ffcitpic SL vKo". DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 31, 1938 LETO XLI. - VOL. XLT. ^nimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po številnih naših naselbinah devno. Svoj dopis konča: želja naša je, da tudi iz drugih naselbin slišimo enake odgovore, da tako pokažemo našo bratski lju-bav do naših kulturnih delavcev, naših pevcev "Glasbene Matice" ter da njim s tem damo trohico priznanja za njih vzvišeno delo, katerega gojijo že leta in leta — našo pesem." V Universal, Pa., je umrl rojak Louis Pajer, star 64 let, doma nekje iz štajerske. Poškodoval ga je avtomobil, tako da so mu morali v bolnišnici nogo odrezati, nakar se je pojavilo za-strupljenje in je končno moral umreti. Tu zapušča nekaj svojcev. V Milwaukee je umrla Mary Seiko, stara 51 let in doma iz Trbovelj Zapušča moža, brata Franka Krevsa in sestro Pavlo Smole. V Ameriki je bila 25 let. — V istem mestu sta John in Mary Slabe slavila 25-letnico svojega zakonskega življenja. ^ New Yorky nameravajo polom sodni je raz-9l)*li in razbiti Workers Alliance organizacijo Nfli., v W0rl{ *°rk, 29. januarja. The 2acj. ei's Alliance, ki je organi-Dia a ''elifnih delavcev in delo-ki so zaposleni pri eio jla'm iznied žensk resno zbo-^jih Zastrupljenju želodca in Co. morali spraviti v bolnišni- V ilij°n> na plesih Si aa °to'v nedeljo in deloma 'les se je vršil° P° 5'000 Ho,r8tih Amerike enako Vva Ples°v V počast rojstnega jl>di i Predsednika. Milijone , llonavzočih. Tudi do- ^ašal gre Za bolne otroke> ai miUjone dolarjev. *SDzCam društva sv. Ane št, ^ Vk ie *aznanja, da pridejo ?0lit na ži r* 0b 8- uri zvečer ? Umrle članice Ma- 1 V Sredo 7 I 395 E" 165th St., P° JJUtraj se udeleži-* sprevoda_ __ Tajn._ Dr. A. šerko umrl Dne 14. januarja je umrl v Ljubljani dr. Alfred Šerko, eden največjih učenjakov i sedanje dobe, ne le v Jugoslaviji, ampak v vsej Evropi. Dr. šerko je bil doktor modroslovja in medicine ter je bil vseučiliški profesor na ljubljanski univerzi. Rojen je bil leta 1879 v Cerknici iz znane trdne šerkotove rodbine. Bil je zaveden in navdušen Slovenec. V svetovni vojni bi bil prišel pred vojno sodišče, ker je bil preveč navdušen Slovenec, da se ni delal norega ter je tako ušel krogli. Svoj rojstn kraj Cerknico je tako ljubil, da je s posebnim ponosom ohranil in vedno rabil svoje domače narečje. Srebrna poroka V krogu svoje družine in sorodnikov sta obhajala, preteklo soboto srebrno poroko Mr. Andrej in Mrs. Julia Slogar. Prijatelji so izrekli slavijencema najlepša voščila k pomembnemu da-nu, katerim »e Dridružujemo tij-di mi. Predno opišemo potek sestanka društvenih uradnikov Slovenske Dobrodelne Zveze, ki se je vršil v nedeljo dopoldne v Slovenskem Domu na Holmes Ave. na poziv glavnega odbora Slovenske Dobrodelne Zveze, naj nam blagovolijo čitatelji poročati tole: V sobotni številki "Ameriške Domovine" je bil priobčen kratek report o zaslišanju glavnih uradnikov S. D. Z. in uredništva glasila S. D. Z., katero zaslišanje se je vršilo pretekli petek popoldne v uradu državnega zava-rcvalninskega departmenta v Columbusu. Poročilo je bilo točno, natančno, bratsko in popolnoma resnično, kar nam je priznal odvetnik Mr. Kushlan, ki je bil navzoč, in kar so nam priznali vsi, ki se zanimajo za zadevo, katero plete glavni odbor S. D. Z. proti glasilu. / Sobotna "Ameriška Domovina" je izšla ob 9. uri dopoldne. In — čujte — ob 11. uri dopoldne, ko smo imeli poln urad prosilcev za državljanske papirje, je že prišel telefon iz Columbu-sa. Govoril je Mr. Robinson, ak-tuarij državnega zavarovalnin-skega oddelka, ki nam je precej brutalno povedal, češ, zakaj smo "napisali tri kolone laži" o petkovem sestanku v Colifrtfthpu." Mr. Robinson seveda ni naročnik "Ameriške Domovine," in v dveh urah ne bi mogel dobiti lista v Columbus, toda nekko'iz gl. odbora S. D. Z. je hitro torej telefoniral v Columbus na državni zavarovalninski oddelek in de-nunciral, da je "Ameriška Domovina" prinesla pravkar "tri kolone laži o gl. odboru S. D. Z." Take brate imamo torej v gl. odboru, da tožijo nepošteno, in krivično uredništvo glasila pri državi ob vsaki priliki. Hvala vam, bratje in sestre v gl. odboru za ta napad! To je uvod. Mi smo rekli pred 5. tedni, da bomo molčali, toda glavni odbor ruje in hujska proti nam neprestano, in mi MORA-j MO odgovarjati. Brat glavni predsednik Jože Ponikvar se je v gostilni Slov. Narodnega Doma na St. Clair Ave. javno izrazil napram bratu odvetniku Kushlanu, da bo urednik "Ameriške Domovine" zaprt za šest let ko pride v Columbus. Isto so nam povedali drugi bratje S. D. Z., kako je brat gl. predsednik Ponikvar grozil z zaporom našemu uredništvu. In to v gostilni! Ali je to bratsko, inteligentno, ko širi glavni odbor SDZ zlobne grožnje o našem uredništvu in mi bi morali molčati? Kaj smo mi metla ali cunja, glavni odbor pa Mussolini, ki si lahko briše čevlje ob nas? No, sir! Brat Ponikvar je včeraj ob 9:40 v Slovenskem domu na Holmes Ave. otvoril sestanek društvenik odbornikov s precej lepim pozdravom. Povedal je pa takoj, da se bo govorilo samo o zveznih zadevah in nihče nima pravice na tem sestanku govoriti kaj druzega. Takoj potem pa si je vzel pravico, da je napadel glasilo članstva S. D. Z. — Ameriško Domovino. Lepa hvala! Na vrsto so prišla poročila bratov gl. odbornikov. Vsi so se precej točno držali programa dneva in sestanka in poudarjali glede kampanje, ki jo je S. D. Z. razpisala. Toda iz vseh poro- čil so navzoči dobili vtis — in ta vtis je bil splošen — da se gl. odborniki nekako zagovarjajoi, dočim so takoj v začetku sestanka prepovedali navzočim odbornikom društev govoriti kar hočejo. Navzočih je bilo do 150 društvenih uradnikov in .uradnic Ti navzoči so sledili pozivu in ukazu gl. odbora in se niso vtikali v spor, ki obstoji med društvi in gl. odborom, pač pa so eden za drugim prinašali krasne nasvete na dan za vodstvo Zveze, za kampanjo, za pridobitev mladine. Urednik, ki je poslušal govore navzočih uradnikov in uradnic krajevnih društev, se je kar čudil, koliko zmožnosti in talenta imajo ti društveni uradniki, ki nadkriljujejo v marsičerti gl. odbor. Govorili so Rupnik, Tomažič, Steinitz, Jerkič, Kolar, Turek, Miss Traven in številni drugi, ki so gl. odboru pojasnjevali in svetovali kako naj posluje. Iz govora slednjega društvenega uradnika ali uradnice, ki je prišel do besede, je bilo jasno videti, kako silno so naklonjeni Slovenski Dobrodelni Zvezi, kako ce žrtvujejo, da ji izboljšajo poslovanje, in zlasti mlajši govorniki so poudarjali, da organizacija kot je Slovenska Dobrodelna Zveza, take je treJaa iskati —■ kar je naredilo izvrsten vtis na vse navzoče. Neki mlajši brat je tekom govora izjavil, da je sedanji gl. odbor najboljši, kar jih je Zveza še kdaj imela. Vse tiho. Tedaj pa vstane brat gl. tajnik John Gornik in reče: "Ja, kaj ne bo nihče ploskal?" Vse je bilo tiho. . . Očividno pa je bilo, da so imeli navzoči še nekaj povedati, kar jim je bilo naročeno od društev, tcda do besede niso prišli, namreč, kot se je brat Penko izjavil, Columbus nam je dal nagobčnik, pa tiho moramo biti. Pripomnil je, da je bolje, da smo tiho, da ne bo golaž v gorenji dvorani mrzel. ... Eden najboljših govornikov izmed navzočih uradnikov in uradnic je bil brat Rupnik. Ta je govoril o ekonomski in finančni situaciji pri Zvezi in prosil za znižanje obresti, za znižanje pristojbin pri posojilih na hiše, da bo Zveza res bratska. Prav z zanimanjem smo ga poslušali. Penko je povedal, da je kritika zdrava in da je kritika tisto zdravilo, ki popravi bolehne razmere pri organizaciji. Le s kritiko, ki je poštena, narod napreduje. Temu je končno se podal tudi gl. tajnik brat Gornik, ki je rekel, da kadar kaj boli, da ljudje kritizirajo, kar imajo prav. Priznanje, brat Gornik. Brat Kolar je končno dobil besedo in rekel, da ni potrebno na-daljno zasedanje, ker navzoči bratje ne smejo svobodno govoriti, kar hočejo, in zaključil je sestanek brat Rupnik, ki je povedal, da društveni uradniki niso prišli poslušat samohvale gl. odbora, pač pa naj bi gl odbor podal par referatov, drugo pa naj bi prepustil navzočim društvenim uradnikom in uradnicam. S tem je bil sestanek zaključen s protestom od strani žensk, ki so rekle, naj se prihodnjič skliče sestanek popoldne, da se da prilika hišnim gospodinjam skuhati kosilo predpoldne. To je poročilo o nedeljskem sestanku, kot je dobil 0 njem vtis povprečni poročevalec Upamo, da bo