zna slovensko, hoče biti vladi silno uslužen ter dokazati strmečemu slovenskemu svetu, kako slovenski ž i vel j na ljubljanski realki hitro pojema in da vsaj v nekaj letih (razun v I h) ne bo na vsej realki nobenega slovenskega dijaka. O, on je mož! Kdor zna, pa zna. Najbrže mu je pokazal »ultragermanski« prof. kemije dr. IJelar, (sin znanega slovenskega rodoljubnega učitelja v Ljubljani) pravo sredstvo, s katerim se v najkrajšem času pretvorijo Slovenci v pristne Germane. To sredstvo, katero je gotovo upotrebil dr. Relar na samem sebi, ko se je prelevil iz Slovenca lii- ovija zlata beneška kača okoli srca, a v tem nekdaj preroškem srcu vzklil je sijajen, strupen cvet, koji pahne angelje z neba. Da, ta plemeniti mladenič jo izdajalec svojega naroda — on hoče biti Bog. Prijatelj Antonio, glej ono rudeče morje, v kojem se zrcali božje nebo. Jo li tvoja duša taka? Glej bela jadra hitrih ladjic, je li tvoja vest tako čista? Cuj srebrni zvok večernega zvona, bije li tvoje srce tako? Ne, no, ne! Ti ostriš nož na božjo junake, ti izdajaš po Rogu ti poverjeno čredo Volkovom, ti daviš nedolžne otroke, kakor kralj Herod, ker je srce oholosti prekipelo, ker si misliš uravnati pot z .ludeževo plačo do večnih nebeških zvezd — ti — grešnik — ti izdajaloc. Poznam tanki; mreže tvojo in beneške. Antonio! nastavi redovnik in solza mu zablišči v večerni zarji, »prijatelj, rotim te — jaz tujec — ne pogazi svojega naroda, spomni se Roga! Vrni se s pota pregreho, reši Senjano! Zblaznjenee!« plane bledi škof in se iztrga iz Ciprianove roke, skušujavcc, zgini! Nikdar! nikdar! nikdar! Ti taziš po blatu, moj cilj je sobice! »Proklet bodi!« skoči dominikaneo na noge, »vspni se do solucn, opati si krila in padi na dno peklenskega jeza. Vspni se do solucn, ali ono bode zašlo. Donašaj krvave žrtve maliku tvojega srca, ti umnik nad mimiki svojega veka, ti slavni mož, koji ziiniores ugrabiti nebu svetle zvezdo, |ti izdajalec svojega naroda in krsta, proklet bodi! Se entrat se vidimo, a dotlej bodi proklet! (Pride še.) puma v čistokrvnega Nemca, to sredstvo j« silno dobro služilo tudi naftnu učenemu doktorju Junovieii. Številke govore! Koncem šol. leta 1 «'.►*»/*.»T je bilo na ljubljanski realki 1 s."> Nemcev in nom-škutarjev ter 14H Slovencev; razlika torej Koncem šol-ke«ra leta 1X517^1»* pa nam je donositi v nase |*>sehnn presenečenje kaj 1* * j» rezultat: 21 1 \emn-v in 1 2 1 Slovencev; razlika torej S7- Sedaj pa računajmo in soštevajmo kolone v .hihrosbo-rieht , navpično ali po votli »ravno. vedno najdemo popolno soglasje. Tiskovna pogreška torej ni. Jnnovičeve statistične tabele v letošnjem Jahreshoriehtu nam pa na vsako, /a slovenski živelj še tako neugodno štoviljenje podajajo rezultat, ki priča, da je g. ravnatelj storil prevelik korak v statistični germanizaciji naši vladi na ljubo, Go-tovo si je g. doktor mel roki od veselja, ko jo čital, kako Urez začudenja, Urez vsake opazke so prinašale naše novine plod njegovo statistične modrosti in najbrže si je mislil: Glej, kako je lehko »nafarbovti te preljube Slovence! No, sedaj pa, ko se kmalu zopet prične pretvarjanje slovenskih dijakov na vpisovanji s tem, da se jih nagovarja /a vstop v I a, povejmo temu možu javno, 7/0H l>i se jih torej vpisalo bodisi v viši razred bodisi kakor repetentje: t<><» Nemcev in 142 Slovencev. Seveda dijaki vseli družili narodnosti) ne prihajajo tu nič v postov, ker gre samo za število Slovencev in Nemcev. Vpisalo hi se torej ;>0* Slovencev in Nemcev. V resnici pa so je v pričetku šolskega leta zopet vpisalo 2(i<"> Slovencev, Nemcev, Lahov, Hrvatov itd. Odštejmo torej to število od prej navedenega, dobimo, da se 42 dijakov ni več vpisalo; tu hočem všteti izstopivše Lahe, Hrvate ali Cehe na škodo Slovencev. Tabela nam pa kaže, da je iz I a prestopilo v II a (»a« so nemški oddelki) .-5t>, zaostalo jih je f>; skupaj 41 ; prejšnje loto jih jo bilo pa v I a 4*; nadalje se izkazuje, da je v lila prestopilo zaostal je I, skupaj torej .!I4; prejšnje leto jih je bilo v Ila 40 Nemcev; iz la se jih torej ni priglasilo za zopetni vstop 7 in iz Ila (J Nemcev, skupno iz teh dveh razredov lil Norneev. Kar se jili pa iz viših razredov ni zopet vpisalo, bodisi da so lo-ti Slovenci, Nemci ali druge narodnosti, stojmo vso za Slovence. Tako dobimo, da so po tem za Slovence zelo neugodnem števi-ljenju ni zopet vpisalo 21» Slovencev. Vpisalo bi se na t:i način zopet ll.'l Slovencev in 1 ;").'