ŠTEV. (No.) 82.
KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR SV. MOHORJA V CHICAGO.
Boj med katoličani in protestanti v Nemčiji
PRUSKI JUNKERJI DELAJ ) NA VSO MOČ, DA SPOD-RINEJO KANCELARJA MARXA, KI JE VODJA NEMŠKIH KATOLIČANOV. — PROTESTANTI SE GRUPIRAJO V NACIONALISTIČNI STRANKI.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK 22. MAJA — THURSDAY, MAY, 22, 1924.
LETO (Vol.) X.
MORNARIŠKA NOVOTARI JA.
Berlin. — "Živijo Marx!" se sliši na eni strani in: "Doli z Marxom!" se čuje na drugi strani te dni v Nemčiji. Politični boj narašča z vso silo in bati se je, da bo sedanja vlada strmoglavljena. To pa zato, ker nacionalisti koketirajo s komunistično stranko in drugimi manjšinami proti ljudski stranki.
Marx sedanji kancelar je vodja nemške katoliške cen-
ZMAGA VOJAŠKEGA B0-NUSA.
Kakor potapljajoči se človek, ki se oprijemlje vsake bilke, tako je bilo preziden-tu še zadnjo uro pred glasovanjem.
Washington. — 59 proti 26;
tralistične stranke, kateri so'so številke ki so prinesle kon-se pridružili tudi voditelji in-|čno zmaS° možem, kateri so dustrije in razne obrti. Ti so sledlh naši zastavi čez oce-mnenja, da Nemčija mora Da-! a.n' kje.r so neštetokrat gleda-wesove načrte sprejeti ali pa ** smrti v obraz.
RAZNE VESTI.
trpeti še hujše posledice. Nacionalisti, v kateri tvorijo večino pruski junkerji prote-stantje, pa napadajo z vso silo Marxa in njegove pristaše in jim očitajo, da hočejo prodati zaveznikom državo. Med masami hočejo omajati
Pravica se je izvojevala za 4,500.000 bivših vojakov, ki so se udeležili svetovne vojne. Močno so bili organizirani nasprotniki bonusa. Wall street je porabil vse svoje metode, ki so bile na razpolago, a končno je pravica
niooaiiu iiutcju Kj III cl J čl 11 :	-	*------
na ta način zaupanje do Mar-f zmagala. Coolidge si je še xa in ga na ta način vreči s mal° Pred glasovanjem na vse
kancelarjevega stola.
Nemški katoličani trdijo da to ni ničesar drugega, kakor boj protestantov proti katoliški stranki. Pruski junker-
mogoče načine prizadeval dobiti omahljivce, ki bi podpirali njegov veto, bilo pa je brezvspešno. Tudi voditelji republikanske stranke sena-
ji vsi razjarjeni vpijejo, da tor	in senator Curtis
i i	crn tT/vliln	____JI ___
Na ameriškem parniku Pa-toka grade jambore, eden bo odspredaj in eden na zadnjem koncu, na kateri bo visel vodljivi zrakoplovni balon Zepelinovega tipa. Na ta način bo ladja pripeljala Zepe-lin prav blizu obrežja in ta se bo lahko dvignil nad vsakim sovražnim teritorijem.
—	Detroit. — V južnem delu države Michigan je padal predvčerajšnjim sneg, temperatura je bila na večjih krajih tako nizka, da malo. da ni zmrzovalo. Kolikor se sedaj ve, škoda na polju ni velika. Cvetje sadnega drevja je bilo obvarovano, ker je poleg mraza bilo oblačno.
—	St. Paul. — Tukajšno poročilo iz zvezne vremenske opazovalnice prorokuje mraz ki bo škodoval cvetečemu drevju.
—	Milwaukee. — Iz Milwaukee poročajo mraz, kakor tudi padanje snega.
—	Dayton, O. — Sanje zračnih letalcev so se vresni-čile. Glave so si belili že dolgo časa, kako bi zmanjšali ropot, katerega dela motor. Sedaj pa z vso zadovoljnostjo naznanjajo, da so iznašli pripravo, katero se pritrdi k mo-
Iz Jugoslavije.
KRALJEVA DVOJICA GRE V PARIZ. — POSET JUGOSLOVANSKE DVOJICE BO SVEČAN. — RAČUNA SE NA OBRAMBENO ZVEZO MED FRANCIJO IN
JUGOSLAVIJO.
KRALJ TUTANKHAMEN BO SPAL DALJE.
Nasprotujoče si vesti.
Belgraa. — Sedaj je konč-noveljavno določeno, da odpotuje naša kraljeva dvojica v Pariz dne 25. maja. Računa se v diplomatskih krogih, da se bo pri tej priliki sklenila obrambena zveza med Francijo in Jugoslavijo proti Rusiji. Pravi jugoslovanski krogi ne odobrujejo tega, ako se bo to res zgodilo,"da bi se slo vanska država šla zavezati proti slovanski državi.
Poročila iz Londona govore, da bo Čehoslovaška kljub temu, da je naredila nekako alijanco z Francijo razveljavila pogodbo. Tako seveda govore i?bluradna poročila, ki niso zanesljiva. Druga poroči-torju, tako da zaduši skoro la pa pripovedujejo, da so ves ropot, vzame pa tudi tri vse tri slovanske države Če-odstotke moči stroju.	| hoslovaška, Jugoslavija
- St. Paul. — Ena oseba Poljska v zvezi s Francijo in
lin m	T n i M	.. J - — nwi	_ _ _!__*_*	1	1 •
tomorilko so oddali v celjske sodne zapore.
Smrtna kosa.
V	četrtek 1. maja je umrl v Mariboru upokojeni skladiščnik južne železnice g. Ferdinand Mužik v 51. letu starosti. N. v m. p.!
V	petek dne 2. maja je umrl v Mariboru železničar g. Rudolf Sigmund star 32 let. N. v m. p.!
V	celjski bolnišnici je u-mrl v 20. letu starosti dijak eksportne akademije v Novem Sadu Miroslav Marovič.
so med dvema ognjema. Dr. Dochring zagrizen Prus in protestant je v svojem govoru povdarjal, da preti prote-stantizmu veliko večja nevar nost iz Rima, kakor pa Moskve.
Vse to pokazuje, da Nemčija prehaja v nov stadij resnega kulturnega boja. Zagrizeni protestantje pa hočejo
sta volila za predlogo.
Ko je bil končni izid glasovanja objavljen, je bilo čuti iz galerije v kongresni , \ zbornici splošno odobravanje lz|in veselje. Galerija je bila natlačena.
-o-
Amerikanski avto v vzhodni Afriki.
Nairobo, Vzhodna Afrika.
pri tem napeti vse sile, da bi — Amerikanski prodajalec dobih vlado v roke, da bi se avtomobilov ima povsod svo-
na ta način lahko posluževali sile proti katoliški stranki. -o
jo srečo. V kraj, kateri je daleč proč od pota ostalega sveta, to je v vzhodni Afriki
revizijo izdanih orožnih listov.
Chicago. — Državni pravd-
Državni pravdnik zahteva je ambicijoznega amerikan-
skega potnika za avtomobile privedla pot, z vspehom.
vmLaf.Ui_m/ittVIU pXavu- V velikem številu se vidijo
nik Crowe je izdal ukaz, da'tukaj" amerikanski trucki in morajo vsi mirovni sodniki Itraktorji- Poročilo pravi, da pregledati zapisnike o izdaji |J'e 92 odstotkov avtomobilov orožnih listov v Cook county.' amerikanskih in, da vsaka če-Mirovni sodnik Ungar V trta oseba v ten™ kraju ima Breman je izdal dovoljenje avtomobil.
nositi orožje v njegovih dveh terminah, kot mirovni sodnik JaP°n*ka častita Ameriki k od šest do sedem sto osebamj	vspehu letalcev,
za kar je računal od dva do Washington. — Vodstvo pet dolarjev za vsako dovo- JaPonske armade je poslalo 1 j en je.	našemu vojnemu tajniku
Glavni sodnik kriminalnega weeksu brzojavko, v kateri sodišča Caverly, odobrava to cestltajo k vspehu, katerega postopanje državnega pravd- so napravili naši letalci, na nika, izrazil se je, da bo vsa-	*ez Pacific,
ko dovoljenje, ki je bilo izda- Tajnik Weeks je takoj od-no nepravilnim potom, sma- £°.voril> zahvaljujoč se Japon-trano kot neveljavno.	skl armadi za pomoč in var-
stvene naprave, katere so Japonci naredili in s tem omogočili k vspehu naših letalcev. Tajnik Weeks je poslal tu-
Dim gozdnega požara zakrit solnce.