gl. odbor tudi to pot že vsaj do 11. ure sporočil v Columbus in na stroške Zveze povedal državnemu zavarovalninske-mu oddelku, kaj smo napisali. -o- Bogatin-berač Madrid, 29. januarja. Tu je umrla Dolores Telez-Gi-ron y Domine, hči zadnjega vojvode Osmina, člana nekdaj najbogatejše španske družine, ako ne najbogatejše na svetu. Hči je umrla vsa potrta od bolezni in starosti v zavodu za sirotne starke. Ko je bila poslana v zavod siromakov je izjavila, da nima niti beliča denarja hi da mora od gladu umreti, ako se je ne usmilijo. Stara je bila 78 let. Njen stric, ka- ' terega naslov je njen oče podedoval, je bil slavni vojvoda Osuna, ki je bil svoje dni najbogatejši človek na svetu. Okoli sredine 19. stoletja se je vojvoda bahal, da, lahko potuje od francoske do portugalske meje do Madrida, ne da bi zapustil zemljo svojega lastnega posestva. Njegova nečakinja je štela kot za svojega prvega prednika kralja Fruela II, ki je bil rojen leta 92 po Kristu. --o--- Green se poda v tabor svojih nasprotnikov Washington, 29. januarja. William Green je sklenil, da gre v tabor svojih nasprotnikov, ki ga nameravajo vreči iz unije, dasi je Green predsednik American Federation of^ Labor. Mr. Green je namreč član premogar-ske unije, ki se je odcepila od American Federation of Labor in pristopila k C. I. O. John Lewis, predsednik C. I. O. je grozil Greenu, da ga bo C. I. O. izključila od članstva unije. Konvencija premogarjev je pozvala Greena, da pride na konvencijo in se zagovarja, češ, da hoče ustvariti dvojni unionizem med delavstvom. Green trdi, da pre-mogarska unija danes ni druzega kot privesek C. I. O., katere izdatke morajo premogarji pokrivati s svojimi dohodki. -o- Berlin, 29. januarja. Sem so dospela poročila, da se v Parizu bojijo, da nastane možnost, da pade Nemčija nad Francijo, ko bo izkoristila sedanji nestalni in slabotni politični položaj v Franciji. Toda lahko se trdi, da bi bil enak vpad Nemčije v Francijo popolnoma nasproten načrtom kanclerja Hitlerja. Hitler je navezan na mirovno politiko in je zadnje čase izvojeval mnogo političnih zmag brez prelivanja krvi. Nemški visoki uradniki so prepričani, da ima Nemčija od sedanjega slabotnega položaja v Franciji in v centralni Evropi veliko korist, da je čas skrajno ugoden za Nemčijo, ki tudi išče na vseh straneh zaveznike. Nemčija tudi čuti, da dočim je Francija še vedno sila prve vrste, kar se tiče obrambe, in je torej še vedno dovolj močna, pa bi bilo brezpotrebno napadati Francijo in s tem zgubiti naklonjenost drugih držav. V Nemčiji tudi dobro vedo, da je Francija zgubila zaupanje Romunske, Jugoslavije, Bolgarske in Grške, in tudi čeho-sl o vaška ni več tako "gorka" za Francijo kot pred leti. V vseh omenjenih državah je Nemčija zadnje čase politično napredovala. Francija silno trpi radi notranjih političnih sporov, radi nazadovanja rojstev, radi družabnih konfliktov, in ker očividno danes nima voditelja, kateremu bi Francozi lojalno sledili. Davek na vstopnice Washington, 29. j an. Po celi Ameriki se je pojavilo močno gibanje, da se odpravi davek na. vstopnice k raznim prireditvam, zlasti na vstppnice, ki so manj kot $1.00, in predvsem pa se odpravijo davki na vstopnice k gledališkim predstavam. Zagovorniki odprave teh drav-kov trdijo, da vršijo gledališča kulturno dela in je ne-umevno, kako more kongres kulturno delo obdavčiti. Predlog za odpravo davkov je dobil tudi v kongresu mnogo zagovornikov. Smrtna kosa Po mučni in dolgi bolezni je preminul Louis Adamič, 643 E. 160th St. Tu zapušča žalujočo soprogo Josephine in hčer Mary poročeno Kozlevoar, sina Jo-sepha in mnogo sorodnikov. Zadnjih 16 let je družina bivala v Barbertonu in se je preselila v Cleveland šele pred par meseci. Pokojni je bil rojen v vasi Poni-i kve, fara Dobropolje. Pri hiši se je reklo pri Stoparju. Tam zapušča dve sestri in druge sorodnike. V Ameriki je živel pokojni nad 40 let. Pogreb se vrši v pondeljek zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 452 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Calvary pokopališče. Bodi ranjkemu rahla ameriška zemlja. Preostalim sorodnikom naša globoko sožalje! "Kurentova nevesta" Svetovidski oder priredi v ne-neljo 6. februarja in v nedeljo 13. februarja primerno pred-pustno burko "Kurentova nevesta." Za igro vlada živahno zanikanje. Pokojna Mary Klemenčič Preteklo soboto je preminula Mary Klemenčič, roj. Japelj, 395 E. 160th St. Ranjka je bila rojena pred 55. leti v Tomačovem, fara Št. Peter pri Ljubljani, kjer zapušča sestro Ano Sever. V Ameriko je prišla pred 22. leti. Bila je članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ, Oltarnega drlištva in podružnice št. 41 SŽZ. Tu zapušča soproga Josepha, ki je doma od sv. Križa pri Kostanjevici. Zapušča tudi brata Avgusta Japelj, štiri sinove in hčer, v starosti 16 do 28 let. Pokojna je bila v bolnišnici osem dni, kjer je srečno prestala operacijo, toda naenkrat se ji je stanje poslabšalo in sledila je smrt. Bila je vedno živahna žena, zelo vesela svojih otrok, ki so vsi značaj no vzgojeni. Pogreb ranjke se vrši v sredo ob 9. uri iz hiše žalosti v cerkev Marije Vnebovzete pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Bodi blagi ran j ki ženi ohranjen časten spomin. Naše globoko so-žr.lje preostali družini. Prijatelj ustreljen Policijski saržent Paces je včeraj zgodaj zjutraj opazil v Olympia gledališču na 55. cesti in Broadway neko sumljivo postavo. Ustrelil je dvakrat in v svojo žalost kmalu dognal, da je ustrelil svojega najboljšega prijatelja James Bergerja, ki je nočni stražnik v gledališču. Podružnica št. 41 Članice podružnice št. 41 SŽZ se opozarja, da se začne seja ob 7:30, nakar gredo molit za pokojno Mary Klemenčič. Udeležite se tudi vse pogreba. Glede asesmenta Članicam dr. Marije Magd. št. 162 KSKJ se naznanja, da bo tajnica nocoj med 6. in 7. uro v dvorani stare šole sv. Vida v svr-ho društvenih zadev. Homer Martin je posvaril ameriško industrijo Cleveland. — Homer Martin, predsednik unije avtomobilskih delavcev se je nahajal pretekli petek večer v S. N. Domu, kjer je imel znamenit govor ob priliki prireditve unije avtnih delavcev. Mr. Martin je posvaril ameriške industrije, da nemudoma preskrbijo delo za vse brezposelne ali pa naj trpijo posledice s tem, da bo končno vlada prisiljena prevzeti industrije in jih operirati. Položaj kot prevladuje danes nikakor ne more naprej, ko strada osem milijonov delavcev. V S. N. Domu se je ob priliki obiska Mr. Martina zbrala ogromna množica nad 5,000 ljudi, med njimi par tisoč Slovencev, ki so verno poslušali izjave Mr. Martina. Med drugim je Martin povedal, da izmed 300,-000 delavcev v avtomobilski industriji v Detroitu in okolici jih je komaj 35,000 začasno na delu. In ti zaslužijo komaj toliko, da ne potrebujejo relifa. V Cle-velandu je danes 20,000 izmed 26,000 avtomobilskih delavcev brez dela. "Dočim ste vi tu svečano zbrani, da sa zavedate svoje moči," je dejal Mr. Martin, "pa pada Amerika v eno največjih depresij, kar smo jih še kdaj imeli. Toda položaj je danes v toliko boljši kot je bil v letu 1932, ker so delavci organizirani in se zavedajo svoje ogromne moči. Leta 1932 delavci v masnih industrijah niso imeli unij. Danes imajo unijo, ki je njih edina zagovornica, če bi bilo mogoče organizirati slehernega delavca, tedaj bi tudi industrije drugače poslovale z njimi. ———o-- Donahey ni kandidat Iz Washingtona se poroča, da je zvezni senator Vic Donahey definitivno izjavil, da letos ne bo kandidiral za governerja države Ohio na demokratskem tiketu. V bolnišnico Mrs. John Krnc, 1059 Addi-scn Rd., je bila odpeljana včeraj v Huron Rd. bolnišnico. Želimo ji, da bi kmalu ozdravela. V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bila odpel j ena v Glenville bolnišnico Mrs. Mary Kotnik, 201 E. 156th St. Seja in zabava Jutri večer ob sedmih se vrši seja podruž. št, 14 SžZ. Po seji se vrši card party za članice in prijatelje. Gotovo naj pride vsaka članica. kl!ansk let0 ^ je pisalo, da lele j-Va "Glasbena Matica" iz ]jj,j '■"-Pijane prirediti ob pri- lorkSVetOVne razstave v New kt .leta 1939' velik >kon~ ken PlSal?. se tudi' da bi 2, ..Je"a sijajna pevska organi- ^-PHredila tudi po drugih jj . 1,lah več koncertov, kate- j aJ bi Amerikancem dokazali, TotSlovenci kulturen narod. tel i no Piše Mr- Paul Bar" L;£l Predsednik J. S. K. Jed-rte bedeče: tal ?6lT1 dotično novico preči-36 Šinil° v £lavo> da ta ve" L.