Št 630. V Mubllani, ponedeljek dne 27. novembra 1911. Leto II. : Posamezna številki • viaarjev t Wu|a vtik daa — ta« oh nMMi la -•ki «k ponedeljkih ok il.it- - Nm«Mm znala: v LJublJaai v a prevalitvi »K 1-Ml a 4Mtavl|Ml«a m arkebuze in z jamarskimi sabljami. Drugi, pod zadnjim delom, je predstavljal jj.4vo smodnišnico; kakih dvajset sodov smodnika je stalo v Je,n. Obadva oddelka sta bila zaprta z močnimi vrati. ji S svojim železnim drogom je Skalabrino strl obe kljukici. Ogledal si je oddelka. B i je nekbliko bled, a drugače popolnoma miren. Ravnal je brez naglice, premišljeno in natančno. Najprej je pomaknil sode tesno skupaj. Nato je navrtal srednji sod s svojim bodalom. Nekoliko smodnika se je vsulo iz luknjice. . Skalabrino je vtaknil v to luknjico konec netila, ki ga je Privlekel izza svojega mornarskega jopiča. Netilo je bilo dokaj dojgo. — Gorelo bo skoraj celo minuto, je računal. Nato je postavil svojo slepico k tistemu koncu netila, ki je zunaj soda. in jo odprl. Pokleknil je na tla. Tako je čakal . . . Naenkrat se je oglasilo zgoraj na krovu kričanje. bil Preteklo je par minut. Skalabrino je poslušal kleče, s slepico v roki. Kričanje je vmolkflilo, in zadonela so kratka povelja: — Naprej! Na kopno! Na kopno! . . . To slišavši, je prijel 2a konec netila in ga pritaknil k plamenu svetilke. Netilo je začelo prasketati in se zvijati kakor ognjena kača. Skalabrino je vstal in pustil svetilko na tleh. — Prisegel sem, da se ne umorim, je zamrmral. In mirnih korakov, brez naglice, se je napotil na vrh. — Izdaja! Izdajal je zagrmel Foskari, ko je videl admiralsko ladijo priklenjeno k nabrežju. V istem hipu se je obrnil proti Gvidu Džcnnaru in ga divje z bodalom v prsa. Džennaro je padel in zaječal: — Po meni jel Obležal je na obrazu, ne da bi se ganil. Toda, če bi bil kdo tako radoveden, da bi se bil sklonil blizu k njemu, bi ga bil nemara slišal mrmrati. — Res, mojster Molina je prvi orožar na svetu; njegove verižne srajce so prava mojstrska dela.' In radovednež bi bil videl, kako policijski načelnik po mačje odpira oči ter se ozira okrog sebe. Ko je Foskari zakričal, so zarotniki in z njimi Altieri potegnili meče. — Švicarji, k menil je zarjul dož. K meni, senatorji 1 Tu davijo zakon, tu ubijajo svobodo! — Nikakor ne, je zagrmel Altieri, samo vas hočemo ubiti, ako se ne vdaste . . , Vdajte se, Foskarii . Dož se je oziral krvavo okrog sebe. Videl je zarotnike navaliti na Švicarje, ki so stali kakor stena. — Pogum I Pogum l jim je zaklical in planil v sredo mednje. Nasprotni četi sta planili druga nad drugo; streli iz samokresov in arkebuz, rjovenje gneva m ječanje ranjencev in napolnilo zrak. . i' — Na kopno! je kriknil Altieri in dal znamenje svojima skrova admi-po širokem sunil prav dvema kompanijama. — Izgubljen sem! je viknil dož. Glt>sen krik je odgovoril Altierijevemu klicu ralske ladije, in njegovi vojaki so se udrli hodniku. V tem hipu pa je peklenska razstrelba pretresla zrak. Admiralska ladija se je odprla kakor vulkan.' Neizmeren steber plamena s perjanico iz črnega dima se je dvignil naravnost kvišku. Nato je začela padati v morje in na obrežje toča ognja, žarečih drobcev in raztrganih človeških udov. Prestrašeno strmenje je za nekaj trenotkov prekinilo krvavi boj. Nato je nastopilo turobno molčanje. Admiralska ladija je bila izginila in z njo obedve Altieri-jevi kompaniji ter večina zarotnikov, ki so bili vkrcani na njej. Zaslišal se je glas besne radosti, napol krik, napol rjovenje. In Foskari, veselja pijan, je dvignil meč in planil nad pro-tivnike, za njim pa ne le Švicarji, nego tudi vsi patriciji, ki