Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 2. julija 1937 štev. 147. Feto W. OCVIII.) Cena 1 Din MARIBORSKI VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v npravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenikn I Oglase sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Gašenje vojnega požara na Dalnjem vzhodu HARBIN, 2. julija. Po Reuterjevih vesteh se Je vnela nova bitka med sovjetskim in mandžurskim amurskim brodovjem. V bitki sodeluje 40 sovjetskih torpedovk, ki so zaplule v mandžurske vode. Položaj je zelo kritičen. V Vladivostoku je alarmirana vsa garnizija in je pristanišče za trgovinski promet zaprto. Po vesteh iz Moskve presojajo položaj tamkaj optimistično ter upajo, da se bodo vse težave odstranile diplomatičnim potom. TOKIJO, 2. julija. Reuter poroča: Službeno poročilo japonskega^ vojnega in zunanjega ministrstva opozarja, da namerava japonska vlada lokalizirati incident ob Amurju in zadržati položaj pazljivega opazovalca. Japonska vlada je vsa razpoložljiva ojačenja odpremila iz notranje Mandžurije na mejo. Prav tako so v pripravljenosti številni kontingenti v Japonski, za katerimi so pripravljeni vojaški transporti. Te čete bodo, če se sedanja napeta situacija ne ublaži, takoj odposlane v Mandžurijo in odtod na mejo, kjer so že nekaj tednov koncentrirane ruske sile. Najmanjša napaka z ene ali druge stran! bi utegnila zanetiti na Daljnjem vzhodu silovit vojni požar. V protestu mandžurske vlade se navaja cela vrsta incidentov, ki so sledili prvemu spopadu ob Amur-iu. V noti se navaja, da je ob takšnem spopadu postal smrtna žrtev član Japon ske amurske rečne komisije. Govori se, da je rezultat pogajanj med sovjetskim zunanjim ministrom Litvinom in japonskim poslanikom v Moskvi ta, da se je Rusija definitivno obvezala, da umakne čete, ki so bile zasedle otok Sennufu! ŠANGAJ, 2. julija. Vesti z madžurske sovjetske meje si zelo nasprotujejo. Nič ni jasno, kaj se je pripetilo pri otokih Boljšeo ter Si en Fua ob reki Amur. Dosedaj je jasno samo to, da je nastal spopad med sovjetskimi in japonsko mandžurskimi obalnimi baterijami na otoku Sien Fu In da je bilo ob tej priliki na obeh straneh več mrtvih. Naknadne vesti iz kitajskih virov pravijo, da se je sovjetski torpedovk; posrečilo zajeti neko japonsko torpedovko ter Jo odvesti na sovjetski otok. Boljševo. Druge kitajske vesti zatrjujejo, da je nastala rečna bitka med ruskimi ter japonsko mand. rečnimi silami in da je bila pri tej priliki poškodovana neka sovjetska torpedovka, za katero so prvotno trdS-li, da je bila zajeta. PEJPING, 2. julija. Najnovejše vesti iz mesta Kwisa v pokrajini Sujuan pravijo, da se v vsej pokrafhii opaža neverjetna aktivnost japonsko mandžur-sklh čet. Porolajo o velikih koncentracijah mandžurske vojske na istih položajih, s katerih jih je nedavno poregna-Ia vojska kitajske centralne vlade. V rajhu razpuščajo klerikalna dijaika društva Čudežni studenu Pri Sv. Arehu na Pohorju prihaja voda iz globine po tonalitnih slojih na površino in ima poleti in pozimi isto temperaturo 4—5“ C. Spodnji studenec se imenuje »Čudežni studenec«. V srednjem iu začetkom novega veka so hodili k Sv. Arehu na božjo pot Zagorci in Slavonci. Nosili so vodo iz čudežnega studenca s seboj in jo prodajali kot zdravilno vodo Po Hrvaškem in Sremu. Gornji studenec je SPD — Ruše leta 1907, ko je zgradilo ruško kočo, uredilo 111 ga imenovalo »Romanov studenec«, Po navdušenem planincu Romanu Trstenjaku, sodniku iz Št. Lenarta, ki je tudi Pomagal pri gradnji ruške koče in je baš v letu otvoritve ruške koče umrl. Leta 1914, ob izbruhu svetovne vojne, So prenapeti avstrijski priganjači in sovražniki vsega, kar je slovanskega, skuhali Rušanom peklensko kašo. Povod je bil sokolski nastop Sokolskega društva Maribor - Matica, ki je na Vidov dan 1. 1?14 razvilo svoj prapor v Rušah. To je b‘l »veleizdajniški Čin«. V podkrepitev Pa so si izmislili še druge »veleizdajni-ške, srbo- in ruskofilske podvige Rušanov«. »Romanov studenec« pri Sv. Arehu so srbpfili iz »Malega Beograda«, tako so v zasmeh imenovali Ruše, krstili Po ruski vladajoči dinastiji »Romanov«, ruška koča :>a da se imenuje: »ruska ko- Cel«, Tako iz trte izviti »veleizdajniški delikti« Rušanov so zadostovali, da so jih Polovili, vklenili in odvedli v graške zapore. Šest do osem mesecev je čakalo28 Rušanov v graških ječah na smrt na vislicah, kakor so jih stalno strašili. Na višjo intervencijo so bili potem izpuščeni. čudežni studer.ee in cerkev sv. Areha sta bila svojeas posvečena cesarju Henriku II. ki je vladal od 1. 1002—1024 in ki ga je papež Evgen II. prištel med svetnike. Ker pa je vodila tod mimo že rimska cesta in je v ljudskem ustnem izročilu čudežni studenec povezan z raznimi bajkami in pravljicami, ki koreninijo v pradavnini, je več kakor verjetno, da je današnja planinska postojanka pri Sv. Arehu naslednica tisočletne in še mnogo starejše zgodovin;. Po načrtih Higijenskega zavoda je SPD — Ruše na novo zajelo studenec pri Sv. Arehu, zgradilo veliko cisterno, iz katere se dovaja voda v vse tri planinske koče 'Ruško kočo«, »Čatidrovo kočo« in »Pia ninko«. I’a zgodovinski studenec, zajet po pred 1'isih moderne higijene, želi posvetiti SPD - Ruše večnemu spominu na Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. I ako bo povezana zgodovina Karantanske, pod katero je takrat, ko smo Slovenci izgubiij svoje slovenske neodvisne kneze in vladarje, ki so se podvrgli bavarskim vojvodam in cesarjem, pripadala tudi današnja štajerska, z zgodovino našega osvobojenja in ujedinjenja. Cerkev Sv. Areha na Pohorju je bila zgrajena in posvečena cesarju Henriku II, ki je definitivno podjarmil Slovence, ki so morali potem skoraj tisoč let trpeti Pod nemškim jarmom. Sedaj posveča SPD - Ruše zgodovinski studenec spominu našega vstajenja iz germanske suž-njosti in ga bo krstilo z imenom našega Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinite-Ija. S tem .e zadoščeno stari pravdi. — Anjo. Kprpri“{ VATIKAN, 2. julija. »Osservatore Romano« poroča iz Nemčije, da je wiirten-berški notranji minister dr. Schmidt razpustil društvo »Neu Deutschlaud«, ki so Aca Stanojevič: Davidovič se BEOGRAD, 2. julija. »Pravda« objavlja iz Niša razgovor svojega dopisnika s staroradikalskim prvakom Aco Stanojevičem, ki se trenotno mudi v Niški banji. Med drugim je Aca Stanojevič izjavil: »Demokrati so se malo zmotili. Tudi Davidovič se je po mojem mišljenju nekoliko zmotil, ko sc jc izjavil za zvezno državo česar pa ne smatram za pravilno. Mi ne moremo n”esar drugega, kakor LONDON, 2. julija. Tukajšhji merodajni krogi so prejeli vest. da je sovjetska vlada ves material o procesu proti Tuha čevskemu izročila francoski vladi. Izročitev materiala se je izvršila na prošnjo francoske vlade. Iz vseh dokumentov jc razvidno, da je bila zarota povsem vojaške prirodo in da je bila naperjena pro- Juan March je nejevoljen GIBRALTAR, 2. julija. Reuter poroča: Znani španski milijonar in pristaš ter pod pornik generala Franca Juan March je hotel nlpotovati v Italijo s parnikom »Rex«. Kakor se zatrjuje, ima March pri Mussoliniju posebno misijo. Ne malo pre ga tvorili izključno katoliški dijaki. Društvena imovina je zaplenjena ter je za-branjen vsak poskus, da se ustanovi novo društvo s sličnim programom. je prenaglil ono. kar je stranka skozi vrsto let ugotovila, to so široke samouprave. Od tega ne odstopamo. Hočemo široke banovinske camouprave, ne pa zvezne države. Zato ravno pravim, da se je Ljuba Davidovič prenaglil. Zemljoradniki hočejo isto kakor mi. Joca Jovanovič je za široke samouprave in se ne izjavlja za zvezno državo.« ti Stalinovi osebi, nikakor pa ne proti komunističnemu režimu. Duša zarote ni bil Tuhačevski. marveč general Kork, ki bi bil moral s svojimi oddelki izvršiti napad na Kremelj. Med dokumenti se nahaja tudi pismo maršala Tuh^Čevske-ga svojim prijateljem neke tuje vojske, v katerem pravi, da se bliža padec Stalina. šepeče n pa je bil March, ko so mu sporočili, da nima na »Rexu« ničesar iskati. March je bil radi tega zelo nezadovoljen, vendar pa jc vzel vozovnico za neki drugi laški parnik, ki gre 8. julija iz Gibraltarja v NapoJj. jlofatki Interpelacije Na včerajšnji seji narodne skupščine so bile na dnevnem redu tri interpelacije, in sicer interpelacija narodnega poslanca JNS inž. M. Paštroviča v zadevi socialnega zavarovanja našega pomorskega delavstva, nadalje interpelacija narodnega poslanca Hazifadiča v zadevi bivšega odvetnika dr. Miloša Ludajiča, ki so mu bili odgodili nastop kazni, na katero je bil obsojen, ter interpelacija poslanca Preče na finančnega ministra, kjer gre za življenjsko eksistenco 600 siromašnih hercegovskih kmečkih družin, ki jim lani ni bilo izdano dovoljenje za sajenje tobaka. Interpelanti se niso zadovoljili z ministrskimi pojasnili in odgovori. Protestiramo! Pod tem naslovom objavlja »Slov. Narod«: »Današnji »Slovenec« poroča pod naslovom: Ban dr. Natlačen na dopustu: Ban dr. Marko Natlačen je z današnjim dnem nastopil svoj letni dopust in zato ne bo sprejemal strank do 3. avgusta, ko bo zopet prevzel posle — na veliko žalost »Slovenskega Naroda«. — Protestiramo proti temu podtikanju žalosti tam, kjer je ne bo. Mi smo krščansko in katoliško vzgojeni framazoni im zato pravimo: Vsaka oblast je od Boga.« Kedaj S — 6 krat, kedaj 2-3 krat V celjski »Novi dobi« beremo sledečo zanimivost: »Slomškova prosvet- na prireditev v Laškem je po poročilih »Slovenca,« sijajno uspela. .»Slovenec« pripoveduje o treh tisočih udeležencev, ki so molče z mahanjem robcev pozdrav ljali povorko. V resnici je bila prireditev ena majklavernejšith, kar jih je bilo kdaj v Laškem, kajti namesto napovedanih 7000 udeležencev je prišlo k maši otrok, žensk in moških le okrog 800. Povorke se je udeležilo s številnimi otroki vred 344 oseb, med njimi šest v krojih SK. Planine. Povorko je opazovalo vsega skupaj največ 150 oseb, skoraj izključno naši ljudje, ki so res bili navdušeni nad povorko. Pri zborovanju so pred mašo in po maši govorili podpredsednik društva Kolšek, ki je pozdravi! doŠIe zastopnike oblasti, dr. Hohnjec iz Maribora, dekan Kruljc, kot zadnji pa dr. Zdrav ko Kalan iz Celja. Ko je govoril dr. Hohnjec, se je večina poslušalcev, katerih je bilo okrog 400, odstranila, tako da je zadnjega govornika dr. Zdravka Kalana poslušalo le še kakih 120 ljudi. Klicanja je bilo precej, saj je naš kaplan imel nekaj dni poprej zbranih 64 žensk, ki jih je inštruiral, da morajo zaklicati, kadar se bo imenovalo ime »voditelja«, 5 ali 6krat »Živio«, če se bo imenovalo ime kakega drugega veljaka, pa dva mj trikrat.« Dvoletna bilanca »Pohod« piše: Ob dveletnici. Lani smo imeli še mnogo korajže, letos se nam tresejo hlače. Lani osorej nas je bilo še 100 komadov, letos samo še 50! Dvoletna bilanca kaže izgubo! Pomagajte nam; sv. Janez Kresnik, sv. Anton Padamon-ski, Evangelist Marka in vodja kerubinov in serafinov, nadangel Mihael! — Stebri Je-ru-zalemski. j Ne pozabi naročnine! Silna mržnja Amerike do Nemcev LONDON, 2. julija. Članica spodnje zbornice Lady Astor je zaključila svoje potovanjp po Ameriki. Izjavila je ameriškim novinarjem, ko so jo vprašali, kaj je napravilo na njo najsilnejši vtis, da jo >3 najbolj začudila velika mržnja Ameri-kancev proti Nemčiji. NEWYORK, 2. julija. DNB poroča: Lady Astor, britanska parlamentarka, rojena v Ameriki, je. včeraj pred vrnitvijo v Veliko Britanijo izjavila, da je presenečena radi protinemške propagande v Združenih državah ameriških. Dodala je, da ne more razumeti tega, zakaj govorijo v Ameriki o »strahotah« v Nemčiji, do-oim se z molkom prehaja preko vsega, kar se dogaja v sovjetski Rusiji. Duia protistalinovske zarote: Kork ne Tuhačevski V Mariboru, dne 2. VII. 1937. mmammmmmmmmmmmmmMammmmamtmmmaBn Jlokod faui&Gu" Z milijardami mikrobov nad sovražnika... Svojčas je pošiljalo nebo tned grešna ljudstva našega planeta razne epidemije, ki so pokončale kar cela pokolenja in izbrisale iz zemeljske