^bha ideja pod nobenim j j -eJern ne more zaspati, pač pa 'Jlr c'ati vso pozornost." 0(|>Hr^el je zadevo predložil |6garu Slov. Nar. Doma. v Wau-Co j U' k* Je to velevažno novi-\t^Vclušenjem pozdravil. Mr. ■S. ^ tudi želi, kot zastopnik Kgi v Waukeganu, da mu sPoročijo svoje ideje toza- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY 6117 St. Clair Avenue NEWSPAPER Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers __ Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. •83 No. 25, Mon., Jan. 31, 1938 .......V.................. BESEDA IZ NARODA J-,—•-•—•-•-»- -■•-•—♦——•—*—*- >.«—»—♦—•—♦—•—•—•—•—•—•—»- -•-■u Vojna med Rusijo in Japonsko Po konferenci z mandžurskim cesarjem se je belgijski vojaški strokovnjak Leurquin razgovarjal s pravim vladarjem države, s poveljnikom znane kvantunske armade in z japonskim poslanikom generalom Ouedo. General je povedal belgijskemu vojaškemu strokovnjaku, da Japonci nikakor ne nameravajo prenesti prestolice Mandžurije iz Hsin Kinga v Peiping -—'kar je dokaz, da Japonci nikakor ne nameravajo združiti okupirane dele Kitajske niti pod vlado svojega lastnega eksponenta. Isti dan je bij Leurquin pozvan na večerjo japonskega poslanika generala Ouedo. Navzoči so bili generalštabni častniki; pozvali so ga v dvorano, kjer je sedeč na stolu v svoje največje začudenje opazil ogromni model bojišča ob reki Iseri, s perfektnim sistemom postojank do najmanjše podrobnosti. Pred tem modelom so začeli japonski častniki vpraševati belgijskega "kolego" o najbolj podrobnih detajlih o poteku omenjene bitke. Leurquin jim je odgovoril, da ni noben Specialist za bitko ob Iseri. Tedaj so japonski častniki spremenili taktiko. Rekli so, da bodo sami odgovarjali na vprašanja, in Leurquin naj jim morebitne napake popravi. Do pozne noči se je vodila razprava in! Japonci so zlasti dokazovali, kako se more z vodno silo uspešno ustaviti sovražnika. Pozneje je Leurquin dognal, da se Japonci samo zato toliko zanimajo za bitko ob Iseri, ker se želijo posluževati njene formule in metode v bodoči vojni z Rusijo. Na ta način nameravajo Japonci presekati transibirsko železnico, s čimur bodo odtrgali en del ruske armade od drugega. Teren med Sungarijo in Nonijo v Sibiriji je izvrsten za te načrte, kajti vsa pokrajina bi bila skoro popolnoma poplavljena. Pozneje je Leurquin dognal, da imajo Japonci tako natančne mape ruske zemlje v Sibiriji, da je dvomil, da bi imel ruski generalni štab kaj enakega. Vsaka steza, vsak hrib, slednja vasica, kjer je par koč, vse je natančno zaznamovano na teh mapah. Japonska armada lahko udari danes v Sibirijo in se bo skoro domače počutila na tleh, ki so last Rusije. Še en drug vzrok je, da Japonci pripravljajo vojno napram, Rusiji. Ruski eksport v Azijo, zlasti v Mongolijo in Kitajsko, se je zadnja leta podvojil. Rusko blago, ki je ena-, ko ceneno, kot japonsko, izpodriva japonsko blago. Tega Japonci ne morejo mirno gledati, ker se jim gre za življen-ski obstanek. Rusi so zadnje čase tudi zgradili v Vladivosto-ku ogromno zrakoplovno bazo, odkoder ruski vojaški zrakoplovi lahko v petih urah pridejo na Japonsko in bombardirajo mesta. Vladivostok je Japoncem trn v peti in ga bodo skušali porušiti. Japonci v naglici gradijo nove strategične železnice v Mandžuriji in v Koreji, Dogotovljena je važna železnica iz šunšija preko Hejo v Čian. Ta železnica absolutno ni za potniški, niti tovorni promet, pač pa-je silne važnosti za hitro koncentracijo vojaštva. Po tej železnici Japonci lahko začnejo z ofenzivo proti rekj Amur. V Mongoliji pa japonsko armadno vodstvo proučava trasiranje nove proge, ki bo vezala Tajanfu s Turkestanom, in ki bo Rusijo odrezala od kitajskega trga. Lahko se pa reče, da danes niti Rusija niti Japonska še ni pripravljena za medsebojno klanje in za nadvlado za trg v Aziji. Rusija šele ustvarja, dočim bo morala Japonska iti najprvo skozi težko narodno krizo, preefno bo lahko zedi-njeno nastopila proti Rusiji. Japonsko danes lastuje kakih 10 družin, ki imajo v rokah vse bogastvo. Napram tem pa se je pojavila vojaška stranka, ki ima danes prvo besedo na Japonskem. Ta vojaška stranka bo zahtevala, da se na Japonskem izvrši1 bolj. pravična razdelitev narodnega premoženja. In če ne bo šlo zlepa, bo šlo zgrda. Prišla bo revolucija, ki pa ne bo dolgo trajala. Vojaška stranka bo prišla iz revolucije zmagoslavna, narod ji bo sledil, premoženje ne bo več v rokah par posameznikov, Japonci bodo kričali: banzaj mikado! Potem pa bo kmalu počilo. Odmev spopada med Rusi in Japonci bo šel po vsem svetu. Sleherna država bo direktno ali indirekt-no prizadeta. In ne bo tega pet let, ko se bo to tudi zgodilo. Kaj pravile! Naj .se usti Mussolni kar hoče, pa je zvit dovolj, da dobro ve, kako daleč sme iti. če se sveže s Hitlerjem proti Franciji in Angliji, bi bilo konec njegove vlade v Italiji, ker bi Italija izgubila. Če se pa zveže s Francijo in Anglijo proti Nemčiji, bi bilo konec hitlerizma in konec hitlerizma, bi bil konec fašizma v Italiji in konec Mussolinija. Dokler se pa samo režija z orožjem, pa ne škodi nikomur. • » » Evropski diplomatje so strašno mogočni ljudje in so vedno pripravljeni na vojno. Ampak noben ,sj ne upa, začeti in tudi ne bo. Dobro se namreč zavedajo, da bi vojna v Evropi prinesla na površje ruske boljševike in Stalin bi bil kmalu gospodar vse Evrope. Razgovor z narodom Cleveland, O.—Od ene slovenske prodajalne do druge ni daleč. Kjer so naši ljudje, so tudi naši trgovci. Tako od šober in Modicove prodajalne ni daleč Videnškova grocerija in mesnica na 486 E. 152nd St., na lepem prostoru. Mr. Videnšek je prišel v Ameriko iz štajerske strani leta 1906. Doma je iz Vidma na štajerskem. Trgovino je pričel preA 25 leti, ko je kupil Martin Jane-žičevo trgovino. Prva soproga mu je umrla, drugo soprogo je dobil v Paulinovi družini, Ano. V družini so trije sinovi in dve hčeri. Videnškova prodajalna je lepo urejena, dobro poznana in obiskovana. Blagajničarko kulturnega vrta in mene je potem pot zanesla k možu, ki živi že privatno, katerega ime je pa znano daleč po Ameriki. Sajaste že uganili, da je to Mr. Joseph Kmet, ki je lastnik velikega posestva na 156. cesti in Waterloo Rd. Jože je prišel v Cleveland iz premogarskega kraja, Forest City, Pa. Tam je delal štiri leta s krampom v premogovoru. Potem je začel razvažati pivo po hišah in končno pričel s prodajo piva na debelo. Takrat so bili dobri časi. Narod je delal in Jože je služil in delal na vse kriplje. Brez muje se še čevelj ne obuje. Delo in previdno gospodarstvo prinese uspeh. Jože Kmet je poznan tudi na društvenem polju. Videli smo ga na konvencijah in drugod, kjer je bilo potreba gospodarsko zmožnega moža. Ježe Kmet je doma iz Velike loke. fara sv. Lovrenca, po domače Strehovcev. Doma se je izučil čevljarstva. V Ameriko je dospel leta 1898 in bo letos slavil 40 letnico prihoda v to deželo. V Forest City ju je bil 13 let, v Clevelandu je pa drugih 27. Kc sva ga z Marjanco pobarala, kako se je ženil, je nama povedal, da, je naročil Andrejčkovi Francki iz Čateža pri Zaplazu, naj pride za njim. In je tudi prišla. Tudi Kmetov par se ni poročil slovesno v cerkvi, kakor smo slišali, da so se drugi v kuhinji ali v dvorani. Kmetova sta se poročila v nekem kotu ravno pogorele litvinske cerkve v Forest Cityju. Takrat tam še ni bilo slovenske cerkve, litvinska je bila pa ravnokar pogorela. Nekaj jo je bilo pa še ostalo in tam sta se poročila 28. avgusta 1899. "Pa naj se je vršila poroka kjerkoli, sva živela srečno in zadovoljno ves čas in še danes," je rekla Mrs. Kmet. V družini žive štirje sinovi in štiri hčere, dva sta pa že umrla. Mr. in Mrs. Kmet pa želimo, da bi dočakala zdrava in srečna 50 letnico svoje poroke. Mr. Kmet je dal $2.00 za kulturni vrt. Prav lepa hvala. Preko ceste od Kmetove hiše se nahaja poznana trgovska hiša, gorenjskega pionirja Josip Kunčiča. Kdo ga ne pozna! Postaral se je že, pa samo telesno, če se vsedete k njemu k mizi, se bo z vami pogovoril, da ga je veselje poslušati. On zna dosti povedati in kar reče, to tudi drži. Večkrat je šel pogledat v staro domovino, da vidi, če je Bled in Triglav še na svojem prostoru. Josip Kunčič je doma iz Radovljice, iz dobre kmečke hiše pri Pužmanu. še doma se je poročil z Jerico Mrakovo, po domače Želkovo. Kunčič še sedaj trdi, da je ni bilo lepše cvetke na vsem Gorenjskem. V Ameriko je dospel leta 1902. Pri N. Y. C. je