so se še obotavljali do te minute. Nastalo je kruto klanje. V malo trenotkih je ležalo na tleh dvesto mrtvih. Altieri in okrog njega desetorica zvestih, se je boril še vedno; toda orjaški Švicar je mahnil s haleparto in mu zlomil meč. Altieri je blazno pogledal Foskarija. Prijel se je z obema rokama za lase, in klaverno ihtenje mu je bruhnilo preko nabreklih ustnic — Primite ga! je zagrmel zmagoviti dož. Toda Altieri je planil iz dosega njihovih rok. , Videli so ga bežati in izginiti v neko stransko ulico. In dož, v pijanosti svojega zmagoslavja, bi ga preganjal. — K doževski palači 1 je velel. ni maral misliti nato, da (DalJeJ skih volitev tako zakonito lepo speljati, kakor je speljal zadnje državnozborske volitve, ko je dobil klerikalni Pogačnik 119 glasov, a Drmota samo 2 Seveda, roka roko umije. — m — Iz Begunj na Gorenjskem. Naše gasilno društvo nas je zopet razveselilo zadnjo nedeljo z gledališko predstavo in petjem. Prav hvaležni smo posebno voditelju petja in režišerju, ki sta nas jako iznenadila. Krasna pesem .Nazaj v planinski raj* je bila peta s pravim Čutom in z lepim pred-našanjem. Bolj priprostim ušesom je pa bolj ugajala narodna pesem o og-ljarjtf. Žaloigra .Mlinar in njegova hči' nas je popolnoma zadovoljila. Igralci so bili vsi dobro izvežbani. Posebno glavne vloge so bile v kaj, v spretn h rokah. Pač nismo mislili, da bo ta igra, ki ni nič kaj hvaležna, tako doara izpadla.' Le tako naprej! Mislimo, da je 1 tudi gmotno dobro vspeha, ker je bil gasilni dom kljub slabemu vremenu prav napolnjen. Iz Ježice. V nedeljo zjutraj poklical je župan Rogovilčev Tone po župnikovi volji sestavljen občinski odbor k seji. Na dnevnem redu je bil predlog, da se občinski odborniki ki-movci župniku za njegov strankarski trud pri občinskih volitvah s tem hvaležnega izkažejo, da naj plačuje učiteljica za svoje stanovanje v mežnariji župniku a ne občini. Občani zgrade stavbo občini v korist — a župnikova grabežljiva roka jo prepiše v cerkveno last. Tako se je zgodilo že pri obeh mežnarijah, pokopališču i. t d. pod slavnim županstvom Vilfana. Sedaj vemo, zakaj je bila vera tako v nevarnosti pri občinskih volitvah, da se je moral župnik takrat posluževati naj-boljlažnjivih, obrekljivih podlih in u mazanih pripomočkov za klavrne zmage. Župnikova* bisaga namreč ni nikoli dosti polna in sedaj se je poprijel še občinskega korita: Drugi predlog je bil, da se revčku Tonetu županska plača izboljša. Temu možakarju svetujemo, naj odloži županstvo, saj so še domačini, kateri se pehajo za županski stolec. Namesto spominske plošče dobi pa korito. Letošnje občin sjce volitve so pokazale, da so se Posavci naveličali županovanja Rogovil-čevega Toneta. Toraj Tone, čas hitro beži, kmalu pridejo zopet volitve. Treba se bode zagovarjati! Pazi, da ne bodeš sam ostal, vsaj kdor Te spozna, vsak se te ogibal Saj vendar bereš ^Jutro*?! Ako Ti pa denarja primanjkuje za kak plašč ali svetilko, ti ga bodo preskrbeli že možidji Jurčevec, Končane in Martinove, kateri so itak od tvojih starih hlač odvisni. Koritar ali te je kaj sram? Popoldne v nedeljo imel je potem neki Moškerc v ču-karskem domu shodek. Spravil se je nad ljubljanske mesarje. Govoril jim je, da je njegova žena dala zjutraj za kg mesa 2 kroni — a odgovor je bil precej dober — mogoče jih je kje drugod zapravila ? 