Edmanton, Alta. — Veliki di letalcem brzojavko, v ka-
gozdni požar v Edmonton je povzročil tako gost dim, da je skozi tri dni zakrival solnce.
Grmenje in par kapelj dežja je dalo upanje, da bo dež Pogasil ogenj, a ostalo je le ga morja Pri upanju. Več sto mož je| neprestano na delu, da omeji ?enj. Dim je tako gost, da ijo celi dan goreti elek-ie luči.
teri pravi, da skozi njihovo požrtvovalnost so prišli do časti, na katero so lahko ponosni, da so prvi, ki so napravili z vspehom polet preko tihe-
— Ko pridobit novega naročnika na katoliški list« po»
Mr. Horwat Carter, kateri je našel grob, predava v Chi-cagi.
Horwath Carter, kateri je našel grob kralja Tutankha-mena, je prišel v Chicago, kjer je izjavil, da truplo kralja se nesme nikdo dotakniti in, da mora truplo dalje, kakor do sedaj počivati, stokrat po 3,-100 let.
Šest let je vzelo Carterju, da je našel grob, rekel je, da ne bo nikoli dovolil, da bi se kedo dotaknil trupla, katero počiva v miru, že toliko vrsto let.
Od njegovih izkopnin dobi Amerika največ, Chicago bo dobila lepo izbirko teh znamenitih starih izkopnin.
Radi konflikta z viado v E-giptu je rekel Carter, da je vse poravnano in da bo svoje delo nadaljeval, kakor tudi u-pa dokončal, prihodnjo jesen.
-o-
Kamenje iz ognjenika ubilo človeka.
Hilo, T. H. — Truman S. Taylor, knjigovodja iz Paha-la je podlegel ranam, katere je zadobil, ko se je nahajal v bližini žrela ognjenika Ki-lauea, iz katerega je letelo goreče kamenje. Eden teh kamnov zadene tudi Taylor-ja, mu zdrobi obe noge. Umrl je predno so mu , mogli dati pomoč.
Taylor je prva žrtev v zgodovini, tega ognjenika.
Isto poročilo pravi tudi, da se pogrešata dva vojaka, ki sta šla k ognjeniku o prostem času. Najbrže sta tudi ona dva žrtev ognjenika.
V omenjenemu ognjeniku je bila tako huda eksplozija, da je 12 brzojavnih drogov preklalo in vrglo goreče skale dve milji daleč. Velikanski oblak dima visi več milj visoko nad okolico.
je bila mrtva in pet hudo o-pečenih, ko je eksplodiral ga-solinov tank in zanetil ogenj v tovarni Craig Oil Refining Co., kjer je bilo en milijon galonov gasolina in olja. O-genj je uničil celi blok.
— Minneapolis. — Na vozu v postelji Pullman vlaka
pripravljeni za akcijo, ako bi Rusija drznila udreti v Rumu nijo. Na kateri strani je res niča se za zdaj še ne da do gnati.
-o-
Meteor nad Dubrovnikom.
Nad Dubrovnikom se je te dni pojavil meteor, ki je preletel obzorje od severa proti severovzhodu, zapuščajoč za seboj dolg trak ter se izgubil nekje nad gorskimi vrhovi. O-čevidci pripovedujejo, da jc bil sijaj meteora čisto nenavaden.
-i
Uboj dveh Rusov na Kamen-ščaku pri Ljutomeru.
__ . L______* -...........v nedeljo dne 27. aprila je
so našli mrtvega dobro oble- na Kamenščaku blizu Ljuto-čenega moškega, pri sebi je i- ^^ tolPa nahujskanih mož
___ 1 1	*	I	1 n ^nriolr V» n mr/% M	_ _ Y ■_
mel dragoceno uro in prstane, kakor tudi $100 v gotovini. Po pismih, katere je imel pri
in žensk na zverinski način ubila nekega Rusa, zaposlje-nega pri zgradbi železnice,
sebi se sklepa, da je mrtvi j ^aj Je povzročilo pretep še Max Bodke podpredsednik ni Pognano.
od Fred Cantrall Inc. iz Atlanta. Truplo leži v okrajni mrtvašnici, kjer se trudijo, da bi prišli na jasno glede smrti.
— Philadelphia. — Sydney Lawrence star 50 let in ženo
Nova maša.
Dne 4. majnika je obhajal slovesnost nove maše v Št Jerneju g. Gregor Recelj, ki je sin-edinec višjega lokomo-
staro 45 let so našli v njih so-|^negTa Prednika. Rojen je bi mrtva zadušena z plinom J v Inomostu ter je stopil v Sodi se, da je plin uhajal iz red Clstercijanov v Zatični. peči ponoči, za kar nista vedela.
— Buffalo. — Lastnik ča-
-o-
sopisov "Buffalo Enquirer in Buffalo Courir" je dal svojim uslužbencem, kateri so v nje govi službi 25 let ali več, za ^-ja pol milijona dolarjev vrednosti v njegovih delnicah. Števi-J lo obdarovanih uslužbencev je 33.
—	Milano. — Ministrski predsednik Theunis in zunanji minister Hyman iz Belgije, sta bila poldrugo uro v debati z Mussolinetom glede re-paraciljskega vprašanja v Nemčiji, po načrtu Dawesa.j Italijanski državnik jima je maja. pojasnil vse podrobnosti sta-! lišča Italije, glede tega vprašanja.
—	Monessen, Pa. — Tri o-sebe so bile ranjene in $25.-000 škode je napravila eksplozija, kateri je sledil ogenj v nekemu poslopju v dolnjem delu mesta. Gasilci so mnenja, da je uhajajoči plin povzročil eksplozijo.
—	Kearney, N. J. — 16 a-cetelinskih tankov je eksplodiralo v ladjedelnici v Kear ney. Gasilci so bili v veliki ne-
10-letnica sarajevskega atentata.
Iz Sarajeva poročajo, da se vrše velike priprave, za proslavo 10-letnice sarajevškega atentata, ki bo na dan 28. ju-
Neznano kam je izgini!
mizarski mojester, Ivan And-lovic, stanujoč v Kolizeju št. 13 v Ljubljani. Andlovic je 32 let star, srednje postave, bledega, podolgastega obraza — V zvezi s tem pobegom je neka goljufija, pri kateri je sodeloval pobegli Andlovec. Šlo je za prodajo nekega pohištva v znesku 32.000 K. To pohištvo je Andlovic dvakrat prodal. V enem slučaju je prejel na pohištvo 1000 Din. predujma, a med tem je pohištvo proda! drugemu kupcu. S tem je oškodovan g. R. za 1000 Din. Andlovic je imel pri sebi 5000 Din. gotovine. -
-o-
Nesreča.
Pred nekaj dnevi je vozil mesarski pomočnik Matevž Kus z nekim svojim tovarišem (Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
Samomor.
V Žalcu se je ustrelil v hipni zmedenosti dne 2. t. m.
zjutraj na železniški postaji _____.
Maks Exler, 25-letni postajni fTa sdobitlca-odpravnik drž. železnice, doma iz Kamnika. V brezupnem stanju so ga prepeljali takoj v celjsko javno bolnišnico, kjer je izdihnil ponoči na 3.
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO.
AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne zvest s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše posiljatve «0 dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsake-
Naše cene za pošiljke v dinarjih lirah se bile včeraj sledeče:
V hrastniskem rudniku
je ponesrečil kopač Učakar Martin iz Uničnega pri Dolu, oče sedmerih otrok od 1 do 14 let. Ker ima zlomljeno hrbtenico in še druge poškodbe, ni upanja na okrevanje. -o-
Detomorilka pod ključem.