> Nemcev. V slovenski oddelek (Ib) se je začetkom lota 181)7/0* vpisalo na novo 4* Slovencev; v nemški oddelek (la) pa <>2 Nemcev in (i drugih narodnosti, v ostalih razredih pa je na novo vstopilo 1* dijakov, katere hočem prišteti vso med Nemce. Vpisalo bi se torej začetkom lota Kil Slovencev in 2J;5 Nemcev. Mod letom pa je izstopilo vsega skupaj 4i> dijakov. V prvih treh nemških razredih je izstopilo skupaj do 21) Nemcev, ostanek 2;") izstopivših dijakov pa stojmo za Slovence; dobimo l.'J<> Slovencev in 21.'! Nemcev; med temi pa je še prej novpoštevanih 14 dijakov drugih narodnostij iz drugih razredov (razen la, katero sem odštel že zgoraj). Tako dobimo o števi-Ijonju, najneugodnejem za Slovence, razmerje 11)1» Nemcev in 1 .Hii Slovencev; razlika ti.'i. Nasproti razliki *7, katero je izkazal Junovič in katera je sploh nemogoča, mnogo ugodnejša, če tudi ni resnična. S tem številjenjem sem dokazal, tla je gosp. dr. Junovič malo predebelo hotel naiarhati« našo javno menenje. Poglejmo pa samo sledeči takt in jasno nam bo takoj vsem, da bi moralo letošnje razmerje nasproti lanskemu biti dokaj ugodnejše za Slovenec. /a l. 1*117 nam izkazuje poročilo v slov. oddelku lih l »Nemec« (o tem hočem še pozneje govoriti) in 40 Slovencev. Izmed teh 41 drugošol-cev jo prestopilo v viši razred (MIh) 21), kateri so našli dva ropetenta (ki stn bila neizogibno Slovenca, ker je lllb leta 1*97 štela 2.'I samih Slovencev) in pa še jed nega, ki je na novo vstopil na podlagi vsprejemnega izpita. Meti letom sta pa izstopila dva. Pa si oglejmo to lllb! Tu imuno čudno presenečenje, lllb 1. 1*1»* šteje 21» Nemcev in 1 SI ovenča (reci : jodnoga). Oba oddelka ITI. razreda sta imela o H Ncmcev, .'» Lahe, 1 (Vha in jednoga Slovenca. To je statistična laž ! Vseh .'K) dijakov lllb jo slovensko narodnosti! Tudi K. P. iz Tržiča! Pravilno razmerje bi bilo torej 1*2 Ncmcev in Slovencev; faktična razlika samo 21» in ne *7. Torej je to razmerje proti lanskemu (.'!.">) ng< )i se »bolje« nemško naučil. Začudil se je pa, ko ga je koncem lota našel vštetega za Nemca. Dal ga je v slovenski oddelek druzoga razreda. Koncem leta se je pa še bolj začudil, ker njegov sin jo bit jedini »Nemec« med Slovenci v statičnem poročilu. Zahtevalo so je pa seveda od ravnateljstva, da ga izkaže v poročilu moti Slovenci. V ravnateljevem imenu pa je odgovoril »dr« \Vallnor, ki je razkril modrost, tla dotični dijak ostane nadalje Nemec, ker je bil prvo leto v nemškem oddelku. Ko je dr. Junovič prišel vsled posebne naklonjenosti takratnega naučnoga ministra Gauču v Ljubljano, izdajal se jo s ponosom zaSlo-v a u a, sedaj pa se seveda priznava za odločnega Nemca, \\*ei! os ilun hesser golit«. Toliko naj zadošča za sedaj v karakterizacijo razmer na naši (?) realki. Pristojni faktorji pa naj se popečajo nekoliko s statističnimi podatki v poročilih in naj z vso odločnostjo delajo za slovenske pa rale l ko na ljubljanski realki a DOPISI. S Krasa 1. septembra 1*1»*. (Izv. dopis.) Ko sem doznal, da bodo dno 2*. avgusta t. 1. veselica v Skopem, katero priredi tamkajšnje bralno društvo »Kras« v proslavo f)0-letneg vladanja Nj. Veličanstva, sklenil sem, da pojdem tja. Dospevši v vas, zagledal sem na dvorišču g. župana Živca obilo naših trobojnic in cosarskih zastav, naznanjale so ljudstvu patrijotično slavnost. Stopivši na dvorišče, bil sem kar iznenađen, ko sem videl, kako okusno je vse pripravljeno. Po otligranju naicga divnega »Naprej«, stopil je g, župan na oder, tla ]»ozdravi v patrijotično nadahnjenih besedah nnui-j gobrojno občinstvo. Prvi so rešili precej dobro svojo I nalogo. Lahko je ponosno bralno društvo na svoj j pevski zbor, a tudi g. pevovodja, ki se je gotovo mnogo trudil, tla je tako izuril v petji kmetske fante. Ne pretiravam, če dostavim, da bode ta pevski zbor ob pridnem vežbanju lahko nastopil čez leto in dan povsod v ponos in slavo društvu in njega