delal 13 let. Potem je pa začel z lokalom, katerega še danes uspešno vodi z dvema sinovoma in hčerko. Imajo namreč gostilno in restavracijo. Kunčičevi prostori so prostorni. Tam je tudi primerna dvorana za domače prireditve. Ko sem pobaral Mr. Kunčiča za kak dar za kulturni vrt, se je začudil, če ni še ona dala. Povedal sem mu, da ni in da je Mrs. Kunčič rekla, da bo on dal. že prej sem bil namreč stopil v kuhinjo, da pozdravim Mrs. Kunčič, zato je mislil, da sem že tam kaj nabral za vrt. No, potem je pa register zazvonil in Mr. Kunčič je odrinil $2.00. Hvala temu gorenjskemu paru za dar in za naklonjenost. Ko bo spomladi Mr. Kunčič kolovratil okrog ob palici, se bo šel lahko senčit v naš kulturni vrt na klopico. Tako bo ta vrt nam starejšim v prijazen oddih, v senci košatih dreves, kjer bomo uživali lepo prirodo in se naslajali ob vonju prijetno dišečih cvetlic ter pri tem obujali spomine na staro domovino. Od Kunčičevih sva se napotila z Mrs. Marjanco Kuhar k trgovcu Antonu Ogrinu ,ki vodi modno trgovino v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Tone je vedno dobre volje. Ko sva stopila v prodajalno, si je najbrž mislil: petlerji so prišli. Toda prav nič ni pokazal, da se naju boji. Mrs. Kuhar se ga .je ©prijela kot domačega sorojaka iz Vrhnike. Prav dobro .jima je tekel razgovor in z Mrs. Ogrin niti vmes nisva mogla. Tako smo zvedeli, da je Tone Ogrin doma iz Stare Vrhnike (Marjanca je rd iz Bevk, torej sta soseda). Leta 1907 je prišel v Ameriko oo srečo. Poročil se je z gospodično Antonijo Svetek iz- znane Svetkcve družine, leta 1917 v cerkvi Marije Vnebovzete. Mrs. Ogrin je bila rojena v Naklem pri Kranju in je prišla v Ameriko leta 1905. Par let po poroki sta pričela s trgovino na 152. cesti in Sara-lac Rd. Zadnjih enajst let sta oa1 v SDD na Waterloo Rd., kjer mata modno trgovno in obuva-c. Vsega skupaj sta v trgovini 19 let in oba še izgledata mlada :.n sveža. Na Waterloo Rd., blizu 156. ceste je pa Anton Dolganova trgovina z železnino, pečmi, radiji, ledenicami, itd. Tone Dolgan je mož, s katerim se človek lahko prav po domače pogovori., Iz fare Košane pri Postojni je doma, torej trden Krašovec. V Ameriko je prišel leta 1913. Da si ustanovi lastno ognjišče in srečno življenje, si je izbral tu rojeno gospodično Angelico Mikše-vo, ki je po starših,Ložanka. Pomočila sta se 29. maja 1919. Prav lepa hvala Mr. Ogrinu in Mr. Dolganu za dar za kulturni vrt. Prihodnjič opišem pa še dru-?e, ki so darovali za ta narodni spomenik. Anton Grdina. -—o- Kako v Collinwoodu gibljemo Zdaj, kot to pišem, imamo pravo sibirsko zimo. Prva polovica januarja je bila tako lepa, kot spomlad. Ampak stari pregovor, ki pravi: dan gor, sneg pa dol, se je zdaj uresničil. Ker se zdaj bolj doma držimo, se vsaj društvenih sej udeležujte, ker večeri so dolgi. Vsaka se lahko odtrga za par ur, da pride enkrat na mesec na sejo. Naša prihodnja seja bo na 1. februarja. Prosim, da vse pridete, ker bomo imele nekaj novega in lepega na tej seji. Naše nove članice bodo namreč častno sprejete s spremstvom našega drill teama. Po seji bo pa zabava in ples. Prosim v)as tudi članice, da redno plačujete asesment, ki zfta-ša samo 30 centov na mesec. Prosim, da upoštevate sklep glavne seje. Pripeljite tudi kako novo članico na sejo. Saj veste, zdaj je kampanja. Matere, ki imate hčerko,' da je stara 14 let, pripeljite jo na sejo, da bo sprejeta v našo podružnico. Za dekleta je najbolj priporočljivo, da so v pošteni družbi, kjer imajo obenem tudi lepo zabavo pri drill teamu. Dosti je še žena in deklet, da niso pri nobenem društvu in ne pri Slovenski ženski zvezi. Zdaj je pri nas prosta pristopnina. Pridite na sejo 1. februarja! Zdaj pa še nekaj o slovenskem radio programu ob nedeljah. To je res slovenski program, ker dr. Mally v resnici govori, slovensko in tudi prav od srca. Dopade se nam godba pod vodstvom g. Bambiča. Pa tudi petje dueta Bambič in Jančar lepo zapoje. Tako je res vse tako nekam veselo, da človek rad posluša. Le še tako naprej vodite ta program. Rojaki in rojakinje, podpirajte trgovce, ki oglašajo na slovenskem programu. Pozdrav vsem! Mary Lusin. Rev. Andreya slike Cleveland, O. — Father An-dreyeva slikovna predstava .je bila jako zanimiva. Zelo smo se smejali, pa tudi zelo simpatizi-rali z resno dramo. Udeležba je bila dobra in ljudje so bili zelo zadovoljni. To je pa Father Andreya razveselilo in sklenil je prirediti še eno slikovno predstavo v sredo večer 2. februarja v šolski dvorani sv. Vida. Da vidimo kaj bo in če bo res tako kakor se nam obeta, se moramo vsi odzvati. Dvojna korist je za farane, če posetite tako predstavo, ki je namenjena za korist nam, da se dolg na fžri čim prej plača. Nespameten je, kdor tega ne upošteva, če mu prilike dopuščajo, da pride na predstavo. Bodimo ponosni„na to, kar je našega in drugi bodo gledali na nas s ponosom. Več zanimanja potrebujemo za stvari, katere so nam v korist. Bodimo vedno sebi najbližji. Torej pridite v sredo večer 2. februarja v novo šolo sv. Vida. Vstopnina je samo 20 centov. Father Audrey vas prijazno vabi in pričakuje. A. G. -o- V teh zimskih dnevih čer ob 7 :30 v gledišče na Waterloo Rd. Imeli iso bančni večer in sem upala, kakopak, da bom jaz dobila tistih $50. Pa jih nisem, seveda ne. Prav tisti čas so me pa bližnji sorodniki in prijatelji iskali okrog doma, da mi bodo k mojemu godu napravili ofreht. Zelo so se jezili, ker me ni bilo doma. Meni pa je nekaj takega dišalo, pa sem jim ušla. In še sedaj se mi smilijo, da so bili zastonj prišli. V nedeljo sem pa jaz okrog njiij hodila in jih za odpuščanje prosila ter jih prosila, da naj pridejo še k meni. Nekaj sem jih potolažila in so prišli, nekaj .jih pa še ni najbližnjih. Upam pa, da mi bodo odpustili in prišli. Prav radi tega sem prišla pa šele ob desetih zvečer k našim vrlim dekletom častne straže SDZ, ki so bile napravile resnično vesel in zabaven večer. Kadar one kaj napravijo, sem jih še vselej obiskala in vselej je bilo še pri njih prijetno. Ampak takega večera kot ta, pa še niso imele, kot na moj godovni dan 23. januarja v Knausovi dvorani. Napravile so prijeten večer za stare in mlade. Po dvorani so bile mize in stoli. Na mizah pa najboljša domača jedila. Pa še peti je moral vsak. To sem pa jaz zamudila, ker sem okrog hodila s prošnjo za odpuščanje in sem vjela le del njih programa, ko so pele članice častne straže razne lepe domače pesmi. Močno mi je bilo ž&\, da nisem prej prišla, in zamudila tako vesele urice. Ko so pa vse izpele, je pa načelnica častne straže, Mrs. Albina Novak ukazala, da so zopet nastopile pevke, katere je spremljala na harmoniko Mrs. Frank. Rekla je, da bodo zdaj zapele v počast godu tajnici največjega društva pri SDZ. Ježeš, jaz sem si mislila, le kdaj bo konec tega mojega godovanja, ko bo že skoro drugi prišel. Ampak, saj veste, dobro se mi je pa le zdelo. Komu bi se pa ne, vas vprašam. Veste, človeku gredo do 20. leta jako počasi leta naprej. Ko pa pride človek v leta, da cvet odpade, gredo pa ko mlinsko kolo hitro naokrog. Zato pa tudi vem, da bo zopet kar hitro prišel moj drugi rojstni in godovni dan, če me ne bo že prej bela, žena pocukala za komolec in rekla: Mary Bradačka, zdaj se pa le odpravi,! O ti nakazana stvar, kako se ji mudi! Častna stfraža se je ob tisti priliki spomnila vseh, ki so go-dovale takrat, namreč vsem Mickam, vsem, ki so praznovali ' obletnico zakonskega življenja, najstarejšemu fantu in nazadnje pa še vsem skupaj. Tako so se spomnile najprej mene, potem Mary Vesel za god, Mr. in Mrs. Oražem iz Carl Ave., Mr. in Mrs. Suhadolnik iz Norwood Rd., Mr. Križman za 65-letnico, Mr. Bobka pa kot za najstarejšega slovenskega fanta v Clevelandu itd. Tako, vidite, so hotele vsem ustreči in tudi so. To so res naše prave članice SDZ, ki se ravnajo po našem znaku: roka v roki. One stražijo vsem enako in katero društvo SDZ jih želi imeti ob slavnostih, z veseljem sodelujejo. Pa se popolnoma same vzdržujejo z vsem, kar potrebujejo. In pa kako so nam postregle! Vidite, pa bi bila to skoro pozabila povedati. Servirale so nam okusno pečeno meso v omaki, pohanjc, jabolčni štrudel. Vse take stvari, ki sem jaz nanje kot ovca na gobe. Se reče, saj je meni zdravnik prepovedal štrudel, zato sem ga pa en kos skrivaj vzela. Napravila sem tako kot Adam v raju, ki je jabolko pbmahal, potem pa Evo dolžil. Zdaj se pa tudi jaz izgovarjam, da so mi ga dali Križmanova mama, ki je to potico res tako okusno napravila. 