V Brežicah je bila pred nekaj tedni aretirana 24-letna samska Marija Černelč iz Ma lega vrha, ki je dne 17. aprila v gozdu povila
^M^BBWjjpWMjUB^ivo dete varnosti, ko se jim je končno! ženskega spola. Dete je za-vendar le posrečilo ogenj o-j grebla v neki mlaki, kjer ga mejiti. Skoda znaša $1,860.-j je po dolgotrajnem iskanju izsledil orožnik
Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6.90
1,000 — Din.........$ 13.45
2,500 — Din.........$ 33.50
5,000 — Din.........$ 66.50
10,000 — Din.........$132.00
100 — Lir..................$ 5.20
200 — Lir..................$10.05
500 — Lir. ................$24.25
1,000 — Lir..................$47-25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Dim. la nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja častokni menja .dostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče določil cene vnaprej. Zato se posiljatve aa kažejo po cenah onega dne, k« m sprejmeme denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICU PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse posiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO

—
'EDINOST"
EDINOST
BE. u	(UNITY)
Ubaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued ever? Tuesday Wednesday, Thursday and Saturday.
— Published by: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, I1L
__Telephone: Canal 0098._
_Cene oglasom na xahtevo. Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$2-50
SUBSCRIPTION: For United States per year..................$4.00
For United States per half year ..............$200
For Chicago, Canada and Europe per year .. .$4.75 ____ For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50
Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in morejo biti preieti vsaj dan in pol ored dnevom, ko izide fist. Na dopise brez podpisa •e ne ozira.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second clas mattej- October lith IOIQ. at Post Office at Chicago. 111., under »he act of March ^rd t»70._
Na naslov nemške nadutosti.
Ameriko, je nevaren tisti, ki želi, da bi tedaj kadar je v sili propadla in to so želeli ošabni Nemci med vojno.
Nova naseljniška postava v resnici ni pravična do Slovanov, vendar, Amerika ima pravico delati postave, ki so njej po volji. To bo sedaj ostalo, kakor je sprejeto. Toda ne pustimo pa se Slovani blatiti od ošabnih Germanov. Cvetke, kakor so brozga, sodrga, in druga taka imena naj naduti urednik Herolda pripne na prsa nemškega naroda, ki se je izkazal med vojno v Belgiji, Franciji, Poljski in Srbiji tako barbarski, da se je nad njim zgražal ves civilizirani svet. Po pravi logiki bi se moralo priporočati, da bi se zapiralo vrata takim, ki so uganjali velikanska barbarstva, ne pa takim, ki so pripravljeni postati patriotični državljani in pripravljeni dati za novo domovino denar in kri.
Kljub temu, da je zadnja svetovna vojna odbila nemškemu Fritzu "špico" s pikelhaube, si naduti Nemec še vedno predstavlja po znanem ošabnem reku: "Jaz in Bog!" Pa jje to istina se razvidi iz "The Literary Biggest" magazina z dne 17. maja 1.1. na 58. strani pod rubriko "Our Foreign Language Press on Immigration",. kjer so razni uredniki tujezičnih časopisov v Združenih državah podali svoja mnenja o novi omejevalni naseljniški postavi.
Naduti urednik nemškega lista "La Salle County Herold (Ottawa, 111.), je naredil sledeči komentar proti Slovanom glede njih priseljevanja z ozirom na novo postavo:
"Rusija ima dovolj teritorija za desetkrat toliko prebivalcev, kakor jih ima. 95 odstot-lex jih nam pošlje so židje. Je pa tudi ne-odpustljiv zločin, sprejemati Ruse med ameriške državljane iz več vzrokov.
"Poljaki, Rumuni, Srbi, Bulgari in vsa taka sodrga, ki so faktično Slovani, ter vsej brozgi iz balkanskih odtekališč bi moralo biti strogo prepovedano izkrcavati se na naša obrežja."
'Tako torej naduti urednik nemškega lista o Slovanih. Ta fakt jasno pokazuje, da naduti Nemec še vedno sanja, da je on posebno od Boga ustvarjeno bitje, in da so vsi drugi narodi manj vredni kot on. Slovane imenuje sodrgo, brozgo in druge take grde imena, jim daje. Ošabni Nemec se je moral gotovo spomniti- onih časov, ko je Nemec gospodaril Slovanu in ga klical kot psa. Danes tega ni več, a nemška ošabnost še živi in hrepeni po hegemoniji. To jasno pokazuje komentar ošabnega nemškega urednika.
Da pa Slovani nismo brozga in sodrga, kakor nas Nemci imenujejo bo dobro, ako pogledamo par let nazaj, kdo je bil za Ameriko boljši državljan ali Nemec ali Slovan. -	- - .. ., , ^
Med vojno so Slovani branili državo z denarjem in s krvjo, medtem, ko so Nemci vohunarili in izdajali razne stavari, kakor to pričajo vladne preiskave. Koliko eksplozij je bilo povzročenih med vojno, samo da bi zavrgli Ameriko, da bi ne mogla nastopiti z vso silo v vojni. Prijatelj se izpozna v sili. In Slovani smo se v sili pokazili kot prijatelji Amerike, dočim so se Nemci ravno obratno. Zaradi tega nima naduti urednik nemškega lista vzroka, da bi psoval Slovane in jih sli-kal kot nevarne za Ameriko, če je kdo nevaren za
Dr. W. M. MacGovern.
Preoblečen v prepovedani Tibet
Chishohn, Minn.
Kot se je s prihodom zelene vigredi vse oživelo, tako se bomo tudi zopet na novo po-živeli Slovenci na Chisholmu. Ko prebiramo razna poročila iz slovenskih naselbin v Ameriki, vidimo, kako razne naselbine prirejajo katoliške shode in slovesno obhajajo 30-letnico obstanka K. S. K. J., da pa tudi Slovenci na Chisholmu ne bomo tazadnji, bomo tudi mi slovesno praznovali 30-letnico K. S. K. Jedno-te in sicer 15. junija.
Na binkoštno nedeljo dne 8. junija se bo začel v cerkvi sv. Jožefa sv. misijon za Slovence, kateri bo trajal do nedelje 15. junija. Vodil ga bode č. g. Dr. Ivan Seliškar iz St. Paula. V nedeljo 15. junija, kot sem že omenil bosta dr. Friderik Baraga št. 93 in dr. sv. Ane št. 156 K. S. K. J. praznovala 30-letnico K. S. K. J. ter bo popoldne na zborovanju nastopilo več govornikov. Vse podrobnosti bodo pozneje objavljene v "Edinosti" in Glasilu K. S. K. Jed-note.	John Sterle.
Farrell, Pa.
Dragi g. urednik: — Ko sem zadnjič poročal o tukaj-šni aferi, ki se je zgodila med brati Hrvati sem zadel na dva rdeča slovenska petelina v naši naselbini. Grozno sta se razjezila v štev. 109. rdeče Pro-svete. Ker poznam prismojenega dopisnika Prosvete duševnega revčka Jertka, kakor tudi drugega dopisnika sem sklenil, da se ne bom prepiral ne s prvim ne drugim, ker moj dopis se ni tikal kakega posameznika, jaz sem govoril o spiošnosti. In to vsi tukajšni dobri rojaki razumejo in se s tem ne čutijo prizadete, ker sami niso taki. Dopisnika Prosvete pa sta s svojim odgovorom pokazala, da spadata med to vrsto ljudi, katere sem opisal v štev. 71 tega lista. Sprva pravim, sem
sklenil molčati. Toda z mol kom se pravi samo potrjevati. Zato hočem tem potom nekoliko odgovoriti na izvajanja Prosvetinih dopisnikov, da jih bodo ljudje oba dopisnika kot take poznali.
Naš Jert, ki se je nabral rdečega duha od očeta Za-vertnika iz Prosvete piše o al-tarju, križevem potu in drugih stvareh. Strašno ga jezi. ko sliši kaj o cerkvi, dasi jo je revček tako potreben, da bi se v njej vsaj nekoliko olike naučil, ko bi slišal kako pridigo, kako je treba človeku živeti. Tako je pa Jertek tiste vrste človek, ki ne zna misliti samostojno, pač pa je zate-leban v to, kar mu Zavertnik osoli s svojo ogabno časnikarsko taktiko v Prosveti. In naš Vikozel? To je junak! Prišel je na plan kakor zlatorog in me hotel pahniti v brezdno. Vso rdečo "naprednost" je iz-]il na papir, ter jo poslal v Chicago. Tam se mu je stvar "sfiksalo" in objavilo. Jemna-, sta, jemnasta, kako me je pa zdelal. Toda v resnici pa je Vikozel zdelal bolj sebe kot mene. V njegovem "sfiksa-! nem" dopisu je pokazal, da res nima nobene druge oblike; kakor to, da zna zmerjati duhovne in poštene ljudi. Vi svojem dopisu zmerja chica-j ške patre, kakor da so on" vsega zla na svetu krivi. Jaz pa Vikozlu na uho povem, da ko bo on le en del tega kar u-če chicaški patri spoznal bi ne pisal, kakor je v svojem dopisu. Naučil bi se vsaj prav živeti, tako, kakor so ga naučili njegovi stariši doma.