voditeljem. (iospod pevo vodja pa naj mi oprosti, ako omenim, tla taki zbori kakor ...Jadransko morje so pretežavni za pričctnikc. Torej le po časi naprej, ako hočete izvežbati svoj pevski zbor. Kaj pa naj rečem o gospici Marici Živec, ki je že se svojim pogumnim nastopom napravila dober utis na vseh ? A dcklamovajc pesem: »V proslavo oOletnice. Nj. Veličanstva« je pridobila za-se — vse! Tudi simpatično dekletce — Algira — je deklamovalo divno Gregorčičevo Domovini« z občutkom in tako razločno, tla so je umolo na prostranem dvorišču vsako besedico. Ni čudo, tla ste želi obe deklamovalki za njiju trud burno priznanje. Igra »Dva gospoda pa jedcu sluga : je dosegla popolen vspoh. Ce so pomisli, da so vsi igralci nastopili prvikrat, reči moram, tla so jo igrali izborno, ter tla moram častitati vsem prav iz srca. Kako precizno jo treba igrati krasne slovanske komade, pokazala nam je dobro znana postojnska godba, ki ostane v najboljšem spominu navzočemu občinstvu. Koncčno moram častitati slavnemu bralnemu društvu na lepem moralnem in gmotnem vspehu. Ustanovil so je pevski /bor, a glejte vrli fantje, da isti ne zamre, marveč da bodo rastel, cvetel in so širil v čast vam in vaši lopi vasi. Hodite vstrajni in trdni! Opustite one »inalane« podobice po krčmah ter žrtvujte oni čas raje za čitanje koristnih knjig in časopisov. Želeti je, da postane vsaki ud bralnega oziroma pevskega društva: mož! To je, da so kolikor toliko izuči v vsem in da bodo uzor drugim mlačnežem. Potem še-le dobi društvo in udje primernega ugleda in spoštovanja ter s tem zaupanje. Učite so sč čitanjem, kolikor morete, saj pravi pregovor: »Bolje znati nego imati«. Prepričana bodi, vrla mladina, da le, ako so ravnaš po navedenem navodilu, moreš poplačati trud g. predsedniku bralnega društva, ki jo vnet za vso dobro in plemenito. Do svidenja na prihodnji veselici v narodnem Skopem! D u t o v 1 j a n s k i. Cerkno, dne 2. septembra l*i>*. (Občinske volitve.) [Izv. dopis.] Dno 21». .10. in vil. avgusta so se vršilo v Cerknem na Goriškem volitve v občinsko starešinstvo. Volitve so bilo dokaj burno. Konečno je vendar zmagalo dosedanje starešinstvo malimi izpromčmbami in neznatno večino. Najhuja je bila borba v 1. volilni skupščini, v kateri je prišlo na volišče, izmeti 12.!J vpisanih volileov, HI in jo z največini naporom zmagala sedanja stranka satno z enim glasom večine. Kakor povsod o volitvah, kjer ni ena sama stranka, bilo jo tudi v nas te dni mej agitatorji iu strankami vse polno laži in obrekovanja. Ne vem pa, kako jo bilo sploh mogočo, tla sta prišla v imenik gg. župnik in kapelan iz Spodnje Idrije, ki spadata poti tamošnjo občino, izven Goriške. Imata sicer v oskrbi kakih 10 hiš v oddaljeni Ma-sori, a to samo v polajšavo vikanju v Otaležu. Na volišče je prišel g. kapelan in je volil s pooblastilom tudi za g. župnika, češ tla zabrani zmago socijalnim demokratom, hatorih pa tukaj celo ni! S tema je volil tudi g. vikar iz Novakov! Konečno omenim še g. okr. glavarja, kateri je po pooblastilu zadnji glasoval kakor častni občan in jo so svojim glasom odločil zmago. Mislim, tla ni lepo, tla se visokorodni g. grof kakor politični šef vtika kakor volilee v volitve kake občino ter s tem samo neti iu veča razpor; boljo iu lepšo bi bilo otl njega, tla si kakim drugim činom res prisluži svojo drago diplomo častnega občana. Skrbel naj bi raje, tla vendar enkrat dobimo toli potrebni brzojav, za katerega smo po njegovem nagovarjanji zložili in tudi izročili lepo svoto denarja. Ali so morda dotični krogi pripravljeni le za to, da st rohnijo na tolminski gmajni«? — Kako je z našim zdravnik«>m in vodovodom? Predelsko železnico? Tolminsko vojašnico? Da, kakor je s temi stvarmi, tako bode najbrže z vsemi obeti in prizadevanji visokorodnega g. grofa. Najbolji svet, ki ga morem dati raznim gospodom, bi bil ta: pustite, naj davkoplačevalci sami volijo in izbirajo zastopnike v obč. starešinstvo in ne praskajte tam, kjer vas ne srbi! Politični pregled. K položaju meni pražka Politik , da tudi najnoveji poskus vlade ostane brezvspešcn; k većemu, da bi se dogodil — kakov — čudež! Nemci igrajo va bnntpie in se ne morejo