površine mnoga ljudstva. Epidemija, to je bila pošast, ki je šla od enega do dirugega. Kogar je objela, je bil zapisan smrti. Znanost je tekom stoletij prodrla tudi v skrivnosti epidemije in njenih povzročiteljev, takozvamh mikrobov. Do današnje dobe, bi lahko rekli, so se učenjaki trudili z nenehnim raziskovanjem in vsemogočnimi poizkusi, kako obvarovati človeštvo pred raznimi boleznimi in kako ga čim delj ohraniti pri zdravju. Teh izkustev se je žal po-sluižila tudi vojna tehnika in jih izrabila v svoje svrhe, kakor je že izrabila n. pr. smodnik in razstrelilne snovi. Izsledki znanosti služijo torej danes v povsem druge svrhe, predvsem kot sredstvo čim uspešnejšega pokončevanja neljubega sovražnika. Svojčas so se učenjaki trudili v laboratorjih za pokonče vanje bacilov in mikrobov, medtem ko jih danes sami izdelujejo in med seboj kar tekmujejo, kdo bo izsledil č*m uspešnejše in čim učinkovitejše nioritno sredstvo v obliki strupenih plinov in v obliki bacikrv in mikrobov. Ti bacili naj bi se v slučaju vojne raztrosili s pomočjo modernih vojnih avijonov nad sovražnikovo ozemlje. Če motrimo način današnjega vojskovanja, se ob grozotni sliki razdejanja in po-kcnčevanja nehote zgrozimo. Danes ni več bojne črte in ne zaledja, vsa pokrajina, država ali dežela je eno samo veliko bojno polje. V trenutku vojne napovedi »c spremeni vse ozemlje vojskujočih se držav v vojno ozemlje. Tudi nevtralne države ne pomnijo pri sodobnem vojskovanju prav nobene ovire. Znani francoski pisec Jacques FrOn-tiere razpravlja v listu »Journal des Na-ticns« o bodoči vojni mikrobov. Njegova izvajanja so tako zanimiva, da bodo nedvomno zanimala tudi naše čitatelje, radf česar objavljamo nekaj odlomkov iz te sodobne razprave o mikrobih. Pisec pravi: V vsej dosedanji zgodovini epidemije vidimo, da je bila baš nalezljiva bolezen kakor kuga, kolera itd. največja ovira v odporu narodov in njih armad v borbi proti temu ali onemu navalu. V toku zgodovinskega razvoja narodov je neizpobitno dejstvo, da so nalezljive bolezni pokončale več ljudi nego topovski ogenj. Dizentcrija, kuga in kolera so razredčile prebivalstvo v najprostranejših pokrajinah. V tetu 1415 je uničila dizentcrija tri-Četirtine redne angleške vojske, ki se je bila iakrat izkrcala na kopna tla. Leta 1743 je kužna bolezen onesposobila dobro polovico armade, ki je navalila v Nemčijo. Val epidemije je zajel obsežne pokrajine tako v francosko pruski, kakor tudi v rusko japonski vojni, črna kuga, ki je obiskala Evropo v XIV. stoletju, je pomorila v osmih letih nič manj kakor četrtino vsega prebivalstva. Živo se še spominjamo na azijsko kolero, ki je razsajala po Evropi v XVIII. stoletju. Ena najnevarnejših kužnih bolezni, ki je zahtevala v zgodovini največ žrtev, je tifus, ki je grozotno ob več prilikah zde-cimiral vojskujoče se čete. Tifus ni prizanesel niti francoskim niti ruskim in ne turškim divizijam lete 1877, kakor tudi ne v bodoči balkanski vojni leta 1912. V zadnji svetovni vojni je tifus istetako razredčil armado in civilno prebivalstvo v Srbiji in Romuniji, v nekaterih pokrajinah celo do 50%. Današnja veda o bakterijih je že toliko napredovala, da se lahko ubranimo še pravočasno malodane vsake nalezljive bolezni. Veda je napovedala neizprosen boj vsem bacilom in mikrobom. Humanitarna društva si stalno prizadevajo, da bi vojskujoče se države odvrnile od uporabe strupenih plinov. V letu 1924 je bil pri Društvu narodov ustanovljen poseben odbor, ki se stalno bavi z vprašanjem uporabe kemičnih, ognjenih in bakterioloških sredstev v vojne svrhe. Vojna s pomočjo bolezenskih kali, to je mikrobov in bacilov, je sicer po sklepih raz-orožiitvene konference prepovedana, vpra sanje pa je, dali bi sc države v slučaju vojne te prepovedi tudi držale. Že v času svetovne vojne so se vršili razni poizkusi, kako čim uspešneje uporabiti nekatere bacile v morilnc svrhe. Tako so sc n. pr. Nemci v letih 1914-17 in 1918 posluževali infekcijskih bacilov, ki so jih razni njihovi agentje vtihotapili v sovražnikovo zaledje. Francoz Jacques Frontiere, ki obravnava ta vojni problem mikrobov, pravi, da v deželi preko Rena še niso opustili te misli niti v povojni dobi. Pisec tega članka pravi nadalje, da ne smemo pod nobenim pogojem pustiti iz vidika dejstva in okolnosti, da je berlinski institut razposlal in to že pred 4 leti vsem laboratorijem v državi posebne okrožnice s točnim popisom vseh mikrobov, kj prihajajo v poštev za uporabo v vojni. Nič manj zanimiva ni izjava nemškega profesorja toksilOgije g. dr. Levina, ki pravi, da bj 'bilo vsake vojne kaj kmalu konec, če bi sovražnik vedel, kako strahotno delujejo mikrobi iz »neba«. Frontiere je 'trdno prepričan, da jc to ti- sta »pratfa bolezen bodočnosti«, ki bo razjedala' zdrava telesa vojskujočih se narodov. Po njegovem mnenju je potrebno, da se vse države zavarujejo in to že vnaprej pred »pohodom bacilov«, ker bodo sicer ti bacili in mikrobi izzvali v zaledju večjo paniko nego nešteto zračnih napadov. Ljudstvo bo zbegano, ako ne bo na to pripravljeno. Pravilo, da ima vsak strnp tudi svoj protistrup, velja tudi v tem slučaju. Ljudi je treba opozoriti na razna cepiva, na protistrupe. Armada mora imeti zadostno število zdravnikov in strokovnjakov ter zadostno število laboratorijev, ki naj vodijo nadzorstvo nad vodo in nad zrakom. Vsako iznenadenje lahko že vnaprej onemogočimo, če smo na to pripravljeni. Na noben način pa ne moremo preko tega, da ne bi razmišljali o moralni vrednosti današnje vede in znanosti, ki bi morala služiti predvsem napredku, humaniteti in miru. Nad 10 niHijonov Din dobe bivši vlagatelji v avstr, poštno hranilnico. Poštna hranilnica v Beogradu je dokončala seznam terjatev naših državljanov pri bivši avstrijski poštni hranilnici. Skupno je teli terjatev za 40,5 milijona bivših avst. kron, in sicer se razdele te terjatve: na 17.250 hranilnih vlog v višini 13,255.100 kron ter na 20.043 čekovnih vlog v višini 27,528.713 kron ali skupno 40,5 