In taki so vsi "napredni'N dopisniki Prosvete. N. pr. do-' pisnik iz Claridge, Pa. piše' in zabavlja čez nekega duhovnika zato ker baje ni pu stil, da bi mu bil on kradel njegove črešnje. Premisli človek samo to, da zato zabavlja čez fajmoštra, ker mu ni pustil črešnje krasti. Vsakdo, ki zna misliti z lastnim ra-
%	(Dalje.)
sem slišal take stvari. Splošno sem pri Tibetancih nižjih slojev, pa naj si so duhovni ali; posvetni, opazil nekaj prav posebnega, kar sem že enkrat omenil: ne vem kaj rajši naredijo, samo da jim ni treba umoriti živali, s človeškim življenjem se pa igrajo brez vsakega pomisleka. Nižji menihi so celo veliki prijatelji obcestnega razbojništva, seveda večidel iz gospodarskih vzrokov, ker morajo za živ ljenje skrbeti sami. Bogastvo tibetskih samostanov se uporablja za verske svečanosti za krasotenje svetišč in za plačevanje višjih cerkvenih dostojanstvenikov, za menihe ostane nič. In ker ne delati, postanejo eno-
stavno roparji.
Vsak dan je bila kakšna druga slavnost. Oba velika župana sta korakala vselej na čelu izprevoda; vsi, ki so bili zraven, so bili oblečeni v stare svilene obleke, tako da je imel izprevod nekak zgodovinski značaj.
20. februarja sem na skrivnem obiskal Tsaronga in sem se prav dobro zabaval z njim. Izborno me je pogostil, in so prišle na mizo tudi napol evropske jedi. Pila sva mešanico žganja in soka iz mete, lastno iznajdbo iznajdljivega Tsaronga. On je edini človek v Lhazi, ki obeduje včasih na evropski način; z ogromnimi stroški si da prinesti živila iz Indije. Še bolj sem se začudil, ko je po obedu privlekel ve-
liko angleško pipo na dan in! je začel veselo kaditi. Tibe-j tanci splošno tobaka ne marajo in so včasih besni njego-i vi nasprotniki. Kajenje se jim zdi bolj pogubonosno kakoi katerakoli druga moralna na paka, kadilci so sinovi pekla. Celo Dalai-lama je v tem ozi-ru zelo strog in je prepovedal tobak prodajati. Jaz za svojo osebo sem strasten kadilec in mi je bilo dolgo potovanje brez tobaka že zato velika žrtev. Tudi Tsarong si ne upa javno kaditi. Njuhalni tobak je pa dovoljen in si ga privoščijo večkrat tudi lame.
Tibetski sodniki.
Kmalu so me poklicali v mestno hišo in so me pozvali, naj jim pomagam sestaviti pismo na skupno ministrstvo; v pismu so hoteli razjasniti moj prihod v Lhazo. Najvišja civilna dva sodnika sta sedela na nizkih stolčkih v prav majhni sobici; oblečena sta bila v rdečo svileno obleko in v obraz sta bila rdeča kot škrlat,
kar se mi je zdelo zelo smešno. Pred njima je bila maj hna mizica s čašicami iz ne-frita in v njih običajni čaj s sirovim maslom; dva majhna strežnika sta dolivala. Ob straneh v sobici so bile nizke blazine, in tam so sedeli pisarji, z nogami navzkriž. Navadno mora pred sodniki vsakdo poklekniti na tla, meni so pa oprostili, in neki višji pisar mi je odstopil svoj bla-zinski sedež. Mojo zadevo smo rešili na zelo prijateljski način, in sem ostal potem še nekaj časa tam, da smo malo poklepetali. Vprašala sta me, kako je na Angleškem, in sta pokazala pri tem veliko nevednost v vsem, kar je izven Tibeta. Popolnoma drugače kot Tsarong. Jaz sem pa porabil ugodno priliko in sem vprašal, kako je kaj s tibet skim sodstvom. Revež tisti, ki pride pred sodnika, pravice ni skoro nobene. Stari zakoni so propadli, in sodniki sodijo vsak slučaj po svoje, nič ozi-
zumom si bo prav lepo sodbo naredil o takem dopisniku. In Prosv. je res za častitati, da take neumnosti objavlja. Zato pravi, da se ne ogreva preveč za tisto stran, kjer je duhovščina. To se pravi, očetovske nauke, ki jih daje duhovščina noče poslušati, to pa menda zato, ker učijo poštenega življenja.
Policaja pa duhovnika se gotove vrste ljudje bojijo. To pa zato, ker vest sprašujeta in na podlagi tega se lahko spoznava, kaki ljudje so taki rdeči dopisniki.
To sem napisal, da bodo ljudje malo bolj spoznali te takozvane "napredne" dopisnike, katerih največja dika je to, ako morejo zabavljati čez duhovnike in poštene ljudi. Več se pa s temi ljudmi prepiral ne bom, ker ne zaslužijo, da bi se pošten človek u-kvarjal z njim. Naročnik.
-o-
Kansas City, Kans.
Ker vsak dopisnik prične naj prvo z delavskimi razmerami, zato naj tudi jaz omenim, da se tudi pri nas nič kaj prida ne dela. Vedno se obeta da bo boljše, kar pa naj-brže ne bo pred volitvam.
Na društvenem polju dobro delamo. Posebno so aktivna naša katoliška društva, kjer se vedno dobro agitira za nove člane.
Med Hrvati je te dni nastala velika vojska, ko so pri društvu sv. Josipa dvignili sodnijsko prepoved "injunction," da se ne sme prenesti društvenega denarja, kakor se je to mislilo, z združitvijo z H. N. Zajednico. Sodni-ja je sedaj odločila, da dr. sv. Jožefa ne sme prenesti svoje blagajne niti izvršiti dogovora z N. H. Z. Sodnik je baje po-vdaril, da dogovor za združenje ni veljaven, ker se je vršila konvencija v državi, kjer društvo nima dovoljenje za poslovanje. Sledile bodo še obravnave in razne homatije. Kako se bo stvar iztekla bom poročal.	Poročevalec.
-o-
Sheboygan, Wis.
Kaj je lepšega kot je zgo-dna cvetka v majniku? Ako hočeš vtrgati tako cvetko, pridi na zabavo, katero priredi Frank Mikek z njegovimi brhkimi pevskim* zbori. V, nedeljo 25. majnika v prostorih rojaka George Pire, Calu-| met Drive. Začetek ob dve uri popoldan.
Lepo poje črni kos. Še lepše1 poje naš zbor, ako ljubiš lepo slovensko pesem nemoreš in nesmeš ostati doma. Mladim parom bo ščegetala podplate dobra godba Harvey Koehler Orchestra, starejše pa bol tolaži ji v naš dobri prijatelj ru-deči michiganc in njegova dobra spremljevalka kranjska klobasa.
Tako oglaše naš rojak Fr. Mikek v letakih, katere raz-našajo po naselbini. Kajne gospod urednik, tudi vas že ma-
raje se na predpise in le malo oziraje se na prejšnje enake slučaje. Sodnika sta mi tožila svoje bolečine in sta rekla, da je prav težko kaznovati tako, kakor bi bilo prav. Seveda po njih nazorih. Pravih zaporov v Tibetu ni; zločince zaprejo le tedaj, ko stvar preiskujejo. V prejšnjih lepih časih so odsekali zločincu roko ali nogo ali pa so mu iztaknili oči, kakor je bila pač pregreha večja ali manjša. Sedanji Dalai-lama pa je vse te kazni kot budizmu nasprotujoče prepovedal; in sodniki imajo za vse pregrehe noter gori do umora samo še kazen šibanja ali pretepanja in pa pregnanstvo. Bridko sta se pritoževala nad temi novota-rijami, sta jih obžalovala in sta rekla, da sedanje kazn nič ne zaležejo. Pozneje sem zvedel, da je imelo to obžalovanje zelo praktično ozadje. Vsi uradniki v Tibetu se dajo podkupiti, in če je bil prej kdo obsojen, da mu bo

lo poščegeta gorni oglas. No, če vam je prav pa pridite tudi vi iz zaduhle tiskarne na sveži zrak. Vtrgajte si tudi vi majniško cvetko da ne boste vedno pečlar z vašim peresom. Ako pridete vam zagotovimo častni sprejem.