odpovedati partiji, dokler ne pride odločitev: taka ali taka. Cim niže jim podajo šanse, tem veča postaja njihova po-željivost; čimbolj se zgublja v megleni daljavi ve-rojetnost, da l»i se spor rešil njim v predlog, tem bolj utopističke postajajo zahteve obstrukcijonistišlcih strank. Prav to je, da so oni zgubili vso mero in cilj ter so epilepsijo povzdignili do višine politiškega programa. Sedaj so razširili svoje bojno geslo, sedaj jim ne zadošča več odprava jezikovnih naredeb. Zgubili so vsako razsodnost. Ali menijo levičarski Nemci res, da jim bodo mogli tudi nadalje privo-ščati svoje varstvo oni vplivni krogi, ki so domači v dvornih krogih in ki so bili dosedaj nnjgorečniši zaščitniki Nemcev? Ali bodo mogli to, ako Nemci drzno roko napadajo prav tiste institucije, katerih najzvesteji čuvarji so isti vplivni krogi ? Nemci hočejo potegniti na-se vso oblast v državi, a menijo, da dosežejo to najgotoveje, ako rušijo temelje države. Talci stranki ni možno poveriti usode države. Zato bo že potrebno, da Thun že v prvi seji poskrbi za oni eventualni slučaj —ako se namreč izkaže vnovič, da naš sedanji parlamentarizem zasluži smrtno koso. Danes nimamo prav nikakih vesti z Dunaja o položaju, kakor bi bilo našo trudno politiško življenje malce zadremalo teh par dni. Ali pa je to tista tišina, ki nastaja navadno — pred viharjem ? Poljski antisemiti nemSkim antisemitom. Dunajski antisemit Sehneider jo potoval v Galicijo, na bi pridobit tamošnje krščanske socijaliste za ukupno manifestacijo povodom jubileja. Tem povodom piše glavno glasilo gnliških autise-mitov, »Glos naroda«: Po vsem tem, • kar so je zgodilo na Dunaju, treba posebno predrznostij da ti gospodje še prihajajo v slovanske dežele, da bi organizovali ukupno patrijotiške akcije. G. Sehneider bi se pokazal najboljega patrijota in bi vladarju poklonil najlepše darilo, ako bi svojo tovariše odvrnil od dosedanjih orgij. Saj je vsklikuil jeden njegovih: »Ljudstvo hoče kruha«. Zakaj nam dajejo torej mesto kruha ogenj narodnih strasti in zakaj d e 1 a j o n a p o r u S o n j o n a r o <1 n o j o d n a k o-pravnosti? Zato naj le gre, od koder jo prišel in naj otrese prah se svojih čevljev. Dežela, v katero je prišel Sehneider, je poznana po svoji gostoljubnosti, toda ljudje, ki bivajo v tej deželi, vedo, da imamo še vino dolžnost od gostoljubnosti, namreč : n a r o d n o čast. Priznati moramo, da je gnliški list temi izvajanji zadel žebelj prav na glavo, To res ne gre, o gospodje dunajski antisemit jo, da bi po deželah iskali slovansko zaslombe, na Dunaju pa da bi tirali na jedni vrvi z raboljni slovanske krvi, z raznimi Sohonererji in \Volli. Ako bi mi mirno prenašali to, nebi bili vredni ni spoštovanja sveta, ni svojega rojstva, ni svoje krvi. V turški drŽavi hočejo baje napraviti mir, katerega jim je pač nujno potreba. Iz Carigrada namreč poročajo, da je vlada ostro za povedala brzojavnim potom vsem valijem, da naj v a r u j e j o A r m e n o o p r e d v s a k o r š n j i m n a s i 1 s t v o m od strani ni o h a m e d a n o v. »Die Botschaft hor* ieli wohl...... Domače vesti. Imenovanje. Minister pravosodja je vodjo zemljiških knjig na deželnem sodišču v Trstu, J a k o b a S t a n i č a, imenoval ad personam zemljo-knjižnim ravnateljem. Mili so torej lepo med seboj gospoda Italijani od tu in onkraj. Včeraj namreč na regati v Barkovljah: Italijani od ta- in onkraj. Letos ni bilo nikogar od nemških in čeških veslarskih klu- bov. Naši Italijani so srečno priti rali tako daleč se svojo borniram>st jo, ozkosrčnostjo in svojim be-dasto-šovinističnim postopanjem, da jim nikdo več noče priti na »mednarodna« prirejanja. Pa je tudi izključeno kaj taeega povsod drugod na svetu, kar je tu v Trstu v navadi. Prirejajo vam mednarodne dirke in regate, vabijo vam tudi ves božji svet. Fmelo bi se torej ol> sebi, da bi bili na taki mednarodni slavnosti tu res mednarodni, to je pravični in objektivni vsem brez razlike narodnosti. To l>i zahtevala že takt in spoštovanje do gostov. Ali ne, tu je drugače: tu menijo, da na tekmovanjih mora »zmagati« vedno Italijan, ali drugače rečeno: da ljudje, došli na take slavnosti v Trst, nimajo druge