187
že po vsej Rusiji, ter se je vedno boril za njegovo čistoto. Ko so 28. decembra m. 1. vsi členi „R. S." obhajali svoj sestanek za prijateljsko mizo, je poslalo vse omizje svojemu ljubimcu navdušen brzojavni pozdrav v stanovanje skoraj da ne na mrtvaški oder . . . Vasilij Lvovič je odgovoril s četirostišjem:
Plevritom i) groznvm sbitvj snog, perenosja jedva stradanja, rodnogo „Russkago Sobranja" ja pozabvt stihom ne mog!
Taka je torej bila oporoka Vasilija Lvoviča svojim somišljenikom in svoji domovini, katero je vroče ljubil in katera tudi njega v veke ne pozabi!
Prof. Štiftar (Kaluga).
Čoln  ruske ladje izpusti torpedo
Vojska med Rusi in Japonci.
Nenadoma se je začela na daljnem Vzhodu vojska, za katero se zanima danes ves svet. In po pravici, ker se ne borita zdaj le dve državi, ampak dva svetova, dve veliki plemeni človeškega rodu. Vse velike države opazujejo razvoj rusko-japonskih bojev z veliko napetostjo, ker je nevarnost, da se zaradi raznih nasprotujočih si interesov ne vname vojska še med drugimi narodi.
Ruski in japonski narod sta morala udariti skupaj na obrežju Rumenega morja.
Rusija si mora iskati pristanišč v vzhodnih morjih, ker se drugače njene azijske pokrajine ne morejo trgovsko razvijati. Njena evropska pristanišča so zaprta, ker Švedska, Danska in Nemčija lahko ovirajo rusko brodovje. Vojna mornarica v Črnem morju ne sme skozi Dardanele. Severno morje Rusiji pač ne pomaga mnogo. Edino le na Vzhodu ob Japon-
) Pljučnica.
skem morju si more Rusija pridobiti prosto pot za svojo mornarico. Zlasti odkar je zgradila Rusija z velikanskim trudom sibirsko železnico, je vse žrtvovala, da si ustvari tam velika pristanišča. Rusi so postavili Vladivostok na severu, a treba jim je bilo poti tudi v južne pokrajine. Zato je Rusija zasedla Mandžurijo in na njenem najjužnejšem polotoku trdnjavo Fort Artur, blizu njega pa sezidala trgovsko mesto Dalnij.
Od druge strani pa steza Japonska svoje roke po azijskih pristaniščih. Japonci hočejo biti to, kar so na drugem koncu sveta Angleži. Čutijo se poklicane, da načelujejo »rumenim narodom" in kavka-škemu plemenu iztrgajo prevlado v Aziji. Sedanji japonski mikado Mutsu Hito je japonsko državo preustrojil po zgledu modernih držav, in zlasti vojaštvo izborno organiziral. Mladi Japonci so študirali na evropskih vseučiliščih in zanesli na Japonsko ves tehnični napredek evropskih držav. V zadnji vojski s Kitajsko so Japonci zmagali, in odtlej njihov vpliv v Aziji raste od dne do dne. Posebno mala trgovina v vzhodnji Aziji prehaja v roke spretnih japonskih trgovcev.
Japonci so sklenili, da s silo poženejo Ruse nazaj. Pri tem jih na tihem podpirajo Angleži, katerih interesi se ravno tako križajo z ruskimi v Tibet.i. Japonci so   se   neprenehoma   pripravljali na boj,pri tem pa niso  izdali   svojih  načrtov,  tako   da   so Rusijo  napadli skoro nepripravljeno v trenutku, ki je bil zanjo jako  neugoden. Ruske ladje so bile v Vladivostoku zamrznjene in huda zima je bila jako nepripravna za dovažanje velikih vojaških čet iz drugih krajev tako razsežne ruske države.
Bilo je dne 7. februarja, ko je presenetilo svet kratko poročilo iz St. Peterburga: „Minister zunanjih zadev grof Lambsdoiff je poslal ruskim poslanikom na raznih dvorih poročilo, da je japonski poslanik v Petrogradu izročil ruski vladi noto, s katero obvešča rusko vlado, da je Japonska sklenila ustaviti nadaljna pogajanja z Rusijo in odpoklicati iz Petro-grada svojega poslanika in poslaniško osobje. Vsled tega je ruski car zapovedal, naj ruski poslanik s svojim poslaniškim osobjem takoj zapusti Tokio."
Ta čas so pa tudi že grmeli prvi streli v Vzhodni Aziji. Lokavi Japonci niso vojske niti napovedali niti čakali odgovora ruske diplomacije, ampak ponoči napadli iznenada rusko ladjevje pred Port Arturom.