milijona kron. Po relaciji 4 krone = 1 Din, dobe vlagatelji 10.134.678 dinarjev. Po likvidaciji teh terjatev se morajo likvidirati še terjatve v gotovini od rentnih depojev. ki jih je skupno za 832.529 bivših kron. Ta likvidacija pa se še odlaga, ker bi se morala preje izvršiti konverzija javnih dolgov bivše avstro-ogrske monarhije v naše papirje. Nov pravilnik o kontroli izvoza sadja. Kmetijsko ministrstvo pripravlja nov pravilnik o kontroli izvoza sadja. Vsak izvoznik bo moral biti registriran pri Strokovnem odboru za sadje v zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Na paketih, ki se pošiljajo v inozemstvo, mora biti naznačena kakovost kakor tudi znamka (tvrdka). Uvaja se tudi standar-diziranje blaga. Pravilnik vsebuje tudi kazni za izvoznike, katerih blago ne bi odgovarjalo predpisom. Po kakšni ceni bo »Prizad« odkupil letošnjo pšenico. »Prizad« je lani v avgu stu plačal pšenico po 126, koncem meseca avgusta pa po 140 dinarjev za 100 kg, baza Tisa. Sedanja mednarodna pariteta stare pšenice znaša 155, cena novi Nu-.i iivneoski finančni minister Bonitet, ki skuša rešiti težke francoske finančne probleme pšenici pa znaša 150 Din v terminskih zaključkih. V pogledu cen novi pšenici ni Prizad doslej napravil nobene odločitve in se vprašanje cen novi pšenici šele proučuje. Koliko bomo imeli letos sliv in grozdja za izvoz. Situacija pri slivah se je nekoliko popravila in se računa, da bomo letos izvozili okoli 2000 vagonov svežih, in okoli 1600 vagonov suhih sliv. Orodja bo letos za izvoz le okoli 1100 vagonov, ker je namizno grozdje letos precej slabo cvetelo. Bilanca tvomice VVoschnagg. Tvornica usnja Franc Woschnagg in sinovi d. d. v Šoštanju je te dni objavila svojo bilanco, v smislu katere znaša pri glavnici 12 milijonov dinarjev bruto dobiček 2.8, čisti dobiček za leto 1936 pa 1.4 milijona dinarjev. SftOčitiO’ jf SK Železničar v Sarajevu. Drevi odpotuje enajstorica SK Železničarja v Sarajevo, kjer bo v nedeljo 4. t. m. nastopil proti -tamkajšnjemu Sašku. Naloga SK Železničarja bo zelo težka, ker je Sašk moštvo izrednih vrlin in kvalitet. Na vro čili sarajevskih tleh želimo SK Železničarju čim več uspeha! Hud poraz madžarskega prvaka v Zagrebu. V sredo zvečer se je odigrala v Zagrebu nogometna tekma med Haskom in Hungario iz Budimpešte, ki se je končala z zmago Haška v razmerju 5:0 (2:0). V Beogradu pa je Juventus (Torino) premagal BSK z 1:0 (l :0). I. Kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru priredi v nedeljo 4. t. m. vožnjo v neznano (8 km). Start pred klubskim lokalom. Meljska cesta 10 ob 14. uri. Ob 14.30 vozi tudi avtobus. Gostje dobrodošli! Bld g.; iitip. miMMB—nmn—«» I.mi! Adamič: 100 slovenskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. Tak je naslov najnovejše zbirke slovenskih narodnih pesmi, ki je nedavno izšla v založbi pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice. Vse pesmi je naš pokojni skladatelj priredil za koncertno izvedbo, vendar pa v lažjem slogu tako, da jih domala vsak zbor lahko izvaja. Zbirka obsega znane, pa tudi manj znane narodne pesmi, po večini iz zbirke znamenitega primorskega nabiralca narodnega blaga, blagopokojnega župnika Koko-šarja. Nekaj jih jc iz Pregljeve, Severjeve, .lurkove in Hubadove zbirke, ostale so iz raznih krajev. Razen izrazito narodnih je v tej bogati Adamičevi pesmarici tudi precej ponarodelih. Zbirka predstavlja lepo zapuščino našega Adamiča slovenskim pevcem. Zvezek obsega stoštirideset strani v prikupni žepni obliki, stane Din 30.— in sc naroča pri Glasbeni Matici v Ljubljani, Društvom dovoljuje Glasbena Matica pri večjem odjemu primeren popust, sicer se dobi zbirka v vseh naših knjigarnah. »Jugoslovanski biseri« štev. 3—4 izšli. Te dni so izšli »Jugoslovanski biseri« (štev, 3—4), revija za tujski promet in splošno gospodarstvo, s posebnim ozirom na naše obmejno mesto Maribor in njegovo zaledje. Tudi ta številka je bogato ilustrirana in okusno opremljena ter vsebuje zanimive ter zelo aktuelne prispevke. Svetovnoznana zdravilišča in kopališča med Savo in Muro se nam predstavljajo v lepih slikah in krajepis-nih črticah, ki se nanašajo na postanek in razvoj Rimskih toplic, Dobrne in Rogaške Slatine, Radio-Therruc Laško in Slatine Radenci. Vmes prevladujejo pokrajinski orisi kakor pri Radencih ali navodilo o naravnem zdravljenju in pomlajevanju v članku o Radio-Thertni Laško. Sedaj ob otvoritvi glavne sezone v naših zdraviliščih iti kopališčih bo tudi ta številka mariborskih »Jugoslovanskih biserov» brezdvomno dosegla svoj namen. Mariborski »Lido« v cvetoči pomladi, »Čar Slovenskih goric«, »Ljubljana kot žarišče tujskega prometa v Sloveniji« in pesniško pisani nemški članek o kraljevskem Bledu tvorijo krasen okvir prelestne slike, v katerega so vkovani biseri naše prelepe Slovenije, dežele tujskega prometa. Več strani obsegajoči stvarni podatki o naših zdraviliščih, kopališčih in podeželskih letoviščih cele Slovenije zaključujejo pomembno številko »Jugoslovanskih biserov«, ki jih izdaja Olepševalno društvo za magdalensko predmestje v Mariboru, urejuje pa znani naš potopisec Prof. dr. Fr. Mišič. Revija izhaja letno šestkrat (dvojne številke). Prihodnja številka izide v drugi polovici julija in bo posvečena »Mariborskemu tednu«. Mouumenta artls slovenicae. Izšel je 5. snopič s prikazom slikarstva baroka in romantike, opremljen s številnimi krasnimi slikami. Fortunat Bergant, po- doba Jožefa Antona barona Codelllia (1762), podoba moža iz knežje rodbine Auerspergov, sledi podoba Leopolda grofa Lamberga (1746). nato skupinska podoba, lastna podoba J. M. Reinwaldta (1666 do 1740), Val. Metzinger, Čudežno nasičenje množice v puščavi« (1747), Val. Metzinger triptih s sliko zgodovinskega dogodka, Franc Jelovšek, lastna podoba v cerkvi na Sladki gori (1753), Andrej Jelovšek, lastna podoba na freski velikega oltarja v cerkvi sv. Katarine v Zagrebu (1762). Fort. Bergant »Ptičar« 1761« in »Prestar« (1761). Tudi ta snopič se, kakor vsi