naloge, nego da se puste »premagati« od Italijanov! Ako je torej na tekmovanju zmagal kateri Neitalijan, ali ga prezirajo ostontativno, moste* da bi ga častili po običaju, ali pa prirejajo naravnost demonstracije proti njemu ter ovacije Italijanu, ki jo podlegel. Kakor rečeno: kaj taeega je možno lo med tcsnosrčninii, skrajno enostransko vzgojenimi, borniranim! in šovinističnimi Italijani. Zato so gostjo jeli izostnjati, tako, da so bili včeraj satni, prav sami ti ljubi bratje od ta k raj in — onkraj. — Zvečer so spuščali rakete v bclo-rutleče-zolenih barvah, kar smo lepo opazovali s Kontovelja doli. To se jim je posrečilo izborno, bratci <»<1 onkraj so mogli bili zadovoljni. Manje je stvar vspola z raz-svitljavo. Celo nagrade od 100 kron so razpisali onim hišnim posestnikom, ki razsvotljijo najlepšo ; ali naši ljudje so ostali značajni iu poštenjaki. Lo par Italijanov jo razsvetliilo; sosebno pa oni znani Cesare (o katerem trdijo zli jeziki, da so mu bili predniki pivški »Cesarji«); no, menil je najbrže, da mora ob prihodu »dragih gostov« storiti toliko več, kolikor stori premalo o patrijotičnih in cerkvenih slavnostih. V pravo zmagoslavje narodno idejo in zavednosti se jo povspela včerajšnja slavnost na Prošeku. Kaj taeega ni še videla naša okolica. Sedaj delujejo v nas mogočni utisi, ki jili jo vsprejeinala včeraj vzradostena duša naša. Slava udeležencem ! Slava pri red i tel j i m !! Podrobni opis pride seveda, ali prosimo malo trpljenja, saj vedo udeležniki, kodaj smo se povrnili v Trst. V novi cerkvici, posvečeni sv. bratoma Cirilu in .Metodu v Padrioah, bodo sv. maša v četrtek, dne H. t. in., ob 10 uri zjutraj. Društva odvetniških In notarskih uradnikov na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Primorskem z sedežem v C'elji izredni občni zbor so bode vršil dne 1. oktobra 1K(.),S., ob K. uri zvečer v gostilni »pri Radnju« na Bregu, Dnevni red: 1. odobrenje zapisnika drugega rodnega občnega zbora. 'J. Poročilo društvenega vodstva. o. Poročilo glede nedeljskega počitka. 4, Volitev odbora. ;">. Slučajnosti (razni nasveti ali predlogi). Ako bi ob S. uri občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode isti dvo uri pozneje z enakim dnevnim redom; takrat pa bode sklepčno vsako število navzočih društvonikov (J? 'J'.), društv. pravil). Samostojni predlogi se morajo pismeno naznaniti društvenemu vodstvu vsaj osem dni prod občnim zborom (i? 2;")). V Celji, dne 1. septembra 18C.)8. K obilni udeležbi vabi odbor. %a organizacijo naših županov. Potrebo primerne organizacije naših županov z lastnim organov (»Županskim listom«) u temelj ujo zadnja »Soča« prav dobro. Lo gola resnica je, <1 a mnogo kateri slovenski župan — da-si je na njom poštena vsaka žilica — postaja igrača v rokah neslovenskih vplivov le zato, ker ni poučen, ker si v kritičnih tre-notkih ne ve pomoči. »Soča« piše : »Na srcu je nam nameravana ' Zaveza slovenskih županov«. Take zaveze kaj nujno potrebujemo in tudi pričakujemo od nje najboljših uspehov. Zaveza bi družila župane vseli slovenskih pokrajin v jedno celoto, dajala !>i priliko, da bi se zastopniki slovenskih občinskih uprav sešli večkrat na razgovore o splošnih naših potrebah, ona bi držala tesno vkupe vez vsega Slovenstva. In kako praktična bi bila taka zaveza. Na shodih bi se poučevali župani o vsem, kar potrebujejo v svojem delokrogu, in zlasti bi so to godilo, kadar bi se ustanovil Županski list«. Kes je, da po veČini občine izvolijo za svoje predstojnike najboljše može iz svojo sredo, toda ros je tudi, da taki možje ne vedo iu tudi no morejo vedeti, kako obširna nalog.i jih čaka in tudi ne morejo vedeti, kako se imajo v vseh slučajih ravnati, da store vse prav v blagor oUčine ter da ne zabredejo v pasti, katere se jim nastavljajo od raznih stranij, posebno pa ob mejah, kjer sovražniki kar hlepe, kje bi mogli spraviti pod svojo oblast kako slovensko občino. Zaveza slovenskih županov bi imela torej veliko, a jako lepo, domoroduo nalogo, katero bi reševala v svojem lastnem časniku Županski list . < >rgaiiizacije je nam potreba iu če kodaj, najbolje današnji dan, ko se vse organizuje, ko snuje zaveze vse, kar čuti v