43aj kdor je pogledal to prijazno Cleveland (Collinvvood), O. — Kaj človek na svetu vse ne doživi, časi se spreminjajo kot vetrovi v zimskem času, tako da se mora človek včasih smejati, včasih jokati, včasih se jeziti, včasih pa plesati, kakor nanese. Saj delamo in skrbimo za življenje, da nam je glava težka od skrbi, zato se mora iti pa člo-1 vek včasih razvedrit v družbo sorodnikov, prijateljev in na razne prireditve naših slovenskih organizacij. Tako tudi mene vetrovi nosijo, da je povsod polno te moje precej debele peršone. Nikoli nisem ugnana, ne ponoči ne po-dnevu. Menda tudi časa ne bom imela umreti (kar bo jako prav prišlo), kakor moja pokojna mati, ki .jo je smrt doletela pri delu. Tako bo menda tudi mene. Pa naj me že dobi kjer hoče, samo da bo smrt srečna in po pravi poti v večnost. Pa bom malo opisala to moje vrvenje in letanje sem in tje. Sin in sinaha sta mi že na 11. .januarja prinesla darilo in mi voščila vse najboljše za rojstni dan. Saj sta vedela, da me na 12. januarja ne bo doma, ker sem imela sejo in veliko dela. Bili so na vrsti še celoletni računi in tako sem šla šele ob enajstih ponoči na proslavo 25-letnice zakonskega življenja Mr. in Mrs. žigman. In ko je bila ura polnoči, mesto da bi slavljencema najprej čestitali, so pa zapeli in zaigrali meni v počast k rojstnemu dnevu. Na društveni seji drugi dan so mi pa članice čestitale, da sem bila kar ginjena. Na 22. januarja sem šla zve- kuharico in prijazni štru"; : ni mogel ustavljati, pa na) j stokrat od zdravnika P1'^. dano. Kdor hoče kaj tak°J brega .jesti, naj pride 1 lico k častni straži. MeniFf od ust kapalo, tako semsr šila. No, končno se pa zaJ vsem skupaj, sinu in sn^J stri in svaku, prijateljem1,1 j jateljicam za voščila in % k mojemu rojstnemu dnev"'| Jankoviču, ki mi je zaigr8' lepe komade, ter hčerka®. gove sestre, ki so mi zape'{. lepi, v srce segajoči pes"j svojimi ljubkimi glasovi-zahvala Častni straži za f stitev v Knausovi dvora"1 Mrs. Molly Martinčič-Fr^ je spremljala petje s haf ko. Hvala Častni straži za duhteči nagelj in Jennie wali, ki mi ga je pripe's prsa. Bila sem tako ginje^ se vam nisem mogla taW] hvaliti. Tako mi je srce tfij talo, da mi je kar sapo Prepričana sem, da vsega1' jaz nisem zaslužila, vas bom v trajnem spoiti'"! bom skušala pa na drug "l vse povrniti. Zahvala torej še enkratvr skupaj, častni straži pa ^ veliko uspeha in napredl^' bi naša častna straža še 4 obstojala, saj je vaše delov> vedno častno za SDZ. Vaš«1 reditve naj bi bile vedno ® no obiskovane, saj to zas' in pa tudi vsakega lepo ra^ lite. Ostanite vedno tako * le, kot ste se pokazale na $ nuarja. Pozdravljeni vsi ■ paj. Živela Častna straža& Mary Bra^' 1153 E. 16^ -o-- , Mirko Kunčič: HREPENENJE Padle so, padle prve sn^!' sredi noči na zemljo. j Veter čez plan je zapel stinke— rožam in ptičkom v slovo- Vrba žalujka ob poti sa"1' tihoč prav tiho stoji, veje poveša do tal kakor ^ trudno glavo med dlani. V gnezdu pod streho je las^ drobna se prebudila iz sanj; z molkom ledenim pozd''1 jutro jo je ledeno s poljan. * 0 Daleč je jug, kjer so 1-y gaji, dolga do sonca je pot— j ptička zaman tja strmi » neče, širi premrlo perot. -o--- $5,000,000 se zahte^ kongresa za Kitajk Washington, 28. ja»uJ Kongresman Culkin je v ski zbornici kongresa v ^ vložil predlog, da kong1'® j voli $5,000,000 za sirotne^ j T (F ce, ki so brez domačija v J jih, kjer divja vojna. Ta ^ naj bi bila dodatna k vso^ji tero zbira sedaj Rdeči k1 i namerava poslati Kitajce ? milijon dolarjev. Amerika ne sme vtikati v ^ zemske zadeve, toda s s J bogastvom pa lahko P° ^ onim, ki trpijo brez lastil ^r de," je dejal kongresnia'1 kin. --o-- t J» 13,000 delavcev zboljšane place New York, 28. januarJ^!' lavci, ki poslujejo v delav^ t kjer se izdelujejo oble ^ jt<"| otroke in hišne obleke, 1 vilu 13,000, so dobili plač, ki bo znašalo j,/ leto. Vsi delavci so čla"1^,/ national Ladies Garnie"1^ v' of America. Približno plače pride na delavca j KRIŽEM PO JUTROVEM P« B«mik« liTlralk« K. Min "Effendi," je pravil, "prišel sem, da te pozdravim in po-prašam, kako je s tvojo nogo in kako si spal." Svečano je bil spet oblečen, prav kakor prejšnji večer, in v rokah je nosil obsežen zavoj g "Hvala ti!" sem mu odgovo- ^ ril. "Moja noga se dobro počuti, sladko sem spal in želim, 1 da je bil tudi tvoj počitek s prijeten in miren." "Allah ti tvoje želje žal ni ; izpolnil. Vso noč nisem zatis- 1 nil očesa." "Kako da ne?" g "Glava mi je bila polna žve- £ pleno kislega apnenca, nisem mogel zaspati. In ko sem kon- j čno le zadremal, se mi je san- ^ jalo, da ležim v svetovnem j morju, polnem sadre in vode, nebo pa je bilo pokrito s sa- ^ mini platnom in z obvezami. ^ Pomočilo se je v sadreno morje in se mi dvilo krog telesa. r In tako tesno so se me' okepale c obveze, da mi je že sape pri- j manjkalo. Zakričal sem v groznem strahu in se prebudil. Pa tako divje sem se v snu bra- ^ nil tistih večno dolgih obvez, da sem padel z divana in se za- ^ kotalil na sredo sobe." Smejal sem se. i "Boš vsaj vedel, kako se je sinoči počutil tvoj modeli" "Dobro se menda ni počutil, c vkljub temu pa leži že spet k pri meni. Zlomil si je levo ste-gno in dva prsta na desni ro- h ki. Lepo sem ga obvezal, dobro mu gre, čibuk kadi in li-monado pije." v "Je prišel prostovoljno?" 1 "Ne. Sam sem šel po njega." "In kaka je s tvojim posa- ] dranim kuftanom?" 1 "Effendi, tisti posadrani kuf-tan bo odslej moj grb. Obesil sem ga pred hišna vrata. Na i železnem drogu visi, ljudje se ] zbirajo krog njega in ga ogledujejo. Postavil sem pred vra- 1 ta človeka, ki razlaga občin- ] stvu važni pomen posadranega kuftana. Vsak sme brezplačno ! vstopiti in si ogledati moj mo- 1 del. Effendi, ne bo minilo mnogo ; dni, pa bom slaven mož in ce- . la dežela bo romala k meni z zlomljenimi nogami in rokami. In za vse to se moram tebi zahvaliti!" Tvoja noga je torej v redu?" "Da, čisto v redu." "Je še vedno, v obvezi?" "Da." "Kot tvoj telesni zdravnik 1 ti priporočam mir in spet mir! j Nobenih naporov! Zunaj na dvorišču sedlajo konje. Mar misliš odpotova ti?" "Da." "Kako si nepreviden!" "Vem, da smem tvegati." "Da, %c. sinoči si pravil, da boš odpotoval. Ne bo dobro za nogo! Pa če že res misliš, odpotovati,—kaj pa boš obul?" : | "Sam ne vem. Pravkar sem ■ | razmišljal." "Tudi jaz sem že razmišljal, ko ponoči nisem mogel zaspati. Pa mi je prišlo na misel nekaj zelo lepega. Bogatega bolnika imam zunaj na deželi, protin ga muči. Noge so mu vse otekle, po vseh prstih in sklepih ga bode in ščiplje, hoditi ne more. Dal sem za njega narediti par lepih mehkih škornjev, te dni so bili gotovi, poslal bi mu jih bil, pa si prišel ti. Nisi sprejel mojih hvaležnih darov, ne trakulj in ne gli.st in tudi ne okostnjaka. Zato u-pam, da me ne boš osramotil in da boš sprejel tele škornje v znak mojega spoštovanja in moje hvaležnosti!" Razvil je papir in postavil e j pred mene par škornjev. Iz ! močnega sukna so bili nareje-i ni, z debelimi podplati podši-| ti in z usnjem obrobljeni. 1938 FEB 1938 ;Su Mo|i'fo We nil fir, Sa| I /U3 III) 4 51 Li L?JUJ L9J 10J11 12 L13 11411251 16! 17|18 19 '20 211122 231 24125 26 ffi SOLE _ KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV FEBRUAR 5.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, proslava 25-letnice v obeh dvoranah S. N. Doma. 5.—Skupna društva fare sv. Vida, plesna veselica v Knausovi dvorani. 6. — Koncert Mladinskega zbora S. D. D. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 6.—Društvo Danica št. 11 SDZ, proslava 25-letnice § plesom v avditoriju S. N. Doma. 10.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, ples in privatna veselica v prizidku S. N. Doma. 11.—Podružnica št. 50 SŽZ, prireditev v prizidku S. N. Doma. 12.—Pevski zbor "Cvet" priredi igro in "Valentine" ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 12.—Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v češki Sini Sokol dvorani na 4314 Clark Ave. 12.—Wrong Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 12.—Klub slovenskih vdov priredi domačo plesno veselico v Knausovi dvorani. 13.—Društvo Ribnica št. 12 SDZ priredi proslavo 25-letnice s petjem, govori, nastopi in plesom v S. N. Domu. 13.—Mladina SDZ Buds št. 50 priredi prvi igro in veselico v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 17.—23d Ward Young Men's Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 19.