1 Po shodu so se klerikalci izrazili, da so komaj čakali, kedaj bode konec Moškerčevega govora. Dober govornik se že vsaj posluša — a tega se ne more poslušati. Torej MoškercI Vaša slava na Ježici je splavala po vodi — rajši hodite z Vašo ženo meso kupovat, da ga bode ceneje dobila. Na shodu sta se dva klerikalca A. in Š. s koleni trkala, ko se je govorilo o ustanovitvi hranilnice, Mogoče nameravata na ta način h koritu prilezti?! Iz Sttiožeč. Žalostna prikazen 20. stoletja jr Franc pl. Garzarolli, župan v Senožečah. Ne more se vživeti v demokratični duh sedanjega časa in meni, da še vedno vihti pasji bič nad .ubogim kmetom kot nad njegovimi predniki. Toda oni žalostni časi so minuli, ko je plemenitašu kmet služil kot pes in še poljuboval njegov bič. Pokazal je svojo oholost preteklo nedeljo. Bil je izredni občni zbor mlekarne. Mlekarna je pred dvema letoma oddala v najem mleko Možetu iz Dolenje vasi pod pogojem, da on mleko podraži v tisti meri, v kateri se bo mleko podražilo v Trstu. Takrat ga je plačeval do 15 vin. liter. Letos se je mleko podražilo za en vinar pri litru v Trstu. Večina na občnem zboru je bila zadovoljna, da Može plača mleko po 16 vin, ko je poročal odposlanec mlekarne, da se je podražilo za en vinar. Ne tako Garzarolli. On je nahujskal deset svojih pajacev, da so zahtevali proti večini, naj Može plača mleko po 18,vin. liter, ako ne, mu mlekarna ne sme dati več mleka. Seveda bi bili vsi rajši imeli mleko plačano po 18 vin. kot po 16 vin. A treznejši, in tih je bila večina, so uvideli, kako so brez glave Garzarolli in njegovi pajaci, ki so zahtevali, da se pogodba z Možetom prelomi, nastane tožoa itt mlekarna bi bila obsojena. Edino pametno je bilo stališče, katero je zastopala večina, da je zahtevala povišanje za 1 v, da se izogne vsaki pravdi. Pl. Garzarolli je bil ves divjf, ko je videl, da s svojo zahtevo ne more prodreti. Peljal je svoje zveste nevedneže na cesto, jih tam še enkrat oštel in ko je videl, da je v manjšini, pustil je te revčke pod kapom in zbežal domov. Ni pa povedal, kako bi se doseglo 18 vinarjev, kot je zahteval. Pl. Garzarolli že dalj časa ni priljubljen v Senožečah. Umevno je res samoobsebi, da nobeden, ki pozna njegovo hinavščino, ne bo slepo drl za njim. On hoče veljati za naprednega, a je pri svoji strahovladi bolj klerikalen kakor so bili njegovi predniki, ki so bili župniki v Senožečah. Njegova mora obveljati. Ako ne, je zamera in preganjaje do smrti. Zdaj pa poglejmo, kaj bi bilo, ako bi v nedeljo obveljala njegova 1 Kaj bi bilo? Prelomiti pogodbo. In zato bi mlekarna, oziroma Člani plačevali sodnij-ske stroške. Ako bi njegova zahteva, da mora Može plačati mleko po 18 v, obveljala, bi ravno tako člani plačevali sodnijske stroške radi njegove pretirane zahteve. In kdo bi največ trpel pri tem? Ubogi kmet! In kdo bi bil kriv? Garzarolli, ki se navidezno dela prijatelja kmeta, v nedeljo so pa vsi pametni videli, ako bi še nadalje poslušali oholega plemenitaša, da bi bili v kratkem vsi pod kapom z njegovimi pajaci vred Zato pa proč ž njim. Zapomnimo si samo to-le: Ako bi bil on resnično prijatelj občine m kmeta, bi ne bil prodal trav* nika za 20.000 K občini, ki ni vreden med brati niti deset tisoč kron. Številke glasneje govore kot njegove besede. Proč z Garzarollijem kmetje, ako nočemo priti vsi pod kap. Proč z zapeljivci! Iz Kašlja pri D. M. v Polju. .Jutro* je pisalo, da so bili posestniki pri prodaji zemljišč za vevško železnico oškodovani za 71.000 K. K tej notici pripomnimo še sledeče: Pri tisti kupčiji se je prodalo tudi šest občinskih potov. Za to zemljo bi občina lahko dobila 10000 K- Ker se pa naš župan Jakob Dimnik in njegov tajnik Micina nista potegnila za občane, ni občina dobila niti vinarja. Zakaj bi se pa potegovala ? Ali ni dobil Jokel 10.000 K nagrade? Vi občani pa plačujte še večje davke. 