sebi potrebo boja z:t samostojnost. Zaveza bi prav blagodejno uplivala na slovenska starašinstva, kajti od nje bi dobivali naši župani navodila, kako jim je postopati v tej ali onoj reči, »ločini sedaj tega nimajo. Pa tam v sredi Slovenije že še gre, kjer svetujejo lahko domačini starašinstvom v tein ali onem pogledu, drugače pa je ob mejah. Tu preže sovražniki neprestano na slovenske župane, skušajo jih zlorabljati ob volitvah iu sploh ob vsaki priložnosti, o kateri bi se dalo kaj dobiti za njihovo stvar. Sovražniki lisiljujejo našim županom svoje zli> nasvete, zavite v lepe, hinavske besede, in žali bog, zgodilo se je že, da so v jeli tega ali onega na svoje limaniee in tu ali tam ga celo odvrnili od slovenskoga mišljenju. V naglici, če človek potrebuje nujno sveta, pa ne ve, kako in kaj, so taka liasvetovanja nam že mnogo škodila. Nasprotno pa bi bilo, če bi obstala zaveza slovenskih županov s svojim lastnim glasilom. V njem bi nahajali župani potrebna navodila /\i vse slučaje, in če bi župan no vedel, kako mil je postopati v tej ali tej posebni reči, lahko bi se obrnil do zavezo, pa dobi dobro in temeljito informacijo in no bilo bi treba hoditi po svM k ljudem, ki drugače sodijo od njega. Taka zaveza bi naše župane postavljala trdnejše mt lastne noge, samozavest in odločnost bi rastla in občinsko uprave bi postale nenvržnn zaslonihn naši narodnosti, zlasti ob mejah, tako, da bi si ohranili marsikatero obmejno postojanko, katero nam drugače sovražniki hote kar čez noč iztrgati iz rok«. Kako skrbe za našega kmeta! Od sv. Ane nam pišejo: Ne dolgo teinu sto sporočili v cenjeni »Edinosti« iz Skednja o mnogih škodah in tatvinah, ki so so izvršilo tam na škodo kmetu. Tudi jaz Vatn imam sporočiti nekaj sličnoga. Tudi tu je mladoničev, ki lazijo po noči okolo in —■ kradejo po njivah. Ubogi kmet! Vso loto se mučiš in delaš od zore do mraka, plačuješ davke, zemljiške in užitninske — in ko bi imel žeti kako malenkost, pa prihaja tista zlobna roka, da ti odnese, kar ti niso odnesli vetrovi in druga neugodna vremena. Gospod urednik! Vi no verujete, kaka žalost obhaja ubozega kmeta, ko je dospel zjutraj na njivo, a vidi — novo škodo! Slavni redarstveni inspektorat v Skednju bi prosili, da bi pazil na sumljive osebe, ki se po noči shajajo po cestah z jedinim namenom, da hodijo krast, kjer kaj dobe. Ze oškodovan kmet. Razstavo slik prirodi v kratkem v deželnem muzaj u v Ljubljani znani slovenski akadeniični slikar Josip G o r in. Razstava bode obsezala .'to do 10 del, portretov in gonrov. Vrlemu mladomu slikarju je namen, da se slovenskemu občinstvu pokaže v svoji celoti. Večina slik bode seveda na prodaj. Na to razstavo opozarjamo svojo rojake, zlasti ljubitelje domače umetnosti. Z Reke milil piše prijatelj: V zadnjem pismu som izpustil nehote pričico o jezikovnih razmerah na »madjarskem« Grahovem, poleg Roko. Oni dan, ko so jo vršila v mojem zadnjem pismu opisana slavnost, sem opazil, kako tamošnji trdi kmetje vpijejo: »Evviva in »Kljun«! Približal sem se torej doninčiiiu-kmetu vprašanjem (v laškem jeziku): »Ste-li Yi Italijan?!« Mesto odgovora me je pogledal seljak prav debelo! Ko bi ga ne Iti! slišal upiti gori ' navedenih »patrijotičnih» (! ?) vzklikov, bi si bil mislil, tla je — nem; tako sem pa uganil takoj, da revež ne zna druzoga jezika, nego — hrvatski! Vprašal som ga torej: »Prijatelj, ste-li Vi italijanae ali magjar?« Revež meje zopet pogledal strme, ker ni — umel, zakaj ga vprašujem tako. Rekel pa je: da sam Hrvat«! Na vprašanje, zakaj da kličejo »Kvviva« in »Eljen«, mi je odgovoril, da zato, ker gospoda plača — »za piti !! Namestnik Szaparv da je sam dal SI) goldinarjev v tii namen ! Slavno starodavno m a d j a r s k o Orahovoj« toliko mndjarnko in laško, da njega prebivalci ne znajo, nego samo hrvatski!!! Ako ima (♦gorska mmigo takih trdnjav (!), kakoršna jo gori navođena, so ntadjaroni lahko ponašajo žnjinu: l>ober tek ! K i e č a n. Koroške notice. Kmet 1'olanšek v Lihučah pri 1'libcrku je pad«*l tako nesrečno / neke Miircke, da je takoj obležal mrtev. --- Toča jo minoli me-seo hudo |H>hila okrog St. Štefana, 4ih»hnsniee in Valtevasi. — Vlak jo povo/il dne 1'5. min. ni. L'O-h'ino Mat. Leitner i/ IJožeka. Vozila se j<> s svojim očetom i/ lieljaka: konj so je splašil in letel pod stroj. Tudi konj jo unieen, oče Jožef T.eitncr pa lahko poškodovan. Štajerske novice. 