Od časa, ko je med nami rojak Frank Mikek, je vedno storil vse kar je zamogel za povzdigo naše lepe slovenske pesmi. Zato upamo, da mu bojo šji rojaki na roko vse stransko, da tako pokažejo, da zna jo ceniti delo moža v izobražen ju petja. Rojak Mikek priredi svojo prvo zabavo od kar je on med nami. Zato je upati, da bo vdeležba velika. Veselica ali pevska zabava se vrši par kilometrov ven iz me sta ravno prav za delavca da dobi malo svežiga zraka. Ako bo lepo vreme bo dobra zabava v drevoredu pod novo ob-zelenelim drevjem. Ako pa bo deževalo je prostora dovolj pod streho.
Rojaki, ki imajo automobile so naprošeni da pripeljejo svoje prijatelje na to zabavo. Ostali pa se lahko poslužijo automobila, ki odpelje vsako uro od poulične postaje proti veseličnimu prostoru. Rojak Mikek, neprireja te zabave z namenom napraviti dobiček. On hoče le, da se mu da zadoščenje za njegovo dolgo neumorno delo na polju petja. Zatoraj rojaki pokažimo, da spoštujemo in čislemo neumorno delo našega rojaka na polju naše lepe slovenske pesmi.
Eden, ki bode navzoč.
. -o-
Pueblo, Colo.
To pot pa imam za poročati, kako se je vršila na lep in slovesen način naša slavnost zadnjo nedeljo 18. maja, ko smo blagoslovili našo preslikano in prebarvano cerkev Matere Božje. Dobili smo tudi lepa okna, ki so bila ob tej priliki blagoslovljena. Slovesno peto mašo je daroval Very Rev. Cyprian Bradley, ob azistenci Rev. Fathra Cirila Zupana našega župnika in Rev. Fathra Inocencija našega pomožnega župnika. Naša društva so se v lepem številu odzvala in so korakala lepo skupno h slovesni službi božji. Zvečer pa so priredile naše vrle žene lepo zabavo v dvorani društva sv. Jožefa, kjer je bila zopet jako dobro obiskana in dosegla lep vspeh.
Predzadnjo nedeljo pa je priredil velik koncert z bogatim programom g. Balokovich znani jugoslovanski muzikali-čni umetnik v Steel Works dvorani, katerega so posetili jugoslovanski in drugi ljubitelji godbe v velikem številu njegovo prireditev, ki je izpadla jako povoljno.
Mr. Andrew Petroš si je te dni nabavil krasni nov avtomobil, ki prav lepo drči.
Pozdrav vsem čitateljem tega lista, kateremu želim, da bi skoraj začel izhajati vsak dan.	Poročevalec.
odsekana roka ali noga, jo je lahko odkupil, z izdatnimi stroški seveda. Danes se pa vsak da rajši pretepsti, kakor pa, da bi plačal. Pretepanje se Tibetancem zdi majhna kazen. A tibetski sodniki so iznajdljivi in si tudi to majhno kazen lahko prihraniš; dati pa moraš za vsak udarec šest zlatih beličev. Bogataš sme torej moriti, ropati in se zmeraj lahko odkupi.
Kako neobčutni so Tibetan-ci, nam kaže tudi njih način pokopavanja. Ker je dežela po večini skalovita in je zemlje premalo, " včasih zares ne morejo mrliča pokopati. Zato ga kar razrežejo in kose raz-mečejo; prašiči, psi in ptice roparice so odjemalci tega blaga. Taki psi in prašiči so Tibetancem potem najljubša hrana, navadnemu ljudstvu kar v sirovi obliki, bogatašem pa skuhana ali na ražnju pečena. To je tudi del "zopetne-ga učlovečenja."
(Dalje sledi.)

J. M. Trunk:
PODOBE IZ NARAVE.

3, Višji pomen oblakov.
Tudi v višjem oziru se more pomen oblakov tolmačiti na različen način.
Nič ni tako nestanovitnega, kakor podoba oblakov. Dozdeva se nam, da gledamo v oblakih cela mesta, gradove, živali ... a v hipu se podo-
visoko
globoko
jih jih
Odtisne li ta na
gorje, izlije li ta na
morje ? Kdo ve? Oblaki lete!
Kam ? V večnem le v enem se
sučejo krogi, in vedno pravični so verni nalogi;
ba iz premeni, izgine, se raz-j iz morja se dvigajo v sinje blini . . . Zato pravimo: Iz-' obzorje,
gine, kakor oblak.
Oblak sploh le obstaja, ker se tvori in zopet razprši.
Tuintam opazujemo lahko cele dneve, kako obdaja kak svetel oblak gorske vrhove. A varali bi se, ko bi mislili, da je ta pajčilan goram nekaj stalnega. Tako so oblaki podoba netalnega, nestanovitnega in izpremenljivega, prava podoba nemirnega življenja človeškega.
Pa tudi ničevost in neči-mernost našega življenja dobi v oblakih pomenljiv izraz. Modrijan primerja življenje
i
z obzorja pa zopet se zlivajo
v morje--
Do neba nikdar pa, nikdar ne vzlete,
le zemlja njih dom je in morske vode.
A zdi se, da rod naš človeški enak je in tak
ko slednjič pod nebom oblak: Podi in vrti mnenj veter ga vsak,
podi in drvi
vihar ga strasti.
Pač dviga in sili pod svod se
nebeški, a krila so šibka in udje so težki
oblaku, ki drvi nad našimi gla- ter vedno spet pada na zemeljski tlak.
Odnekdaj so z oblaki spajali tudi verske misli in ideje. Prikladna za to ni samo njih koristna in krasotna. temveč pre dvsem tudi njih skrivnostna stran in narava. Oblak je najboljša podoba vsega, kar opominja na nad-zemeljsko, vzvišeno in skrivnostno. "Oblaki se razprostirajo v prazničnem, slovesnem sijaju po nebnem oboku; pla
vami, in izgine, ne da bi zapustil sledu. "Kakor tanek hlip, in naše življenje preide, kakor sled oblakov in izgine, kakor megla (Modr. 2, 3)."
Kot skozi zrak hiteč oblak iznikne za gorami, tako ne vrne se zemljak, ki spava v grobni jami; ne vrne se nikdar domov, ne vgleda ga več kraj njegov Simon Gregorčič. ,
Oblak le redkokdaj pusti žarke zlatega solnca do nas. Iz oblakov nam pretita blisk in grom. Oblake gonijo silni viharji. Oblaki suvajo drug drugega, se preganjajo in požirajo v ljutem vrvenju. Oblak nam se od daleč nekaj zdi, a se razprši v bližini v goli nič. Ali ni v oblakih živa podoma življenje ljudi . na zemeljskem bojišču?
V nedosežnem pesniškem u-■ motvoru upodabljajo to vrve
da božja svoje božanstvo. Na gori Tabor se je Krist izpre-menil. Učenci so očarani. "Dobro je tukaj bivati," so vskli-kali. A ni še prišel čas. Med govorom zakrije oblak obraz Spasiteljev. Oblak zakrije u-Čencem Kristusa, ko se dviga v nebesa. Prišel pa bo zopet na oblakih z veliko močjo in veličastvom, da zaključi svetovno zgodovino s svetovno sodbo. "In takrat bodo tarnali vsi rodovi na zemlji."
Bodočnosti nima.
1.)	Lenuh.
2.)	Nesamostojnež .
3.)	Strahopetnik.
4.)	Neodločnež.
5.)	Tisti, ki mu je vse eno.
6.)	Tisti, ki ni pripravljen.
7.)	Nepraktični teoretik.
8.)	Tisti, ki šteje ure.
9.)	Tisti, ki ne ljubi redu in ki se za nič ne briga.
10.)	Mladi mož brez načel.
11.)	Človek, ki se boji ovir.
12.)	Človek u čigar krvi ni železa.
13.)	Tisti, ki se mu vedno mudi, da bi dovršil delo, ki ga je že imel dovršiti.
14.)	Tisti, ki misli, da ni vredno brigati §e za to, kako bi dvignil svoje misli k vzvi-šenejšim predmetom.
15.)	Mladenič, ki lenari pri učenju ali pri nalogah.
16.)	Človek, ki skuša varčevati pri temeljih in ki je mnenja, da se ne izplača nobena priprava.