10.000 K bi se lahko porabilo za šolo v Zalogu, tako boš pa moral ti posestnik in ti ubogi delavec vse sam plačati in te vrste možje lahko na tvoj račun dobijo nove nagrade. Še en dokaz, da Dimnik občanom strahovito škoduje in da mu niso mar koristi občine. Tovarna na Vevčah je pred leti zvišala jez za 50 cm. Ljubljanica je vsled tega ob dežju prestopila bregove in posestnikom pokvarila vso travo. Letos pa je hotela tovarna jez zopet zvišati. Posestniki smo se temu uprli, le Jokel je hotel nekaj barantat*. Držal je zopet s tovarno, ne pa* z občani. Mislil je, da bode zopet dobil 10.000 K nagrade. In takega človeka, ki se po- teguje za židovske kapitaliste, naj bi mi volili? Ne in stokrat nel Delavci I V nedeljo ste imeli shod zoper vašega ravnatelja. Sedaj pa ravnatelj agitira pri vas, da bi volili njegovega prijatelja. Delavci 1 Ne poslušajte ravnatelja, volitev, je slobodna, nikogar se ne bojte I Če se le malo službeno pregrešite, kaj se napravi z vami? V občini z neodvisnim odborom kmetov in delavcev, bo imel delavec vedno zaslombo. Delavci, posestniki, volilcil Ne volite ljudi, ki delajo le za svoj žep, ne pa za občane. Naša .samostojna kmečka stranka* bo postavila za odbornike ljudi, ki se bodo potegovali le za vaš blagor. Kmeta in delavca naj vlada le samostojen kmet in svoboden delavec, ne pa politična kreatura, ki dela le za sebe in tujce. Posestniki iz Zaloga, Spodnjega in Zgornjega Kašlja in Dobrave I Vi ste bili oškodovani pri prodaji za vevško železnico. Vi posestniki iz Dobrunj in Slap ste pa škodo trpeli radi tovarniškega jezu. Ako hočete še trpeti tako vlaoo v občini ? Ne I Prepričani smb, da boste volili može, ki jih bode postavila naša .samostojna kmečka stranka*. Tudi na vas vrli Snebrčani in Jadobrovčani se zanašamo. Mi vemo, da ste vrli in pametni možje, ne pa babe. Mi nismo brezverci, kakor nas je Dimnik razvpil. Mi smo verni, toda pošteni možje, ki bomo delali le za vas. Glasovnice skrijte, posebno pred županom in Mrcinom! Prečrtajte ljudi, ki so županovi somišljeniki! Na glasovnice napišite prav natančno ime, stan, bivališče in hišno številko n a -šihpoštenih in nesebičnih odbornikov .samostojne kmečke stranke*! Volitev je tajna. Nihče ne bo vedel, koga ste volili. Le brez skrbi v boj proti županu ni potrebno, proti njegovemu tajniku Mrcini. Volilci, odprite oči, še je čas, da vzamete politično moč pijavkam, škodljivcem občinskega gospodarstva. Ne zapustite se preslepiti, v volilnem boju ne gre za vero, ampak edino zato. ali se bo v bodoče gospodarilo z večjim občinskim premoženjem, pošteno ali nepošteno. Možje ste! Ne vdajte sel Brez strahu v boji Vsako nasilstvo nam nemudoma naznanite 1 Poskrbimo za pri merno kazen in naj bo to tovarniški ravnatelj, ali Dimnik, ali kdorkoli. 1 DNEVNE VESTI. Klerikalci In ljubljanska občinska autonomlja. Sobotni .Slovenec* očita v uvodniku narodno napredni stranki, da je ona zakrivila, da je Ljubljana toliko časa oropana autono-mije. .Slovenec* misli s tem očitati naprednjakom ponovno izvolitev gosp. Hribarja za župana in zato mu je treba reči, da bi moral biti vladi po volji vsak župan, ki je po volji davkoplačevalcev, ki so pri tem v prvi vrsti prizadeti in za to bi moral stati vsakdo, ki ima v sebi kaj čuta pravičnosti, na stališču, da je bila razpustitev ljubljanskega obč. sveta nasilje, proti kateremu bi moral nastati največji odpor vse slovenske javnosti, brez vsakega ozira na to, da je bil obč. svet narodno napreden. Na to edino pravilno stališče se je tudi postavila socijalno demokratična stranka, klerikalci so se pa razpusta obč. sveta — odkritosrčno razveselili, ker v njihovem interesu in