1'tonili sta 2."». m. m. dve dekliei pod Ure/kini gradom v Savi. Znanega celjskega razgrajača Viljema Oeehsa so zaprli povodom zadnjo celjske slavnosti. I'o devetdnevnem bivanju v zaporu na okrožnem sodišču so ga izpustili zopet, ker so njegovi prijatelji založili precejšno svoto kakor kavcijo za priljubljeno osebo. Zelo važen shod skličejo celjski Slovenci za dan 13. t. m. Razpravljalo se bode o položaju obrtnega in kmetskoga delavstva: o plačah in gmotnem stanju, kakega mišljenja so ti delavci, koliko je socijalnih demokratov med njimi, kake časnike či-tajo itd. Takih shodov jo skrajno potrebno drugod po Slovenskim, kajti kmetskih delavcev je največ po Slovenskem. \a Gorici blizo Mozirja je letos šestletna hruška lepo cvetela in nastavila plod, ki je pa odpadel kmalo. Okolo kresa se je začelo listje sušiti, postalo je deloma črno in polagoma odpadlo. Vsakdo je mislil, da se hruška, posuši. Toda drevo je pognalo nove mladike, okoli '2 dm. dolgo in ravnokar lepo cvete v drugič. Narava ima včasih tudi svoje muhe. V takozvani »Koloniji« zunaj Maribora si je za žgal triletni deček Lev Klug obleko na sebi, igraje so z žeplenkami. lTmrl je na opeklinah po par urah. — Zadnja številka »Slov. Gospodarja« je bila zaplenjena zaradi nekoga članka, kateremu so pustili samo naslov »Gospod Zotf«. Vinska trgatev se je letos že pričela po nekaterih vinogradih na Vipavskem. Razprava proti poljskim izgrednikom so je završila minole sobote zvečer. Obsojeni so bili J'eter Koceo in Hlojzij 1'iazza vsaki na teden, Kvgeu Verginella in Nikolaj Nider vsaki na dva tedna in Anton Stanieh na jeden mesec zapora. Ostalih H) obtožencev so bili rešeni obtožbo; med istimi tudi olm »akademika« in zdravnika dr. Ago-stini in dr. Kosso. — Kako kritikovanjo izrekov sodišča je seveda prepovedano, pač pa smemo pripomniti, da se bržkone lepo smeje v post tu pa tam kak resnični intelektuvelni provzročitelj onih škandalov, ki se vrhu vsega ponudil — imenom zastopnika naroda!!! Saj se razumemo. Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani so od l>. do 25. avgusta 1H(,IH. poslali: Iz nabiralnika »Hotel Avstrija v Šoštanju po g. Raj-štru 2 ghl. III kr, - (i. And. Vrtoveo v Tolminu od ondotne moške podružnice 20 ghl. — G. Rud. Kimstelj, gostilničar v Skocijanu, iz nabiralnika 2 ghl. 2H nvč. — Podružnica na 1'remu po č. g. župniku Križaju 5 gold. — (J. Silv. Žentjurec znesek 1 ghl. SO novč., nabran na veselici v gostilni gospe Sonekovič-eve na Hajdinu pri Ptuju. — Podružnica za Mokronog in okolico po gosp. blagajniku .1, Rohrmann Ho gold. Podružnica v okolji Loki ;>"> gold. — Podružnica za brdski okraj po g. Iv. Mlakarju v Lukovici 7;J gld. 10 nč., moj to svoto je 10 gld., katere; sta darovala gg. drž. poslanca Po v še in Pogačnik. Slavno uredništvo »Domovine« v Celju zbirko 31 ghl. — («. dobačiu, trgovec v Ljubljani, od 1 vagona prodane kave 100 gld. — Slavno »Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani 50 gold. in za 2;"» gold. mladinskih knjižic v namen, da postane pokrovitelj. — G. veletržee Iv. Perdan v Ljubljani od vžigalic 200 gold. — Novoustanovljena podružnica v Gorjah po blagajnici go-spiei Rezi k i Strlb, učiteljici v Gorjah, M gold. 7:> novč. — Slavno uredništvo »Slov. Naroda« v Ljubljani zbirko 2H-J gld. 20 nč. Podružnica v Podgradu v Istri 17 gold. — Po g. tajniku Ant. Goslarju v Ptuju so poslali členi ondotne »("'i-talniee« S ghl. Slovenski visokošolci v Gradcu 3 gld. — Po č. g. Iv. N. Muroveu, župniku iu dekanu v Cerknem na Goriškem, oO gld., in sicer je 20 gold. volilo jHik. župnika Prane. Sitarja, 10 ghl. pa darilo ondotne »Hranilnice in posojilnice«. ('ast. g. Valentin IJernik, župnik na Holmcu, .'» gld. mesto venca na grob »Mihe Gorenjskega'. G. P ranč. Konšek, gostilničar na Trojanah, i/ nabiralnika 7 ghl. 2 nvč. G. Kr. Pajdiga v Sodražioi .'50 gld. .">(> nč. Moška podružnica v Hibtiiei KH> gld. Novoustanovljena ženska podružnica v Kilmici 1 gld. (Zvršetek