-o-
RAZNOTEROSTI.
Nasi letalci so zopet mogli pristati radi neugodnega vremena.
Paramashiru Island, Kuri les. — Naši letalci so bili v nedeljo 18. maja pripravljeni da odlete iz Ponshu otoka proti Hitokappu Bay. Neugodno vreme jim je pa načrt prekrižalo.
Na otok so prišli po zelo težavnemu poleta v snežnemu zametu in viharju, kateri jih je zanesel proč od njih začrtane smeri.
Japonska križarka Hama-kaze je odplula, da pozdravi letalce in jim da eventuelno pomoč. Japonski letalci so na-
V to igro je zapletenih še veliko organov policije, kakor tudi agentov prohibicije. -o-
—	New York. — Ralph E-vans star 60 let pometač v hotelu Waldorf Astoria, ki po-meta že pet let za plačo $16 na teden, je delo pustil, ker je dobil obvestilo, da mu je brat, ki se nahaja v Angliji zapustil premoženje v znesku $50.000.
—	Washington. — Nova naseljeniska predloga, katera se tiče tudi vprašanja izključitve Japoncev, je v rokah prezidenta. Prezident jt tej predlogi nasproten, z napetostjo se pričakuje, li podpiše ali vetira. Ako ostane ne-
šim voščili dobro srečo na njih P1S? *l1 ve način, da so obesili na drog'5°. piSano po Preteku desetih veliko papirnato ribo, kar jel Vos^ne Postava, ne glede na Japonskem simbol "dobre1 Ce Pr_ezident Podpiše predlo-
Prebrisan sinček.
Pred sodiščem v Berlinu je stal gostilničar tožen zaradi potvarjanja živil. Prodajal je malo preveč "krščeno" vino. — "Jaz sem nedolžen, gospod predsednik. — Moj sin-
vajo v svoji zlasti in srebrni w . . . ... obleki skozi prozorno ozrač- ce?..se J? lgrai in Je slučajno
je; oblaki zavijajo gorske vrhove v svetlo obleko ali drvijo med bliskom in gromom nad trepetajočo se zemljo; o-blaki napolnujejo nas s ču tom vzvišenega, nadzemelj skega in skrivnostnega." Ta ko piše naravoslovec J. Bert-hold.
Oblaki nam zakrivajo soln-ce s skrivnostno odejo. Zato označujejo v šv. pismu često-
nje človeštva naš Simon Gre- vt V v - v P^mu cesro-gorčič, ko poje:	i . SKrivnosrii K1 _ obdajajo
Lete oblaki nad mano Kam? V daljo prostrano, neznano -- lete.
Kak smoter? Kje cilj vam, oblaki ?-
Odgovora ni, le po zraki--
lete.
Do drage pozdravov po vas
ne pošiljam, Nikdar se ne bojte. In srčnih vam svojih naročb
ne vsiljam, Nikdar, se ne bojte. Lete . . . Lete . . . Čez dol in gore. Lete? Saj morajo sluge lete-ti,
-,njim veter vladar na tem sužnjem je sveti, jih vedno vrte.
resnice božje. Tako berem pri t Sirahu (24, 7) : "Jaz prebivam na višavah in moj sedež je na stebru oblakov." Bog prebiva v skrivnosti, katere ne prodre nobeno oko človeško. Na to skrivnost nas opominja svetli steber, kateri je vodil Izraelce po puščavi. V podobi megle je prebival Bog nad skrinjo zaveze in v najsvetej-
nalil vode v vino. Tamle sedi med občinstvom, ga lahko vprašate." — Sodnik je poklical nadebudnega dečka ter ga očetovsko vprašal: "Torej si ti nalil vode v "vino?" — "Da, gospod sodnik, igrali smo se s tovariši." — Pa kaj ste se igrali?" je vprašal začudeno sodnik. "Igrali smo se vinske trgovce!" Gostilničar je bil oproščen ter je zapustil sodno dvorano, ponosen na svojega sina . . .
-o-
— Praviš, da si katoličan, in da ti je vera sveta; če je to res, potem priporočaj in širi katoliško časopisje, ki se za sv. vero bori.
LOUIS STRITAR
2018 WEST 21st PLAČ*
sem prostoru v templu. Oblak	Prevaža pohištva — premo«
je napolnil tempel Salamonov	— les — in vse kar spada %
v znak, da ga posede edino	prevažalno obrt. Pokličite
pravi Bog. Pod oblakom umr-	ga po telefonu! ljivega telesa je zakrila Bese- Phone Roosevelt: 8221
Za gospodinje.
sreče."
Po nekemu poročilu iz Washingtona posnemamo, da poveljnik major F. Martin ne bo dodeljen za naprej kot poveljnik letalcem, kar se mu bo dalo v naznanje takoj, ko dospe v Washington.
Šest policijskih saržentov na vročih tleh.
Chicago. — Šest saržentov chicaške policije je bilo poklicanih pred zvezno višje sodišče, da izpovedo zakaj se nahajajo njih imena v knjižici, katero so našli pri Dion O'-Baniona, ki je bil posredovalec med policijo in tihotapci pristnega piva.
Policija je zajela Dion O'-Baniona in dva druga pluto-krata v igri z pivom, ravno v času, ko so pripravljali, da odpošljejo 13 truckov pristne ga piva.
Pozneje se je pa dognalo da je knjižica last George Riley Jacobs iz South Sanga mon ceste. Jacobs je bil are tiran, pozneje pa spuščen na proste noge pod 1,000. dolarjev varščine. Bil pa je takoj zopet prijet in pripeljan pred zvezno sodišče, k zasliševanju. K njegovemu zasliševanju so bili odbrani najboljši strokovnjaki, ker je oblastim znano, da je skrivnost, katero zakriva Jacobs velike važno-
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom in vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o glase in vse, ki je v zvezi z i-menovanimi listi.
Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in mu pomagajo pri raz-širjevanju katoliškega tiska.
Uprava Edinosti in Ave Maria
I go, ali ne.
—	Jeruzalem. — Sir Herbert Samuel, visoki komisar v Palestini je določil, da se dovoli 7,000 judom priseliti se v Palestino. Ta določba se glasi, da morajo to biti samo delavni ljudje in sicer: 2,400 delavnih mož in žena, 1,000 poljedelcev, 400 zidarjev vsi drugi pa različnim strokam spadajoči delavci.
—	Philadelphia. — Caesar Tata, star 32 let je bil obdol-žen, poskušenega umora na generala Charles Forbes bivšega vodjo veteranskega urada, je sedaj izpuščen na proste noge pod varščino $2,500. Njegovo nadaljno zaslišanje bo 29. maja.
—	Victoria. — Uradniki a -grarnega oddelka trdijo, da pridela Britska Columbia več krompirja na aker, kot vsaka druga provinca v Kanadi. Ta okraj je dosegel točko 205 bušlov na aker, medtem ko pridela nova Škotija 192 bušlov.
—	Georg Busse, 3232 N. Irvong ave. in njegova žena sta bila vržena iz avtomobila, ko sta trčila iz nekim policijskim avtom. Oba sta za-dobila težke poškodbe.
—	Milan. — Orient expres, »ki je vozil iz Carigrada proti Parizu, je blizu Postojne trčil v neki tovorni vlak, kjer je bilo 20 ranjenih in ena oseba mrtva. Premikač, kateri je bil kriv nesreče, si je pognal kro-gljo v glavo.
—	Pana, 111. — V prizadevanju, da reši življenje strežnici rdečega križa, Miss Gladys Fawkes, je dal zdravnik, kateri jo je zdravil en pajnt svoje krvi. Poročilo pravi, da se je bolnica po operaciji takoj počutila boljše.
—	Chicago. — John Po-lak, o kateremu smo poročali včeraj, da je bil ponesrečen, ko je s svojim truckom pomagal v blatu obtičočemu avtomobilu, je na zadobljenih ranah v bolnišnici umrl.
I^ ŠIRITE LIST EDINOST!
Znati je treba.
Debevec je bil povabljen na banket. Debevec je bil pa tudi roj&n za bankete. On ni jedel temveč žrl. Na tem banketu se je tako napolnil, da ga je hlačni pas tiščal za počiti in ni vedel, kako bi si ga od-pasal. Naenkrat začne pripovedovati : "Predsinočnjim sem bil na lovu in ko sem tičal za grmom se mi je prikazal pred očmi neznansko velik zajec."