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ priredi maškaradni ples v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 19.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ (Bowlerets) priredi ples v Twilight dvorani. 20.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma. 26. — Maškaradna veselica Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. 26.—Novoustanovljeno pevsko društvo "Planina" priredi maškaradno veselico v S. N. Domu v Maple Heights. 26.—St. Vitus Boosters, št. 25 KSKJ, priredi zanimiv ples v Knausovi dvorani. 26,—Ray Zalokar's Orchestra, plesna veselica v" spodnji dvorani S. N. Doma. 26.—Ženski klub Slovenskega doma na Holves Ave. priredi maškaradno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27.—Društvo Združeni Slovenci na Jutrovem priredi igro v S. I). D. na Prince Ave. 27.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 27.—Vežbalni krožek podružnice št. 41 SŽZ ima igro in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 27.—Samostojna Zarja, opera "Subič Zrinski" v avditoriju S. N. Doma. MARC 1.—Skupna društva fare sv. Kristine priredijo maškaradno veselico na pustni večer v šolski dvorani na Bliss Rd. 5.—White Motor Union Local 32, prireditev v avditoriju S. N. Doma. 20.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma. APRIL 3.—Pevski zbor Slavčki, spomladanska igra v avditoriju S. N. Doma. 10.—Jugoslovanski pasionski klub, Pasionska igra v avditoriju S. N. Doma. 17. — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 17.—Prosvetni klub SND, spomladanska prireditev za Slovensko mladinsko šolo v avditoriju S. N. Doma. 17. — Slovenska mladinska šola SND, prireditev ob zaključku šolskega leta v avditoriju S. N. Doma. 23.—23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 23.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi velik ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 24.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi plesno veselico ob priliki 11-letnice društva. 24.—Dramsko društvo Abra-ševič, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma. 30.—Slovenska Ženska Zveza, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Ložka Dolina, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. MAJ 1.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi plesno veselico v šolski dvorani sv. Pavla na 40. cesti in St. Clair Ave. 1.—Koncert pevskega zbora "Cvet" v dvorani na Prince Ave. 1.—Društvo Pioneers HBZ, prireditev v obeh dvoranah S. N. Doma. 1.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 7.—častna straža SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 8.—Ilirija Junibr High pevski zbor priredi koncert v počast materam v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8.—KSKJ Ohio Boosters ke-gljaška liga, plesna veselica v S. N. Domu. 8.—Mladinski pevski zbor "črički" priredi spomladanski koncert in materinsko proslavo v S. N. Domu na 80. cesti. 8.—Podružnica št. 41 SžZ obhaja osmo obletnico in materinsko proslavo v S. D. Domu na Waterloo Rd. 8.—Mladinski pevski zbor škrjančki priredi Materinsko proslavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 14.—Podružnica št. 47 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 14.-15.—Jugoslovanski kulturni vrt, prireditev v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma. 15.—Slovesno praznovanje desetletnice Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. 2i.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi plesno veselico v Knausovi dvorani. 21.—White Motor Union Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma. 28., 29., 30. —Praznovanje 11-letnice obstanka skupnih društev fare sv. Vida, na prostorih stare cerkve na Norwood Rd. in Glass Ave. JUNIJ 5.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, piknik na Pintarjevi farmi. 5.—Bliss Coal Co. ima piknik na Stuškovih prostorih v Wick-liffe, O. 12.—Slovenska godba Bled priredi izlet na Stuškovo farmo v Wickliffe, O. 19.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, piknik pri Joseph Zornu na Bradley Rd. 24.—Klub slovenskih groce- ristov in mesarjev ima piknik na Pintarjevi farmi. 31.—Piknik skupnik društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. JULIJ 24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd. AVGUST 1.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. -o- nistri. Ivan Krasnovski je moral odstopiti kot notranji minister. Odstopil je tudi vojni minister, katerega je zamenjal general Daskalov. -o- premoga. Nadalje je priznal tudi bivši župan v Akronu, Lloyd Welf, da je dobival provizijo od gasolinskih kompanij, ki so prodajale gasolin državi Ohio. -o- DNEVNE VESTI Tudi v Mehiki so začeli preganjati Žide Mexico City, 29. januarja. Tudi v Mehiki se je začela velika kampanja proti Židom, in to kampanjo podpira celo časopisje, ki je v stiku z vlado. Vlada je sicer že večkrat zatrjevala, da se bo kampanja prenehala, toda ista se še z večjo silo nadaljuje. Za kampanjo sje najbolj navdušujejo mehikanski trgovci, ki trdijo, da so jih židje z brezprimerno konkurenco skoro pognali iz trgovin. Bombe v Parizu so ubile štirinajst oseb Paris, 28. januarja. Cel zaboj ročnih granat, katere je zaplenila policija v glavnem stanu neke teroristične organizacije, je eksplodiral danes v skupini vojakov. Štirinajst vojakov je bilo na mestu ubitih. Policija je tekom nekega pogona 16. jan. zaplenila 600 teh bomb. Danes zjutraj so dospeli vojaki, da odpeljejo, zaboje z bombami na topniško! vežbališče, kjer bi uničili bombe. Ko so nosili bombe na voz, sta dva vojaka spustila zaboj iz rok. Nastala je razstrelba z usodepol-nimi posledicami. -o- Rekordne prošnje Kot naznanja Charles Tri-vison, naturalizacijski uradnik pri zvezni sodniji v Clevelan-du, je tekom zadnjih dveh tednov vložilo 1425 tujezemcev v mestu prošnjo za prvi državljanski papir. Ljudje prosijo za papirje, ker so slišali, da j ne bodo dobili niti relifa niti | dela, ako nimajo prvih papir-' jev. __r\__. Mačke so zgubile svojo edino dobrotnico Hartford, Conn. Tu je preminula stara devica Miss Amalia Sage, ki je stanovala sama za sebe. Njena edina družba je bila čreda mačk — 48 po. številu — katere je negovala in krmila. Nastanjene so bile v šestih sobah stanovanja. Ko je ženska umrla, se za mačke nihče zmenil ni, odkler ni prišla po nje tozadevna družba, ki je storila konec številnemu mačjemu zarodu. -o- V Avstraliji se je začelo povsod dobro delati Canberra, Avstralija, 29. januarja. Vladna štatistika, ki je bila pravkar priobčena v javnosti, naznanja, da je zaposlenost v Avstraliji ravno tako velika kot je bila pred začetkom depresije. Ob koncu leta 1937 je bilo v vsej Avstraliji samo 8 odstotkov urajskih ljudi brez dela. Leta 1932 je bilo v Avstraliji 58 odstotkov ljudi brezposelnih. Iz teh številk je razvidno, da si je Avstralija mnogo opomogla. Nemški katoliki ne smejo na Evharistični shod Berlin, 29. januarja. Nemška vlada je definitivno prepovedala nemškim katoličanom obisk mednarodnega Evharističnega kongresa, ki se vrši v letošnjem poletju v Budimpešti. Iz Nemčije se je pričakovalo najmanj 25,000 udeležencev. Vsi so se že priglasili za potne liste, ko je prišla prepoved za udeležbo. Nemška vlada ni povedala vzroka za svoje povelje. -o- Amerika ponovno protestira pri Japonski Washington, 29. januarja. Državni oddelek ameriške vlade je naročil ameriškemu poslaniku v Tokio, da strogo protestira proti japonski vladi v Tokio, radi napada na ameriškega diploma-tičnega uradnika Allisona, ki je bil tepen od japonskih vojakov v Nankingu. Kot se je izjavilo japonsko poveljstvo dotični vojak, ki je oklofutal Amerikanca, ne bo kaznovan, ker je storil samo "svojo dolžnost." Allison je spo-rQČil v Washington, da je vršil svojo diplomatajko dolžnost, ko je preiskoval slučaj, ko so japonski vojaki napadli neko kitajsko ženo. Pri tem so padli japonski vojaki po njem in ga pretepli. Ameriška vlada bo zahtevala, da se japonska vlada oprosti in plača odškodnino. --o—-- Važne spremembe v bolgarskem kabinetu Sofia, 26. januarja. Notranji nemiri v Bolgarski so povzročili precejšnjo spremembo med mi- ICongresman Kenney skočil iz hotela v smrt Washington, 27. jan. — Danes zjutraj ob 8. uri so našli na /tlaku truplo kongresmana Edwarda Kenneya, ki je skočil iz šestega nadstropja Car-leton hotela v smrt. Kenney je bil navzoč pri