pride.) Slovenec Tomaž Ziiduik. ki je bil v službi tramu a ja, a je bil odpuščen radi tega, ker je v vozu čital »Kdinost« in ki jo sedaj brez službe prosi v imenu svojem in svoje družine — zaslužka. Isti namenijo kupiti sedaj (po pripomoči usmiljenih, dobrih ljudi) par konj ter se priporoča gg. trgovcem za prevažanje blaga. Zadnik stanuje v ulici S. Cilino št. 2. Koledar. Dune* v ponedeljek o. septembra : Lnvrencij, Viktorin, škofa Jutri v torek i». septembra: Hermogen, muc. Klevterij, op. Solnčni: Lunin: Izhod oli 5. liri lf> min. Izhod ob 7. uri 59 min. Zahod „ <>. „ 37 „ Zahod „ 11. n 40 „ Tu je .17. teden. I>iinen je 247. dan tega let«, imamo torej 5e I "20 dni. Različne vesti. Prebivalstvo Evrope. Leta 18i>7. je bilo v Kvropi .'5H0 milijonov prebivalcev in to v evropski Rusiji 10(1,200.000 milijonov, v Nemčiji 52,.'$00.000 v Avstro-Ogerski 4.'i,500.000, v Veliki Britaniji H(>0.000, na Franeozkem ;18,500.000, v Italiji .'51 ,/100.000, na Španskem 1 H,000.000, v Belgiji fi,500.000, v evropski Turčiji 5.H00.000, v Runi unski 5,000.000, na Portugalskem 5,000.000, na Švedskem 5,000.000, na Nizozemskem 4,000.000, na Bolgarskem vi,.-500.0111), v Švici 3,000,000, na Grškem 2,400.000, na Danskem 2,:i00.000, v Srbiji 2,-00.000 iu v Norveškem 2,000.000. Protestanti v Jeruzalem. Novine pišejo mnogo opotovuju nemškega cesarja Viljelma II. oktobra meseca v Palestino. Ta obisk no bode privaten, kakor jo bil leta 1H00. pohod našega cesarja, temveč nemški cesar potuje v Jeruzalem kakor mednarodni načelnik protestantizma, da obišče tamošnje protestante, katerim so dne 31. oktobra tudi otvori svečano nova protestantska eerkev. V sled tega se nam ne-hotč vsiljuje vprašanje, koliko protestantov jo v Palestini? Zelo malo. V Jeruzalemu biva novejši čas 73.000 prebivalcev. Od teli jo 55.000 Židov, 7000 mohnmedanecv, ostali so kristijani. Izmed kristijanov je L'170 katoličanov, ostali so šizmatiki — torej pravoslovnih Rusov in Grkov, Armencev, Koptov, Ktijopcjoev iu Sircev, izven teh je 300 Anglikancev in virtemherških templjarjev, katerih ne moramo, šteti k protestantom, katerih poslednjih jo samo 400. Za te se zida torej krasna cerkev. Protestanti imajo svojo eerkev v Hotlcheniu, katero obiskuje komaj 40 oseb, ter v Nazaretu za 100 svojcev. V nekdanji Gazi lilistojski je do 20, a v Lidi vslmdno od »Jufo — komaj 30 protestantov; nekoliko več jih prebiva v Nablasu, staremu Sihonui a zelo malo jih živi v Tiberijnsu in v Kani galilejski. Roman iz življenja. »Slovenskemu Narodu« se poroča: »V nekem znanem letovišču na Gorenjskem nastanila se jo pred kratkem z Dunaja došlal dama s svojima otrokoma. Gospa baronica je nosila glavo po konci in kazala plebejskim prebivalcem dotične hiše precej aristokratske ošahnosti. Ta ošab-nost ni izginila niti tedaj, ko je histrogleda posest-nica hiše spoznala, da je pri baroni« i zavladalo veliko pomanjkanje. Posestnica se je s prav slovensko dobrosrčnostjo zavzela za tvojo gospodo. Prav oh tistem času jo prišel v dotično letovišče neki ritniojster, kateri se je močno zanimal za — baroničini otroka. 1'osostiiiei hiše se je/delo ritmojstrovo postopanje sumljiv«). Prijela jo baronično deklo in od te izvedela, da je ritniojster podkupil deklo s 30 ghl., da mu izroči otroka in mu pomore, da ju odvode. Posestnica je izvedela da je ritniojster — soprog stradajoče baronice ter oče teh otrok. Vrla slovenska gospa je preprečila izvršitev ritmojstrovo nakane in je posredovala, da sta se ritniojster iu baronica sešla. Vspeh toga pogovora je bil, •75 Olje. italijansko najiineje . . . 89'— 70'— italijansko srednjefino . . , . • ii (»2*— (i3-— bombažno ainerik...... • n 28*50 2i»-60 Malaga......... • »i 38*— 89'— Linami niesinski...... zaboi 8*— 10.— Pomaranče inesinske . . . . . n —•— —•— Mandeljni dalmatinski . . . . • n —.— —.— Bari....... 8(5.— 87.— Pinjoli.......... 78*— 80. — Kožiei dalmatinski...... .i 10.75 —,— „ pulješki....... • —•— —.— Smokve pni ješke...... . „ —•— —*— „ grško v vencih nove . . • 15.75 Ki- Kiiltauliie nove....... n 66'— 68'— Vamiterli novi....... • 29*— 30 — Ciheue .......... _•— —*— Poleaovke, srednje velikosti . . • n u-— 45 —