dosedanji, odlikuje po krasni opremi. Ceskoslovensko jihoslovanska revue. Izšla je pravkar nova številka te ugledne revije, ki vsebuje ined drugim Heidenrei-chov daljši prispevek o Krleži kot dramatiku, ter donesek Rista Kovijaniča pod naslovom »Jihoslovania a Bratislava«. Misel In delo. Izšla je dvojna številka te ugledne kulturne in socialne revije in sicer štev. 5—6. Uvodna razprava vsebuje tehtne misli k razpravljanju o našem gospodarstvu. Sledi članek »Ob 20-letnici majske deklaracije«. Inž. Nagode jc prispeval zelo poučno in izčrpno razpravo »K položaju naše industrije«, opremljeno z zelo zanimivim materialom. V Obzorniku je med drugim posvetil A. Dolar toplo prisrčen nekrolog prof. dr. L. Pivku, Ivan Kolar pa nekrolog prof. dr. Ivanu Prijatelju. V Obzorniku, Poročilih in Drobtinah nahajamo številne zanimive ter poučne prispevke. Popotnik. Izšla ie 9. in 10. številka tega pomembnega časopisa za sodobno pedagogiko s sledečo vsebino: L Dr. St. Matičevič: Povratek k normi. — -• K' Rotovnik: Psihoanalitična teorija otroške igre (Konec). — 3. A. Šavli: Pcsta-lozzijeva preporodna zamisel. — 4. T. Trdan: Več prostovoljne discipline v šolo! — 5. A. Ferlinc: Ocenjevanje. — 6. L. župane: Glose k zač. učnemu načrtu za zemljepis in zgodovino v višji narodni šoli. — 7. V. Erat: Pedagoške sličice z našega juga. — II. 1. F. Jaudlj Moj odgovor dr. J. Turiču. — 2. E. Šušteršič: Gospodarski pouk v tesni zvezi z jezikovnim, računskim in ostalim poukom. (Konec). — III. M. Ledinek: Kaj in kako računamo. — IV. f. Alf. Adler — mrtev. — 2. Gustav Vodušek t. — V. Društvo pedagogov akademikov. — 2. Kam z absolventi višjih zavodov? — 3. Zaposlitev avstrijski učitejev. •— 4. U^čljskl izpiti v Nemčiji. — 5. Nove težave. — 6. O spisovnem pouku v skupit13^- — 7. Razvoj risanja na osnovnih šolah v čSR. — 8. Otroška lenoba. •— 9. Obrazovanje podeželskih učiteljev. ‘— 10. Vzroki slabih uspehov v šoli. *— H. Avtoriteta in svoboda. — 12. Kolo in šola. — VI. L Dr. B. Dragaš: Otrok od sedmega do Štirinajstega leta. — 2. M. Gaspari: Letni časi (pomlad). — 3. »Naš rod«, 6. in 7. štev. — 4. Pet let »Trbovljskega slavčka«. — 5, V. Moderndorfer: Koroške pripovedke. — 6. M. P. Majsterovič: »Učil biblioteka. flEBSTSE&J: . HUusiŠeeske k$ AkcUste Moviti Končni izpiti in slavnostni zaključek šolskega leta na A. R. Legat-ovem Enoletnem trgovskem tečaju v Mariboru. H končnemu izpitu je bilo pripuščenih vseh 52 učencev in učenk. Javili se niso štirje radi bolezni. Za končni izpit se >3 torej oglasilo 48 kandidatov in ‘kandidatinj. Pismeni izpiti so se vršili od 13. do 18. junija. ustni od 19. do 25. junija pod predsedstvom ravnatelja in lastnika zavoda g. Ant. R. Legata. Uspeli izpitov je sledeč: 3 učenke imajo odličen uspeli to je 6.25% in sicer gdč. Bavčer Josipina, (Ma ribor); Kramberger Jelica, (Sv. Lenart v Slov. gor.); "Tomšič Vanda, (Maribor). 21 učencev in učenk je položilo izpit s prav dobrim uspehom to >e 43.75%. lo so sledeči gospodje oziroma gospodične: Bencik Irena, (Beltinci); Breznik Gabrijela. (Ruše); Feiertag Julijana, (Maribor) Gradišnik Jožefa, (Pobrežje); Haas Ant., (Maribor); Jurman Doroteja, (Maribor); Kerrien Olga. (Marenberg); Kmetič Matilda, (Pobrežje); Kodrič Hipolita (Fram) Kuhar Olga, (Maribor); Maitz Viktor, (Zg. Cmurek); Peitler Sidouija, (Maribor); Saksida Miroslava, (Maribor): Slokan Valerija, (Maribor); Šetor Mara, (Maribor): Vengust Maksimiljan. (Maribor); Vrabl Miroslava, (Maribor); Zam-parutti Marjeta, (Celje); Job Justina, (Ma ribor); Poščič Dragica, (Maribor); Musek Edit, (Maribor). 22 učencev in učenk je položilo izpit z dobrim uspehom to je 45.83%. To so sledeči gospodje oziroma gospodične; Babič Draga, (Maribor); Bauman Angela. (Maribor); Berkio Ger-trud. (Maribor): Čas Ivan. (Mislinje); Dvoršak Gabrijela, (Maribor); Erber Avgust. (Maribor); Frankovič Ludvik. (Maribor); Gabrovšek Helena. (Kresnice); Hadner Albina, (Gornja Radgona); Humar Nada, (Maribor); Jančar Ivanka, (Maribor); Kobal Ivana. (Pobrežje);JKo-mel Slava, (Krčevina), Kukovičič Jožefa, (Rajhenburg); Maček Friderika, Maver Aleksander, Poterč Ljudmila, Rober Jo-sipina, Stupan Alojzija, Vaupotič Stanislav, Vouk Alojz, vsi iz Maribora; Vrbnjak Elizabeta, (Mala Nedelja). 1 učenec ter ena učenka sta položila izpit z zadostnim uspehom to je 4.17% in to sta g. Košak Oto, (Maribor) in gdč. Orešič Tv.. Koroško narodnostno vprašanje«. Bančni zavodi v Mariboru ostanejo v ponedeljek 5. t. .m. (praznik sv. Cirila in Metoda) v smislu tozadevnega sklepa udruženja bančnih zavodov Dravske, banovine ves dan zaprti. V soboto 3. julija ob ugodnem vremenu od pol 21. do 22. ure promenadni koncert v mestnem parku. Igra godba »Dra-va< pod vodstvom kapelnika g. Zekarja. Na Pesnico! Nekaj prijetnih uric nam pripravljajo pesniški gasilci s prisrčno veselico, ki bo v nedeljo dne 4. t. m. v prostorih Kingove gostilne v bližini kolodvora. Za grlo in želodec jc odlično po skrbljeno. Vlak odhaja ob 1. ud, doeitn bo vozil v slučaju dovoljnih prijav ob 3. popoldne iz Glavnega trga poseben avtobus. Mariborčani pojdimo se malce po-razveselit na Pesnico, da istočasno podpremo naše vrle pesniške gasilce. Mestna podjetja, avtobusni promet, sporoča, da vozi avtobus dne 4. t. m. ob 5.40 na vrh Pohorja. Vožnja bo samo v slučaju lepega vremena in ob zadostnem številu prijavljencev. Vrnitev ob 19.30 od odcepa. Prijave sprejema prometna pisarna avtobusnega prometa. Glavni trg tel; 22—75. Cena v eno smer Din 20. Kantina. Dne 5. Vil. t. 1. ob 11. uri bo licitacija za oddajo kantine v zakup \ vojašnici Viteškega kralja Aleksandra I Pravico na udeležbo imajo tudi neinvalidi. Natančnejši pogoji so razvidni v pl sami vojašnice kralja Aleksandra 1. Predstojništvo mestne poPclje v Ma riboru objavlja, da se vrše redni polletni pregledi motornih vozil, ki služijo javni uporabi, to je avtobusev, avtotaksijev in avtoizvošč-kov ter vseh v letošnjem letu še nepregledanih motornih vozil iz Maribora ter obeh mariborskih srezov dne 21. in 28. 