proslavi, katero je priredila New Jersey trgovska zbornica v Washing-tonu v počast novega senatorja Miltona. Policija je mnenja, da je kongresman v zgodnjih jutranjih urah pijan hodil po sobi, iskajoč vrat, toda je prišel do okna, ki je zelo nizko, in misleč, da so vrata, je padel pri oknu na ulico. Kenney je bil demokrat. --o- Stojadinovič zanika pro-ti-komunistično zvezo Belgrad, 28. januarja. Včeraj se je vrnil iz Nemčije jugoslovanski ministerski predsednik Stojadinovič. Imel je velik sprejem že na kolodvoru. Govorilo se je, da ker se je Stojadinovič oglasil v Berlinu, da namerava Jugoslavija priznati vlado generala Franca. Dr. Stojadinovič zanika vsako zvezo z Berlinom in Rimom glede skupnega nastopa proti komunizmu. --o- Mačka povzročila smrt štirih oseb Silver City, New Mexico, 28. januarja. Porota mrliškega oglednika v tem mestu je danes obdolžila neko mačko, da je povzročila smrt štirih oseb. V hiši Crepisna Villabosa je nastal ogenj, ki je hišo popolnoma upe-pelil. V hiši so se nahajali štirje otroci družine, dočim so bili starši odsotni. Dognalo se je končno, da so se otroci igrali z domačo mačko, ki je nagloma skočila na mizo, prevrnila petrolej no svetilko, nakar je nastal ogenj, katerega mali otroci niso mogli zadušiti. -o—-—• Cenejši premog" Vlada v Washingtonu ni dovolila mestu Cleveland zahteve za znižanje cen premoga. Kot znano je pred dobrim mesecom vladna komisija zni-j žala cene premogu za male j odjemalce, dočim jih je zviša-I la za kompanije, korporacije in mesta. Mesto Cleveland sedaj nima drugega izhoda, kot da toži. Mestna vlada trdi, da bo radi novih cen morala potrošiti letno $300,000 več za premog kot dosedaj. -o- Poštni ekspeditorji Unija poštnih ekspeditorjev, to je, onih uslužbencev, ki prilep-ljajo naslove na časopise, jih zavijajo in pripravijo za pošilja-tev po pošti, je glasovala z večino, da se odcepi od' unije tiskarjev, s katero je bila dosedaj združena. Unijskih poštnih ekspeditorjev je v Ameriki 3,700. 1,995 jih je glasovalo za ločitev, 1,762 pa proti. Sedaj mora še unija tiskarjev imeti enako glasovanje. -o- Važno zborovanje Važno zborovanje se vrši v torek 1. februarja v Goodrich poslopju na 1420 E. 31st St. Govorilo se bo o gradnji novih hiš, katere naj bi pomagala zvezna vlada graditi. Glavni govornik bo councilman Ernest Bofrn, ki vodi tozadevno akcijo v Gleve-landu. Poleg njega bo govoril tudi councilman Edward Pucel, zastopniki zveze staršev in učiteljev in zastopniki Workers Alliance. Vsakdo je dobrodošel in lahko stavi vprašanja, na katera se bo odgovarjalo. -—o-- Unija tožena The City Laundry & Cleaning Co. v Toledo, O., je vložila tožbo za $50,000 odškodnine napram United Laundry Workers Union, ki je združena s C.I.O. Unija je baje povzročila toliko škode na bus.inessu in na lastnini kompanije s pi-ketiranjem. MALI OGLASI" Zmota diplomata Varšava, Poljska, 28. januarja. Maksim Litvinov, ruski minister za ztijfMftjfi zadeve, ki je bil na potu k konferenci Lige narodov v Genevo, je dospel na varšavski kolodvor in je bil začuden, ker je opazil m kolodvoru številno zastopnikov poljskega zunanjega ministerstva, t u j ez.epi.skill diplomatov in mnogo odličnih Amerikancev. Litvinov je hitro potegnil zasto-re pri oknu svojega posebnega voza in ugasnil luč, da ga visoki dostojanstveniki ne bi "nadlegovali." Toda pozneje ga je bilo pre ce j sram, ko je zvedel, da sprejem ni bil namenjen njemu, pač pa ameriškemu poslaniku. Biddie, ki se nahaja na potu v Zedinjene države. -o-- Prizna sleparijo Državni zastopnik za nakupovanje potrebščin za državo Ohio Glenn A. Horn je priznal pred senatnim preiskovalnim odsekom, da je bila država Ohio precej osleparjena pri nakupovanju Pri nas dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase po 5c komad- Se priporočam — Anton Ogrinc, 6414 St. Clair Ave. Stote se da v najem. Vprašajte na 6721 St. Clair Ave. (25) Hiša se odda v najem, 7. sob, kopališče, lepa klet za pranje in vse ugodnosti. •Je za dve družini, 3 in 4 sobe, ali pa če ena družina vse vzame. Tudi garaža za 2 avta. Vprašajte na 14901 Darwin Ave. (26) Stanovanje se da v najem. Štiri sobe za malo, pošteno družino. Vprašajte na 1095 Addison Road. (25) Hiša poceni Nahaja se na 17572 Lake Shore bulevard. Je moderna hiša, 6 sob, bungalow tipa, lavara-torij, kopališče. Hiša je kot nova. Samo $5,500. Takoj $1,100. Pokličite KEnmore 5006. (26) LOUIS OBLAK TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebSčlne za dom. fifi!2 ST. CLAIR AVE. HKnderson 2878___ alj"Je res! pa tudi ne vem, ]e Jj effendija dohajal. Star u]{' ^boljšega so mi lopovi vu , Nikdar več ga ne bom '"el T« + j- , . (ja Ij- , 1 denarja nimam, 1 si kupil drugega, čeprav "JUno potrebujem." Koliko je bil vreden?" sem vPrasal. bratp' Petdeset Patrov med 'Pro našel." "Kje?" jJatovom ga bom odvzel!" 'atovom— ? Ki so že bog-VeJ kje!" ?ohitel jih bom." C se ti ne posreči?" ]{0 ,lst° je moja briga. Glad-]; ln kratko, tvojega konja J Ce ga namreč vobče Uy „iJ(d veseljem! Saj ga itak . r ne bom več videl, p, mPak, effendi, ne zameri! ■n&Ča! . . ■Bei mi boš konja seveda ' ko ga dobiš—?" lj0 e' Kdo ve, kako dolgo ; de tatove lovil in kje jih naj-Vq ' i" vrniti se skoraj goto-je k 1)0111 utegnil več v te kra-ftji ° ^i naJ konja plačam? ,]Ve Kar sedal je ti naštejem , sto piastrov." Petdeset sem rekel." dve sto!" ^apačno si me razumel!" ftiel te naPačno razu- ftekel i morebiti sto pet- "SPf T ,)v ' mislil pa dve sto. In ,Jto ti plačam. Hočeš?" „ reveč je!" Sfit 11 Povrh ti dam še petde-V2e Rastrov za otroke. Tule, .*0v\>>* dve sto Petdeset piast- | V,!6 sto petdeset piastrov je I Jev iJ kakih sedem sto dinar- I L". pa še njegov najboljši i v J je bil—. "Najboljši" se- j; C J1 1)0 balkanskih pojmih. ; ke 6 k°njem so tam doli niz- i ,Vsak kočar ima konja. Pa-dovolj ill še zastonj je j3a)° sem mu dal po naših ; O^'h. pa silno vesel je bil. [ j0 Je bil poplačan za svo-j^l'^bo. Meni pa se ni poz-' Saj nisem dal iz svojega' HmPak od denarja, ki sem 8ani°dvzel konjskim tatovom ; a?' &koda, da nisem tudi 'džijema odvzel denarja, bil T'arsikateremu siromaku bi ^ ahko pomagal. j^'JUtrkovali smo in se pri-je ^ Za odhod. Zaskrbelo me Icei noge. Kaj bom oble-s^j .' Škornjev nisem mogel le bila noga v obvezi. sW,Sem razmišljal,, ko je v- ^J^ekim. ^[a^OVANJA V NAJEM jo ve^eča stanovanja se odda itnH najem. Vsako stanovanje HOVoVse ugodnosti in vsako j< šejv, ^korirano in v najbolj 139 Addison Rd., zadej, /9o,'e/, 4 sobe in kopa-]■! " 7 Addison Rd., 4 sobe, 887g°>'eL spredaj S4, J^eZ Road, 4 sobe D 123 St., 8 sob, hiša 3eon VT Clair Ave'> 4 sob j 81 St., 3 sobe in ~a~door bed, zadej, *Oorej n 6124 Ave ' 4 sobe' Glass Ave., 4 sobe, °,,±7mh st•• < f- Mth St., 4 sobe, &*>o daj ;y0 VPrašajte pri rth American MurlgiiL Loan Co. C131 St. Clair Ave. HEnderson 6063 milijoni let na svetu, i'1 sih se mu tudi v resnici PoS| či, da pogodi pravo, kot \°J čaju bankir jeve žene, največkrat pa vas zapelJe | leč proč od resnice, kot v »1 čaju nesrečnega krojača reme." Kar se tiče njegovih uspehov pri policiji, se ima zahvaliti samo iznajdljivosti. Mož je ponosen in ošaben bolj kot najlepši pav! Zato rad pretirava stvari, samo da ustvari začudenje. Kadar je navzoč pri kakem zločinu, kot ga imamo danes na vrsti, tedaj začne takoj trditi, da lahko zadevo na mestu reši. In v resnici si bo izmislil zgodbo, ki bo v soglasju s tem dogodkom. Podoben je učenjaku, ki sklepa iz najdene kosti predpo-topne živali, kako je bilo pred Zamenjana sinova FRANCOSKI ROMAN (Dalje prihodnjič) REJENI PREŠIČI NA1 NOST IZ DEŽELE Vseh velikosti, živi ali osnažc"1'^ gledani od vlade. Meso v k08"1' ke, plečeta, loins, izvrsten špeh- Koljeno vsak četrtek, dopelje®, dom vsak petek. Dobite tudi goveje meso in teletino po cen» debelo- H. F. HEINZ VINE ST. WIIXOUGHB' I Telephone Wickliffe 110-J^y' AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. V BLAG SPOMIN tretje obletnice smrti preljub-Ijenega in nikdar pozabljenega sina in brata Anthony Kozel ki je zatisnil svoje mile oči dne 31. januarja 1935 Tretje leto je minulo, kar si Ti zapustil nas. Spomin na Tebe, dragi, s žalostjo obhajpjno. V tem življenju našem v duhu z, nalili si povsod, v srcih naših pa spomin na Tebe, dragi, še živi. Misel pa nas vse tolaži, da vidimo se v večnosti, tam kjer večno Ti plačilo božja roka zdaj deli. Žalujoči starši in sestre. Cleveland, O., 31. jan. 1938. Ralph Flanagan, star 