"Kako velik", vpraša nekdo.
Debevec §e je odpasal in pokazal jermen: "Tako dolg je bil." je dejal glasno in na tiho pristavil: "oddahnil sem se!"
SLOVENSKA KUHARICA
je zopet prišla in smo jo prejeli v nekako 30 izvodih. Gospodinje, ki jo želijo naročiti, naj to store takoj, dokler ne poide. Knjiga vsebuje blizu 670 strani in je ilustrovana z številnimi slikami, ki kaže gospodinji, kako se pripravlja za kuho ali kak drug namen ta ali ona stvar. Stane samo $4.00. Pišite po njo takoj !
Knjigarna Edinost 1849 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
Slovenskim gospodinjami
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kaj eno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju :
Math Kremesec

SLOVENSKI
1912 W. 22nd STR.
MESAR
CHICAGO, ILL.
Vsaka dobra gospodinja si čez poletje nabavi
7 , .	Mil	vsaKa uoura gospuumja, si cez poietje nauavi
aj zi ovska vera prepove- Zalogo konserviranega sadja in zelenjave, da ima po
duje jesti prašičje meso. ,|j|{ zimi vedno kaj dati na mizo, ko pridejo obiski. Vsa-
1
znano ie. da je iidom strogo riVnV° ,*no jesti prašičje meso na kate-mani na£ln: z*kar Pa vzroki &e niso dovolj DnHu •	Mojzesove postave so bile n«
"■""asi Jnjeničnega zakona in razlog j« p radič naj umazanejiih živali je morala^ biti glavni vzrok za prepoved. Poleg tega, so pa še drugi važnejši vzroki, na katere je Mojzes p repo veda ljudem jestli svinjsko meso. Jajca
ali zalega trakulje so večkrat zaležena v svinjskem
mesu. Svinja poje vse kar dobi in pri tem poje tudi to zalego, ki je pozneje razvije v svinjskem mesu
v "cyst" ki se počasi preide v meso. V ti obliki zamore ostati več let, dokler ji človeški želodec ne
_ I da dovolj gorkote potom
t;vi • . '^sflV katere se razvije v novo novimi ln iz uh zaleK Pr»de trakulja, ki vslpd u nm°£° gorja ljudstvu. To vzrok Btesn £Srircea bi ** m°rali vedno svinjsko TO Drekuhati predno se ga zavžije. vijo '. nKtt- ien in otrok trpi in se zdra-DraVfl v.Pmie bolezni med tem ko je njih drobci ««« trakulja. Prava znamenja ao ~ j m	v odpadkih. Podobna %na-
omotica, slab tek. zguba teže.
il. C'Lrumena koi&' bolečine v de-nrbtu in nogah, pazenja v tre-
Ll^L™' 10 86	vzdiguje T
ie "Ima vo,J> do dela in ne n ne ambic,J° in je malenko-rS« Doatane večkrat kisel in brain w, Rr,lu' Omedlevični napad SE*?1 VB,ed trakulje. Pripe-il«	trakulja zlezla v sapnik
umori Naročite si dovolj « 110.48 pri Lazal Med.
jf|] ko sadje in zelenjava je v svoji sezoni zelo poceni in ■ varčna gospodinja zna uporabiti priliko, da prihra-|y ni denar. Domače konservirano (vkuhano) sadje in zelenjava je okusneje in ceneje, nego kupljeno v baksah!
Ker pa nobena izmed nas ni bila rojena, kuha-sgt rica, se je treba tega priučiti. Iz angleških knjig na-^J še gospodinje ne morejo veliko posneti, ker veči-jšji noma jezika ne razumejo dovolj. Tu pa jim jako HM prav pride slovenska knjiga, "Sadje v gospodinj-H stvu," katero je spisal M. Humek, višji sadjarski Igj nadzornik v Ljubljani. Knjiga je pisana preprosto, ifflj in razumljivo in jo našim gospodinjam toplo pripojil ročamo. Knjiga ima tudi 13 barvanih in 42 navadnih 1 slik. Cena 75c.
Ustvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. M no- |
- |
ga velika bogastva so imela svoj začetek v skromnosti. MILJONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CILJ. Zavzemite se tudi vi tako delati in zadovoljni boste z uspehom.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Aye., vogal 19. ceste
Naroča se v
KNJIGARNI EDINOST 1849 West 22nd Street.
CHICAGO,
ILLINOIS
Chicago, 111.

.3-iBa
Za splošno kuho priporočamo:
Malo ali Varčno kuharico, cena................$1.00
Veliko ali Slovensko kuharico cena............$4.00
Varna banka za vlaganje vašega denarja
Naš INOŽOMSKI ODDELEK Vam vedno najboljše postreže pri pošiljanju denarja, s prevoznimi parobrodskimi listki za in iz Evrope, izdeluje razne zaprisežene izjave in druge poire Dne listine.

...

-------— ■	"W"1-'" »■ » - ".Mi.M,,™......™!, II j imunimi III.II u II IUIJIAW.IV.WMW'.IW*
mrmrmrm/m
ZVONARJEVA HČI.
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
Marijca je prišla po opravljeni dolgi spovedi domov. Preden je šla v cerkev, je prosila mater odpuščanja — očeta pa ni dobila.
In sedaj je stopila preplašenega obraza k njemu:
"Oče, prišla sem od svete spovedi. Ljubi Jezus mi je odpustil moje grehe, odpusti mi tudi ti, če sem te žalila, -nisem te iz hudobnega namena."
Poln notranje ganjenosti je objel močni mož svoje nežno dete in pristavil:
"Ostani vedno taka, kakor si bila dosedaj Marijca, pa te bom vedno rad imel; bila si vedno moja dobra hčerka. Deklica je z nadarjenostjo bistrih otrok spoznala, da je sedaj ugoden trenutek, zato je srčno zaprosila: "Oče, jutri pride moj Odrešenik k meni, kajne, da me spremiš z bratom in materjo v našo cerkev? Ne bi se mogla veseliti, če bi se ne udeležil mojega praznika."
Henrik je bil že davno sklenil udeležiti se s svojimi lepe slovesnosti v katoliški cerkvi. Otrokova prošnja pa ga je še bolj globoko ganila.
Še nikoli ni deklica spomnila očeta verske razlike; — danes je prvič začutil, da trpi otrok in žena vsled te nesrečne razdvojenosti v veri.
"Vse ti izpolnim jutri, otrok moj, kar hočeš," je dejal vneto in se pri tem komaj ubranil solz.
Praznično jutro je napočilo. Rozika je oblekla hčerko v belo nevestino oblačilo. Sama pa si je nadela novo črno, svilnato obleko, ki so jo tam navadno nosile matere prvo-obhajancev na belo nedeljo. In kako ji je bilo težko pri srcu, kako težki so bili njeni občutki! Toda premagati se je morala in pokazati otroku vesel obraz, da bi ji^ne pokvarila svetega veselja pomembnega dne.
Drugič po poroki je šla danes s svojim može mk skupni službi božji. Pokleknila sta drug poleg drugega v družinski klopi, zakaj po slovesnem obhajilu otrok so pristopili tudi stariši k mizi Gospodovi.
Slovesni sprevod se je približeval cerkvenim vratom. Zvonovi so peli v zvoniku, orgije so zabučale na koru, bele in rdeče cerkvene zastave so plapolale, sivolasi dušni pastir je peljal pobožno deco pjiv do oltarja. Zlato pomladansko solnce je metalo svoje žarke skozi okno v temačno cerkev na bele venčke deklic prav do oltarja naše ljube Gospe in pozlačevalo Detece Jezusa v njenem naročju.
Slovesna božja služba se je pričela. Otroci so klečali v molitev zatopljeni. Kadilo se je dvigalo kvišku liki prozorno pregrinjalo in se vzpenjalo višje in višje do pisanih cerkvenih oken.
Sveti trenutek se je približal. Sivolasi gospod mestni župnik se je obrnil k pobožno klečečim vernikom. Lahno se je tresel zlati kelih v njegovi roki, ko je poln notranje ganjenosti govoril besede razodetja:
"Glejte *'"agnje božje, ki od jemlje grehe sveta!"
Trepetaje so klečali otroci v blaženem pričakovanju pred nosilcem Kristusovim, ki jim je delil nebeško jed.
Pritajeno ihtenje se je širilo po cerkvi med verniki. Veličast trenutka je obvladovala duše.