7. 1937 ob 15. uri v mestni plinarni v Mariboru. Popravki v listih. Listi mnogokrat pri našajo popravke, ki sc jim marsikak čl tatelj čudi. Toda po sedaj veljavnem tiskovnem zakonu je vsak list dolžan prinesti poslani mu popravek, ako popravek odgovarja formalnim zahtevam zakona o tisku. List mora torej popravek prinesti tudi takrat, ako ima v rokah dokaze, da jc bila njegova vest točna Zaradi tega je novinarska stanovska organizacija, ko je sestavljala za vlado in narodno predstavništvo svoje predloge za novi tiskovni zakon, postavila tudi zahtevo, naj ima uredništvo pravico vposlani mu popvravek odkloniti, akq lahko dokaže resničnost svoje trditve. Ni dvoma, da se bo ta nedostatek sedanjega tiskovnega zakona o novem zakonu odpravil, toda za sedaj veljajo, kakor v vseh drugih ozirih, tudi glede popravkov še predpisi sedanjega tiskovnega zakona. Zopet zaman. Dan je že prekoračil svojo dolžino in zopet se počasnih korakov približujemo zimi. Od zgodnje spo mladi sem smo prosili za red in brez-prašnost po naših šetališčih, pa zaman. Protestiramo in prosimo in kakšen ie uspeh? Koliko smo že protestirali proti kolesarenju po pešpotih in efekt ? »PrO' kleto, kaj pa koga briga«, tako navadno čuješ, čp se kdo s kolesom preriva skozi goste vrste in če kdo temu upravičeno ugovarja. Kako pridejo pasanti do I tega, da morajo sami skrbeti za red in potem še_ požirati žaljivke? lil ali res ne gre drugače, kakor da se mora vsaka pravica potom časopisja izvojevati? Ce mu se ne škropi do križa pri Račjem dvoru. Ta pot je mestna in vsa zapadna stran se šeta v največjem prahu. Diplomiral je te dni na filozofski fa- ! kulteti v Zagrebu Mariborčan Danilo V-■ her z odličnim uspehom, čestitamo! Kresovanje na Urbanu bo 4. t. m. zvečer. Nacionalni Maribor zberi se ta večer pri tradicionalnem kresu. Šolsko leto državne nižje gozdarske šole v Mariboru bo pričelo dne 1. oktobra 1937. Sprejemali se bodo gojenci za enoletni tečaj. Pouk v tem tečaju bo tra jal 10 mesecev, in sicer od 1. oktobra 1937 pa do 31. julija 1938. Za sprejem v ta tečaj je potrebna z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višje izrobrazbe kakor ljudskošol-ske, bo moral s sprejemnim izpitom dokazati, da ima zadostno znanje v osno'r-lijih in velikih gozdnih posestnikov, ki bodo sprejemali pred vsem vsi tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, potem tudi sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih poesestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič vsi ostali, ki čutijo v sebi poklic do gozdarske stroke. Kandidati, stari izpod 16 let in nad 24 let, se ne bodo sprejemali. Šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno Din 500,--. Pridnim in siromašnim prosilcem sc bodo dovolila po mažnosti do polovice pro sta mesta, toda ne pred koncem prvega polletja, ko so vstopili v šolo. Prošnje je vložiti najkasneje do 1. avgusta 1937 pri ravnateljstvu šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. Pravilno kolekovamdm lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: krstni list; domovnico; zadnje šolsko izpričevalo, odnosno odpustnico; nravstve no spričevalo; zdravniško spričevalo, s caterim je dokazano, da je prosilec telesno in duševno popolnoma zdrav za bodočo naporno gozdarsko službo in izjavo starišev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati vse stroške šolanja. Protituberkulozna liga pošlje otroke na morje. Kako zelo pojmuje naša agilna Pro tituberkulozna liga, ki obhaja letos 151et-nico svojega obstoja, svojo nalogo, je razvidno iz dejstva, da pošlje letos na svoje stroške 22 okrevanja potrebnih siromašnih otrok na letovanje na morje, in sicer ne samo iz mesta Maribora, ampak ludi iz ožje okoiice. Pri izbiri ni biio merodajno le zdravstveno stanje otrok, ampak tudi socialne razmere, v katerih žive njihovi starši in svojci. Ne samo to, liga pošlje na svoje stroške letos tudi neko šestletno deklico s kostno tuberkulozo za nekaj časa v posebno zdravilišče za take bolezni v Kraljeviči. Mariborska liga jc s to svojo plemenito gesto zopet pokazala, da si je vsikdar svesta svoje socialno-karitativne naloge in da deluje na tem polju zgledno, v kolikor ji to pač dovoljujejo sredstva, ki so ji na .razpolago, čim večja in mnogostranska bo podpora, ki jo prejme liga v najširših piasteh prebivalstva, tem bolj in učinkovitejše bo lahko nadaljevala tudi svoje človekoljubno delovanje. pjilkikaue V nedeljo v Sv. Lovrenc na Pohorju! 4. julija je proslava 60 letnice obstoja gasilske čete. Poseben avtobus Putnika vozi ob 7 uri izpred Orla, povratek ob 20. uri. Cena vožnji le Din 38 za osebo. Takojšnje prijave pri Putniku Maribor. Posetlte Postojno, Trst in Gorico! Tro dneven izlet Putnika z modernim avto-karorn od 10. do 12. julija. Ogled1 Postojnske jame! Popolen aranžman z vizumom le Din 580. S krasnim izletom z luksuzno motorno ladjo ob istrski obali na otočje Brioni le Din 690. Pohitite s prijavami! Informacije: Putnik Maribor - Celje. Zamenjava posestva. Posestnik Perčič Franc je kupil od gospe Marije Papež posestvo v Šolski ulici 3 v vrednosti 90.000 Din. Dobro se je odrezala. »Moj mož sme piti vino samo tedaj, ko sem jaz zraven.« »Imate prav: Pri vinu se'najlažje pozabi vse zlo.