20 let, ki je v Miami, Florida, d0' segel nov rekord v plavanju. "Nihče ne more reči," mrmra Gevrol, "da delo ni bilo pošteno opravljeno. Morilec ni bil noben začetnik." In ko gleda na levo in desno po sobi, zakliče glasneje: "Oh! Ho! Adut je kar planil nad njeno večerjo, katero je pripravljala, ter jo je udaril. Poglejte ponev z jajci in šunko na ognjišču! Surovina ni imel časa in potrpežljivosti, da bi čakal na večerjo. Udaril je še lačen. Zagovarjati se pač ne bo mogel, da je sit povzročil umor." "Očividno je," pripomni sedaj komisar, "da je bil rop motiv tega zločina." VLOGE v tej posojilnici n^fpmof1®^ "\j zavarovane do /i/ »Hl» $5000 po Federal ML^^^yA Savings & Loan FlIJtmaajH Insurance Corpo-ration,, Washing- Sprejemamo osebne in društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU STEM, DA OGLAŠAJO V ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave. Ameriška Domovina HEnderson 0628 6117 St. Clair Ave HEnderson 0628 Romunski kralj Karol in novi ministerski predsednik Goga, ki je začel z nastopom vlade takoj na vso silo preganjati žicle. Njegovo geslo je: Romunija, za Romunce. %aupame "Stojte," odvrne policijski komisar, "še je čas, da se prepričamo, če je kaj odtisov —sicer ne v tej sobi, pač pa v sosednji, kjer nismo še ničesar spremenili, pač pa pustili, kot je bilo ob našem prihodu. Moje stopinje je prav lahko primerjati z onimi brigadirja. Poglejmo vendar!" In ko hoče komisar odpreti vrata sosednje sobe, ga ustavi Gevrol. "Gospod preiskovalni sodnik, prosim vas dovoljenja, da preiščem stanovanje, predno je komu drugemu dovoljeno vstopiti." "Gotovo," odvrne sodnik Da-buron. Gevrol stopi v sobo, dočim obstanejo drugi na pragu. V trenutku je Gevrol premotril prizorišče, kjer se je pripetil zločin. Kot je komisar poprej razložil, je bilo v stanovanju vse razmetano, kot bi v njem divjal pravi blaznež. V sredini sobe je stala miza, pogrnjena za večerjo za eno osebo, pokrita s pregrinjalom, čistim kot sneg. Na mizi je opazil čudovito krasen vinski kozarec najfinejšega- izdelka, jako čeden nož in krožnik delan iz najboljšega porcelana. Poleg tega je opazil na mizi odprto steklenico z vinom, ki skoro ni bilo dotaknjeno, drugo steklenico z brandyem, ki je kazala, da si je nekdo brandy že privoščil. Na desni strani, ob zidu, sta se nahajali dve shrambi za posodo, delani iz orehovine, z o-krašenimi ključavnicami iz medenine, ena na vsaki strani okna. Obe sta bili prazni, in vsebina obeh razmetana okoli. Tu je bilo precej obleke, platna in drugih predmetov, vse razmetano ali pa strgano na kose. V ozadju, blizu dimnika, je videl Gevrol priličen kloset, .vdelan v zid, kjer so hranili [namizno posodo. Vrata kloseta so bila odprta. Na drugi strani dimnika je nekdo razbil pisalno mizo z mramornato ploščo na drobne kose. Videti je bilo do zadnjega kotička vse premetano po pisal. mizi. Vsi predali pisalne mize so bili potegnjeni ven in vsebina razmetana po tleh. Na levi strani sobe pa se je nahajala v skrajnem neredu postelj, obrnjena narobe, pernice so bile prerezane in mah v pernici izvlečen ven, dočim je bila tudi slamnica razrezana in slama razstlana po tleh. "Niti najmanjšega odtisa," šepeta Gevrol sam s seboj, vsekakor razočaran. "Na vsak način je dospel morilec pred pol deveto uro zvečer. In sedaj lahko stopite v sobo, reče, ko se obrne napram ostalim. Potem pa stopi direktno proti truplu vdove in poklekne v bližini. "Mogoče," skomizgne Gev- : rol z rameni, toda v ostrem ; oglasu. "Srebrnina z mize je seveda zginila." "Stojte! V tem predal u je i nekaj kosov zlatnine!" vzklikne Lecoq, ki je začel preiska- : vo na lastno , roko — "nekako tristo in dvajset frankov!" "Kaj?" pravi Gevrol, delo- : ma začuden in vznemirjen. Toda hitro zopet zbere svoj mir in nadaljuje: "Najbrž je na zlato pozabil ; kaj takega se pri ropih večkrat pripeti. Poznal sem že enega ali drugega morilca, ki je umoril človeka, potem pa pozabil na plen, radi katerega je izvršil umor. Očividno je, da se je tudi naš mož vznemiril, ali pa je bil moten pr svojem nečednom o p r a v i 1 u. Pr,av lahko je, da je kdo medtem potrkal na vrata. Kar me še bolj vtrjuje v tem mnenju je dejstvo, ker je adut ugasnil svečo. Le poglejte, da je res." "Figa!" vzklikne Lecoq. "To ničesar ne dokazuje, kot da je najbrž morilec previden ii gospodarski človek." Oba policijska zastopnika sta nadaljevala s preiskavo po vsej hiši, toda naj sta iskala še tako natančno, odkrila nista prav ničesar. Dobila nista niti enega dokaza ali sledu. Znala sta toliko kot v trenutku, ko sta stopila v skrivnostno hišo. Zginili so celo papirji in listine umorjene ženske, če jih je sploh kaj posedovala. Dobila nista enega samega, niti komadiča papirja, ki bi jima mogoče pokazal . ali ono sled. Zdajpazdaj je Gevrol obstal in tiho klel sam pri sebi. "Oh, preklicano zvito delo to! Kaj enakega še nisem v življenju videl! Zvit lisjak je to!" "Ali ste prišli do kakšnega zaključka, gospod?" vpraša končno navzoči preiskovalni sodnik. "Igra je precej enaka, gospod sodnik," odvrne Gevrol. "V tem trenutku smo vsi nekam zmešani. Lopov je odredil vse tako, da je zbrisal za seboj skoro vsako sled, da bi ga spoznali. Vendar, predno se stori noč, mu pošljem ducat zasledovalcev, ki ga bodo preganjali. Zdi se mi, da se nam ne bo dolgo skrival. S seboj je odnesel nekaj srebrni-ne in nekaj draguljev. Zgubljen je." "Toda kljub temu," pripomni sodnik Daburon, "nam je sedaj prav toliko znanega, kot smo videli danes zjutraj, ko : smo prišli sem." i "Sapristi!" godrnja Gevrol. "Jaz sem pač naredil svojo i dolžnost." : "Ah, vraga!" reče Lecoq z glasom, ki je bil pritajen, toda se je dobro slišal okrog, "le < zakaj ni Pere' Tiraclair nav- : zoč?" "In kaj bi mogel on dognati, česar nismo mi?" ga zavrne Gevrol, ki svojega podložnega pogleda z uničevalnim pogledom. Lecoq sklone glavo in umol- < kne, toda poznalo se mu je, da ; ga veseli v srcu, ker je ranil svojega predpostavljenega. "Kdo pa je ta Pere Tira- , clair?" poizveduje preiskovalni sodnik. "Zdi se mi, da sem že slišal o njem, pa ne morem dognati kje in kako." "Izvanreden človek je to!" vzklikne Lecoq. "Svoje dni je bil pisar v neki zastavljalnici," pojasni Gevrol. "Danes se pa šteje za bogatina. Njegovo pravo ime je Tabaret. Za zabavo rnu je, ako more pomagati policiji s svojimi nasveti." "Da, v zabavo in za pomno-žitev svojih dohodkov," pripomni komisar. "Kaj, o dohodkih govorite?" pravi Lecoq. "Nič se ne bojte. Njemu je več za ime in slavo svojega imena kot za dohodke, da, sam zapravlja svoj denar, da doseže, kadar se le enkrat loti kake stvari. Njemu je prava zabava slediti zamotanim dogodkom, katere preiskuje policija. In zvit je, stara podlasica! Ali vam je znan slučaj, ko je bil bankir oropan, in je Tabaret dognal končno, da je bila roparica njegova lastna žena, ki ga ni več ljubila?" "Res je," pritrdi Gevrol. "Res je pa tudi, da je on povzročil, da so odsekali glavo ubogemu Deremu, češ, da i je ubil svojo ženo, dasi se je pozneje izkazalo, da je bil - mož nedolžen." "Samo čas zgubiVamo," re-• če zdajci preiskovalni sodnik. ■ In obrvniši se napram Lecoqu, i mu reče: 1 "Pojdite in poiščite Pere Ta-) bareta. Močno me ima, da bi - govoril z njim, in prav vesel ) bi bil, če bi ga videl na delu 2 v teh prostorih." Lecoq se je takoj odstra- - nil. Gevrol je bil radi naro- - čila močno užaljen. "Pravico imate, da zahteva- - te, kar hočete in kot se vam s zdi primerno," reče napram t sodniku s povdarkom, katere- mu se je brala razpaljena strast, "toda rad bi—" "Ne bodite nevoljni, gospod Gevrol. Povem vam, da vam zaupam več kot marsikomu drugemu. Prišlo pa je danes, da sva različnega mnenja. Vi ste prepričani, da je zločinec moški v rjavi suknji, jaz sem pa menja, da on sploh ni zločinec." "Zdi se mi, da imam jaz prav," odvrne poveljnik, "in upam, da bom to svoje mnenje podprl tudi z dokazi. Našel pa bom lopova, pa naj bo kdor hoče!" "Seveda, seveda," pravi sodnik, "saj to tudi pričakujemo od vas." "Toda prosil bi vas — kaj bi rekel—prosil bi vas, da mi svetujete." "Le na dan z besedo!" "Prosil bi vas, da nikdar ne zaupajte Pere Tabaretu." "Res? Ali imate morda vzroke?" . "Starec je preveč strasten. Paul Beardsly je rekel, da je glavni vodja Ku Kluk-sarjev v državi Illinois in da ima 350,000 pristašev. Toda ko so ga oni dan zaprli radi poneverbe, ni prišel niti eden, ki bi zanj postavil varščino, ki je znašala $1,-000.