Marijca je klečala z Jezusom v srcu nedaleč od stari -šev. Obrazek ji je žarel in biserna solzica ji je kanila na pobožno sklenjeni roki. Molila je z angelsko gorečnostjo. Rozika je sklonila glavo v suhi roki in se prepustila vsej bedi. Kaj je molila, je komaj vedela; bilo je zmedeno jecljanje, ki se je končavalo zmerom z željo: "Ljubi Jezus, daj ji več sreče nego meni —, obvaruj jo lahkomišljenosti —ne daj, da bi ona trpela, kar sem sama zagrešila."
V tej uri so mnogi plakali/to je Henrik videl in zato

ELY, MINNESOTA
GRAMOFONI
so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec.
Alflo .ga še nimate t Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče.
POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke.
IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom.
TRPEŽNE in močne oevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri na« vsake vrste.
GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam.
Pridite in prepričajte se!
Slogar Bros.
ni Rozika vzbujala pozornosti. Ti, ki so klečali za njo, so* dobro razumeli njene solze. Gotovo ji je težko delo, ko je morala v tej uri sama, brez moža h Gospodovi mizi. Naposled se je osrčila. Saj bo pristopila, da se pokrepča na božjem Srcu in se pred vsemi pripozna k veri svojega o-troka. Na strani starega, tresočega se očeta je šla nasproti Kruhu življenja.
Mož je zrl za njo žarečih oči. Tu, na njeni strani bi moral stati on, mesto starega očeta. Pokazati bi moral, kakor ona dva :"Glej ! Edini smo v Kristusu!"	i
In to so bili. On in deček sta bila tukaj pravzaprav usiljenca, gosta tam, kjer so imeli njegovi domovino.
Družina je zapustila cerkev resnejša, kakor je prišla.
Sreča dekličina pa je kmalu pregnala otožnost njiho-vih«obrazov. Vsak se je pač trudil, da bi skril pred njo svojo otožnost.
In vendar je prinesel ta dan tisoč solza in komaj en vesel nasmehljaj. —
20. Deček.
Mirko je hodil v šolo k mestnemu magistratu. Učil se je nemško in latinsko. Učenje mu je šlo gladko.
"Vse to lahko še rabi," je rekel oče.
Naučil se je pa tudi zabavljic proti "papistom." "Kle-čeplazci, svojeglavci" so vpili dečki za njegovo sestro; — zato pa jih je pošteno nabunkal.
Povedal je svoji materi: "Magister je dejal in ta mora vedeti, da vi molite Marijo, ko smemo vemdar samo Boga moliti." Preplašena mati je skušala s priprostimi pa zgovornimi besedami razložiti češčenje Marijino pri katoličanih.
Deček je zelo ljubil svojo mater in ona ga je skušala z vsemi ljubezenskimi vezmi navezati nase. Vsak dan se je nanovo vojskovala za njegovo srce in njegovo zaupanje. Ko je šel ob nedeljah z očetom k luterski pridigi, mu je pripenjala svež ovratnik, pogledala ga gorko in dejala : —
"Misli, ko boš molil očenaš, name in na sestrico."
S štirinajstim letom se je pričel pouk za lutersko po-trjenje. Dan za dnem se je učil vrste izrekov. Njegove živahne ustne so jih naglo izgovarjale, ne da bi se kaj zmotil ali prenehal.
"Lepi izreki, koristni izreki, globoki izreki," je rekel oče. Rozika pa si je mislila: "To vendar ni priprava za potrjenje; kar bi moralo biti glavna stvar, tega ni."
Deček je moral pokazati, da je kos vsakemu vprašanju svojega pastorja. Če bi se mu ustavilo, bi bila to sramota za vso družino. Nasprotno, če pa mu je šlo gladko, kot namazano, je bila to za vse velika čast — in pohvala zanj.
Materi se je zdel najbolj pomena vreden rek, ki ga je navadno dal pastor vsakemu posebej za poznejše življenje. --
Phone: Randolph 6095—R.
CLOVER DAIRY CO.
MEGL1CH & ANDOLEK
Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd.
Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO.

Dve kvalitete so, ki določajo vrednost!

Dobro obleko se vedno izplača kupiti radi dveh kvalitet! Ko pride do cene je malo razlike med ceno dobre obleke in obleko nižje kvalitete — a velika razlika pa je v modi, izdelavanju, blagu, in vrednosti.
Vzorec dveh kvalitet in dveh vrednostij se lahko opazni v naših moških in zamlade fante oblekah ZA SPOMLAD
Z DVOJNIMI HLAČAMI
ki jih prodajamo po
$35.00
DRUGE OBLEKE VSE Z DVOJ- i * NIMI HLAČAMI PO:
$25, $30, $40, $45 IN VIŠJE.
PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE PONUDBE!
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Cot. i6t5i Street.
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
iz Dolnic svojemu gospodar ju Brecelniku v Šiško hlode. Na cesti med Dolnicami in Ža-pužami sta se s tovarišem nekaj sporekla nakar ga je drugi pahnil z voza, tako da je nesrečnež priletel z glavo ob tla in si pri tem pretresel možgane. Ostal je naj prvo v, domači oskrbi, ker je pa njegova bolezen napredovala, so ga morali v petek prepeljati z rešilnim vozom v bolnico.
7
MALI OGLASI.
60,000
podpisov za farmarjev.
pomoč
Washington. — Preziden-tu Coolidgeu so izročili prošnjo za odpomoč farmarjem države Illinois z 60.000 pod pisi. Prezident. je koj odda prošnjo poslancu Haugenu iz Iowa, kateri je rekel, da pride prošnja takoj v debato. V prošnji je navedeno, da takoj šna pomoč bi bilo veliko olaj-šilo.
ZA MESEC JUNIJ.
Mesec junij je posvečen ščenju božjega Srca Jezus vega. Krasno premišljevanj« za vsaki dan tega meseca spisal frančiškan P. M. Hol! ček, in jih tudi izdal v posel ni knjigi, da se je lahko pt služujejo tudi drugi. Vse one ki si žele naročiti to knjigo pozarjamo, da jo lahko dobe
Knjigarni Edinost. — Cena
samo 60c.
(6—27.)
-o-
Zračno letalo bodočnosti.
Zračno letalo bližnje bodočnosti imenujejo "Mati" za letala, ker bo tako konštruira-no in veliko, da bo nosilo na sebi po več navadnih letal, katera bodo poljubno odleta-vala od svojega prostora.
• Za danes je stvar nekaj novega, v bližnji bodočnosti bo pa nekaj navadnega.
-o-
Junaška snubitev.
V Tibetu se snubi na prav čuden način. Ko se je mlade-, nič zagledal v devojko in ima trdno zaupanje, da ne bo zavrnjen, gre snubit. On počet-ku svojega govora vzame volneno krpico, namočeno v olju, jo užge in jo dene gorečo na golo roko. Počasi gri ta čudni stenj, povzroča globoko o-peklino in velike bolečine. Toda snubač ostane miren, mirno zasnubi in izvoljenka opazuje junaštvo svojega snubca, ki vkljub mukapolni bolečini kaže vesel in srečen obraz. Dekle misli, da je ni stvari na svetu, ki bi bila njenemu snubcu bolj pri srcu, kakor ona.
NA PRODAJ
so tri hiše blizu slovenske cer« kve na treh lotah. Ena je tri« nadstropna zidana hiša. Dru-ge dve sti dvo-nadstropne le-sene. V hišah je 17. rentov, ki nesejo $196.00 mesečno. Cena $14,000.00. — Za nadaljria pojasnila vprašajte:
C. SPONDER, 2231 So. Wood Street,
CHICAGO, ILL.
(5—21—22—23.)
SPREJME SE
za splošna hišna dela dekle tukaj rojena ali iz starega kraja, ki bi hotela sprejeti službo. Plača dobra. Pišite ali pa telefonično pokličite na: 2929 — Washington Bvld.
CHICAGO, ILL. Phone: Nevada 5096. •
J.K0SMACH
z804 W. 22nd St. Chicago. IU
Roiakom se priporočam Pfi nakupu raznih
BARV. VARNIŠEV. ŽBL*1 TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboljse delo. najnižje cent Prevzamem barvarne hiš runa! in zno*trai. t>okladam stenski papir.
"Sur Majk!
KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO
TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še
Vas?
Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo tcako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista
EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se!
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St	Chicago, BL
=====