« čndhič fffafofi/f/tf vesti Davi /e umrl v Stični nadškof dr. A. B. Jeglič LJUBLJANA, 2. julija. Zvonenje z vseh cerkva je danes naznanilo, da je nadškof dr. Anton Bonaventura j e g 1 i č za vedno zatisnil svoje oči. Kakor vsak dan, je hotel tudi danes zjutraj ob 5. v samostanu Stični, kjer se je bil nastanil, darovati mašo v tamošnji samostanski cerkvi. Vstal je že ob 4. zjutraj. Ker ga pa ni bilo, kakor običajno, v sakristijo, se je cerkovnik podal v njegovo sobo, da vidi, kaj je. Našli so 871etnega starčka mrtvega pri umivalni mizi. Nadškof dr. Jeglič je nastopil še v nedeljo kot govornik na celjskem taboru in se je vrnil nato v Stično, kjer je davi umrl. Nadškof Dr. Anton Bonaventura Jeglič se je narodil kot sin preprostih kmetskih staršev v Begunjah na LONDON, 2. julija. Po pisavi italijanskih ter nemških Hstov so v Londonu in Parizu dobili vtis, da hočeta Italija in Nemčija preprečiti kontrolo španskih irej. Pri tem se zlasti opozarja na Mussolinijev članek v »Popolo d’Italia«. An-gHja In Francija sta spričo tega podvzeli v Rimu in Berlinu demaržo, da pridobita Nemčijo ter Italijo za reformirani kontrolni sistem. Če bi ta poskus ostal brez uspeha, potem sta Anglija in Francija od- Cudno se sliši, da je mogoče poljedelstvo tudi brez zemlje, ki jo nadome-tuje voda. To je najnovejša metoda, po kateri se da doseči na majhni površini ogronie pridelek. Znanstveno je obdelal to metodo botanik W. F. Gericke, profesor rastlinske fiziologije na kalifornijski univerzi. O svojih uspehih poroča v zadnji številki strokovne revije »Food Industries«. Prof. Gericke trdi, da se mu te posrečilo v vodnih posodah doseči ne primerno večji pridelek, nego v še tako dobro obdelani zemlji. V posodi s površino 4000 nr je pridelal 217 ton paradižnikov, dočitn je znašal pridelek na enaki površini zemlje samo 5 ton. Na enaki po vršini je dala voda 2465 več krompirja, zemlja pa samo 116. Tobak je dosegel na vodi višino 6.6 m in vsi listi so bili porabni. Prejšnja poročilo o poskusih prof. Ge-ricka so pa govorila o še presenetljivej-ših uspehih. Toda tudi učenjakovi podatki bodo presenetili marsikakega poljedelca. V bistvu ta metoda ni nič novega. Fiziologi so že več let gojili poskusne rastline v vodi, pomešani z mineralnimi solmi. Tak poskus lahko napravi vsakdo sam. Zadostuje napeti košček fine tkanine čez kozarec vode tako, da se blago dotika vode in na njem vzklije seme. Prof. Gericke je pa prenesel to metodo iz laboratorija v prakso, nadomestil je kozarec vode z veliko posodo iz lesa in betona, pokrito z žično mrežo, Gorenjskem, študiral je na Dunaju v Avguštineju in je nato nadaljeval svoje teološke študije v Berlinu in Monakovem. Doktorat teologije si je pridobil na zavodu Anima v Rimu. Pozneje je postal kanonik pri vrhbosanskem nadškofovskem kapitlju v Sarajevu, kjer je deloval 18 let. Leta 1898. je dr. Jeglič kot naslednik kardinala Missie postal knezoškof ljubljanski. Pred leti se je umaknil kot nadškof najprej v Gomjigrad, pozneje pa v stičenski samostan. Pogreb pokojnega nadškofa, čigar truplo so prepeljali v Ljubljano v knezoškofijski dvorec, bo naj brže v nedeljo. Nadškof dr. Jeglič je svoj-čas, kakor znano, izdal tudi nekatere knjige. ločeni, da izvedeta blokado v Španijo na lastno pest, dokler ne zapusti Španije zadnji inozemski prostovoljec. Letalska katastrofa — pet mrtvih METZ, 2. julija, liavas poroča: Zrušilo se je neko vojašico letalo. Pet oseb jo mrtvih. slama. V nji vzklijejo iz semen rastlinice, ki poženo korenine v vodo, iz nje pa črpajo redilne snovi. Električni se-grevalniki vzdržujejo stalno primerno temperaturo. Pri tem se pa ne da nadomestiti samo zemlja, temveč po potrebi tudi solnce, kajti za rast rastlin zadostuje tudi električna luč. Poljedelstvo brez zemlje 'in solnčne svetlobe bo nudilo v bodočnosti neslutene možnosti zlasti vrtnarjem, ki bodo lahko neodvisno od vremena gojili na majhnih površinah dobro in obilno povrtnino. Človek je vreden 25 frankov Francoski zdravnik dr. Charles Henry Maye je znova preračunal resnično vrednost človeka in rešil ta gotovo zelo zanimiv problem na originalen način. Ugotovil je namreč, kako bi se dale uporabiti snovi v človeškem telesu v druge praktične namene. Rezultat njegovih računov je presenetljiv. Iz maščobe normalnega človeka bi se dalo napraviti 7 kosov mita. Železa je našel francoski učenjak v človeškem telesu toliko, da bi zadostovalo za izdelavo žeblja srednje velikosti. S sladkorjem v človeškem telesu bi sc dala osladiti samo ena skoledica čaja ali kave. Iz žvepfa bi se dalo napraviti 2200 žvep- veka, pa si še domišljujemo, da smo krona stvarstva in da je ves svet naš! Jajca proti nespečnosti V Angliji priporočajo pojesti pred spanjem dvoje svežih sirovih jajc. To je baje enakovredno 2.50 gr broma. Tudi za zajtrk je priporočljivo jesti sirova jajca, najmanj dve. čez nekaj dni nespečnost izgine. Potem zadostuje za dobro spanje, če poje človek po dvoje sirovih jajc dvakrat ali trikrat na teden. Ni dvoma, da se s sirovimi jajci okrepi tudi ves organizem ter utrdi živčevje z lecithinom, fosforjem in arzenom, ki jih je v jajcih dovolj. Zdi se, da je prišla ta izkušenost do veljave že davno v jajčnem konjaku, ki ga pijejo ljudje v nekaterih državah redno pred spanjem. Morda so začeli izdelovati jajčni konjak baš zato, ker so se prepričali, kako dobrodejno učinkujejo sirova jajca na ljudi, ki ne morajo spati. Nov poklic V Ameriki so odkrili nov poklic. Proti plačilu treh dolarjev na uro lahko najameš poslušalca, če je čeden mlad gospod ali mlada dama prijetne zunanjosti, ki ji je dolžnost mirno poslušati vse, kar ji pripoveduješ in po posebni pogodbi je zavezana molčati o vsem, kar je slišafa. In sliši se skoraj neverjetno, da je povpraševanje po poslušalcih in poslušalkah dan za dnem večje. Izkazalo se je namreč, da je v Ameriki zelo mnogo ljudi, ki čutijo potrebo potožiti nekomu svoje križe in težave. Takih ljudi najbrž nikjer ne manjka, človek potrebuje nekoga, ki bi mu mogel zaupati svoje fantastične načrte, svoje sanje, hrepenenje in nade. V’ navadnih razmerah si s tem ne upa na dan v strahu, da bi ga okolica ne smatrala za prismojenca. Plačan poslušalec ga pa mora poslušati in mu na vse pritrjevati, saj je plačan za to. Kdor ima srečo, ga usoda obdaruje za nov poklic z naglušnostjo. Svilene nogavice pod davčnim vijakom Ameriška davčna uprava ,je izvedla napad na predmet, ki je posebno priljubljen malodane vsemu ženskemu svetu, to je na svilene nogavice. Mesto Aiito- nove davščine Po tej najnovešji uredbi, ki bo najtežje prizadela nežni ženski spol, se bo podražil vsak par svilenih nogavic najmanj za 100°/°. Mesto Anto-fagasta ima namreč veliko tvornico svile, ki jo hoče s posebnimi zaščitnimi carinami obvarovati pred veliko konkurenco tuje svile. Davek na svilene nogavice je povsem nekaj novega in je zbudil zlasti med tamkajšnjim ženstvom precejšnje razburjenje._____________________ Praktičen. .A: »Katera izmed bankirjevih hčera «i bolje ugaja?« B: »Še nisem preračunal Pozoren soprog. »No, ali ste s svojim soprogom zadovoljni?« »Da, čita mi vsako željo že v odah ter mi jo takoj izpolni! Toda moj papa jo pa potem — poplača.«___________________ U£sU IZ SREBRA, NIKLJA, BAKRA IN ALUMINIJA. V smislu novega zakonskega načrta, o katerem smo včeraj poročali, se bo število kovancev po 0.25 podvojilo, pa tudi kovanci po 20, 10, 2 ter 1 dinar se bodu izdali v večjem številu. V bodoče bodo iz srebra le kovanci po 50 in 20 Din. kovanci po 10 Din bodo iz niklja, ostali kovanci pa iz zlitine bakra itn aluminija. Sfiadke pitanje Za mladinsko prvenstvo LNP se bosta borila v nedeljo 4. t. m. v "1 rbovljah Sk Železničar in SK Amater. Amater je preteklo nedeljo porazil SK Celje z 9:1, re-vanžna tekma v Celju med obernea nasprotnikoma pa je ostala neodločna 2:2. Kolesarsko in motociklistično dirko priredi »Peruin« v nedeljo 4. trn. na progi Maribor - Sv. Lenart. Start ob 13.30 v Krčevini, Aleksandrova cesta, čili pri Sv. Lenartu. Dolžina proge 19 km. h Retnje JtodgoM K javnemu nastopu pri Mali Nedelji, bo vozil dne 4. julija 1937 ob 13. uri izpred gostilne Hibler v Gornji Radgoni poseben auto. Ako bo 30 priglašenccv, bo stala vožnja za osebo 10 Din. Prija- fagasta v republiki Čile je v najnovejši dobi sprejelo posebno zakonsko uredbo, s katero se uvajajo na svilene nogavice viti se je pri br. Kovačecu Antonu. na katero pride raševina, žaganje lenk, magnezij bi .pa zadostoval za eno fotografijo. Vse te snovi so vredne 25 frankov. To je torej prava vrednost člo Razno Sobo odda IŠČEM STANOVANJE s 15. julijem z vso oskrbo pri dobrih ljudeh. Ne plačani mnogo, ali točno, po želji na-prej. mesečno Din 420.— (v bližini Melja). Ponudbe pod »Točno« na upravo lista. 3608 MARIBORČANI- izletniki, prvovrstno vino- muškat ss toči od 5 litrov na prej. Bresternica 88. nad »Šoberhofom«. 3630 LEPO OPREMLJENI SOBI, velika in mala, v mirnem delu mesta, sončni, oddam takoj, odn. s 15. julijem. — Kopalnica. Naslov v upravi. 3611' BRZOJAVKA! Danes in jutri pojedina svežih, sortiranih morskih rib. Pristna dalmatinska in štajerska vjna. Gostilna Vicel, Rotovški tre 8. 3623 Prodam OPREMLJENO SOBO lepo, separirano, oddam na Meljskem hribu. Po želji tudi s hrano in uporabo vrta. Naslov v upravi. 3607 Stanovanie SOBO IN KUHINJO oddani. Studenci. Krpanova 27_ 3606 Službo dobi SLUGA-PRAKTIKANT 15—16 let, se sprejme takoj pri večjem podjetju. Ponudbe pod »Sluga« na upravo. .3609 Zgublieno PODPR1TLIČNO SOBO in kuhinio oddani. Primorska ;0. 3627 APNO IN CEMENT vedno sveže, kupite najcencje na dom dostavljeno v lesni trgovini Albin Ceh. Maribor, Betnavska cesta 4. 3620 SOSTANOVALCA vzamem na hrano in stanova nie. Cona Din 400. Koroška 26, 1., vrata 8. 3625 IZGUBILA se jc v torek zlata zapestnica. Najditelja se naproša, da jo vrne proti najdnini na policiji. Prah Ada, učiteljica Maribor, Koroščeva 2 a. 3624 PRODAM ŠIVALNI STROJ znamka »Singer*, tnalo rabljen m pletilni stroj znamke »Pop« št. 8. Pobrežje pri Mariboru, Zrkovska 35. 3610 DVE SOBI IN KUHINJO s pritiklinami oddam s 1. avgustom. Obmejna 14, pri igrišču »Rapid«. 3621 Sodoma in Gomora 33 »Alnga človek, anga gaspud — in sig-nor, ki ga pozna tutta la citta. Ga bo dobro plačala, saki dan due fiorini dva gu'1-dinar.« Hotelsko osobje je stikalo glave in ugibalo. koga bi bilo priporočati. Naposled se je spomnil natakar človeka, ki mu je bil že nekaj časa dolžan precej denarja. »Kaj pa, če bi priporočali tistega sina slavnega generala z laškim imenom, ki menda od samih dolgov živi?« »Saj je res,« se je razveselil portir. Rovetta ,di Kadona,’ ta bo pravi mož! Bosta nima in denarja tudi ne, čakaj ga gre hlapec iskat.« Ni potekla ura in vitez Rev^tta di Kadona je z gradečo španskega granda prestopi! prag sobe, v kateri je prebival dolgi suhi Italijan grof Panigaj. »Slišal sem, da mi želite staviti neke ponudbe, gospod grof«, je rekel. »Na razpolaganje sem vam, toda žal, da ne znam italijanski. Moj oče je bil slaven general italijanskega rodu, a služboval je samo na Madžarskem. Znate morda madžarski? Tugya magyarum beszednit? Ki nem hajohu, nem dulany zoknak! Potem bi se lahko pomenila.« Stari Italijan je odmahoval z obema rokama. »(Mia — ungarese! Ga ne znam nnga-rese! Ma pario malo pu slovensko e un poco tedesco — si fara bense ga bo naredila.« Cavaliere Revetta di Kadona se je dostojanstveno vsedel na stol, ki mu je bil pomrden in vprašal, kake posle bi imel opravljati, če bi stopil v grofovo službo. »Dumikue commtmciano« je dejal italijanski grof. »Najprej ga moram povedat, kaj sem iga prišla iskat u Lubiana. Jaz sem ga že billa u Lubiana. Sem ga bila ufficiale di gover.no, pa ga je že veti ti otto anni. Takrat sem ga šla una volta far una pas-seggiata u Trnovo, pa sem ga našla una ragazza, ana lepa mula. Ta lepa mula mi ga je vrgla una veohiata antt oku, pa ga je rekla »preklja«. O, tistega lepega veohiata, o tistega dolce voce! Ga ne morem pozabit! Jaz sem ga vprašala tista mula: Che e preklja? In ona ga je smejala in ga je pokazala na mene in j® vrgla spet una vechiata, ki ga je padla u mojega srce in ga naredila notri una rivolu-zione. Jaz sem ga vprašal t*sta mula, če me ho&) amare saki dan P°Poklne in tistega angelj ga je bil eontento. Sem ga bila srečna anu celu letu. Potem sem ga morala zapustiti Lubiana, pa sem ga šla u Milano. Tista mula ga je dobila in fan-cinello, anga otrok, in ta otrok ga je moj sin. Sam ga pošiljal 'noja mula saki mesec denar in ona mi ga je saki mesec pisala. Potem sem ga dobila ankrat denar nazaj in nobena risposta več na mojega pisma.« (Dalje.) Izdaja konzo»cij »Jufer-a« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REI& liska Mariborska tiskarna i