gotovo tudi z njihovim sodelovanjem se je to tudi izvršilo. Pa pustimo tudi za enkrat na stran in vprašajmo klerikalce, kdo je kriv, da je Ljubljana še danes oropana autonomije, ko so se nove volitve vendar izvršile že spomladi? Ali so tudi to zakrivili naprednjaki, ali pa klerikalci s svojim hudobnim protestom, potem pa, ko je bil ta zavrnjen z rekurzom? Naj klerikalci nikar ne poskušajo zavrniti svoje krivde na tuj hrbet in ako svoje krivde že nikakor ne marajo priznati, naj bodo vsaj — tiho I Seveda! Klerikalci se hvalijo v sobotnem .Slovencu* z napredkom kranjske dežele odkar imajo oni večino v deželi in pravijo, da samo Ljubljana v vsakem oziru zaostaja, napredovala bo pa takoj, ko oni zagospodarijo tudi na ljubljanskem magistratu. No, lep je napredek kranjske dežele pod neomejenim klerikalnim gospodarstvom — samo nasilje povsod in sedaj naj bi klerikalci vpeljali svojo strahovlado tudi na ljubljanskem magistratu! No, pa do tega ne pride nikdar, zastonj se bodo klerikalcem sline cedile po Ljubljani. Na princip majorltetete se sklicujejo klerikalci prav radi tam, kjer imajo oni večino in zato izvaja kranjski deželni odbor politični bojkot nad ne-klerikalci, četudi imajo klerikalci v deželnem zboru samo en glas večine. Ko pa govorijo o obč. svetu ljubljanskem, nočejo klerikalci niti slišati o tem principu in žugajo napredni večini — z deželnim odborom, ki je nadzorovalna oblast občinskega sveta! Štara stvar je, da imajo klerikalci dvojno politično moraloNeno za sebe in drugo za nasprotnike, ali da oni to tako očitno sami priznavajo, kot so priznali v sobotnem .Slovencu*, to dokazuje, da nimajo niti trohice sramu več. Pravno zastopstvo ljubljanske občine diši kakemu klerikalnemu odvetniku, najbrže dr. Peganu, ker tv .Slovencu* že žugajo dr. Trillerju, da postane lahko kmalu navaden advokat, ker da lahko izgubi pravno zastopstvo ljubljanske občine. Nas pro-kleto malo briga kdo je pravni zastopnik ljubljanske občine, ali iz tega se vidi, kake cilje zasledujejo klerikalci: preskrbeti na magistratu dobrih služb raznim voditeljem in pristašem klerikalne stranke. Dr. Gar el Hama, orijentalec, ki se prikazuje te dni v kinematografu .Ideal* je res lep posnetek in snov zelo zanimiva; je res vredno pogledati. Mednarodna razstava za Industrijo fn umetnost v Llverpolu — Stalna avstrijska razstavna komisija je tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici naznanila, da je mestni svet v Liverpolu sklenil, leta 1912 v velikem *logu prirediti mednarodno razstavo za industrijo in umetnost. Za pojasnila se je obrniti na naslov .Ehibi-tion Offico", 63 High Holboru, London. Prospekti še niso objavljeni. Iz novomeške gimnazije se nam piše: Že večkrat ste po pravici posvetili v temno gnezdo novomeške višje gimnazije, na kateri še vedno ravnateljuje znani Brežnik. Ta gospod sicer prav rad nadzoruje po vseh razredih, samo tega ne vem, ali dijake ali profesorje. In če pri visoki vladi po tem presojajo kakega ravnatelja, bo gotovo dobil najvišje odlikovanje v celi Avstriji Brežnik. Dobro pa bi bilo na vsak način, da se pri tem svojem potovanju iz razreda v razred malo natančneje ogleda učiteljevanje g. dr. Milana Šerkota Gotovo je namreč, da je ta gospod najbolj oduren na celi gimnaziji.., Nemogoče bi bilo našteti vse priimke, s katerimi obklada dijaštvo, Iz svoje naravoslov-ske vede zajema .najlepše* izraze kakor kozli, osli, butlji itd. Pred kratkim jev rekel celo sinu nekega uglednega Čeha češki tepec. Poleg tega se v izdatni meri poslužuje nekega drugega vzgojevalnega sredstva: dijaške glave in njih lasje niso nikoli prav varni pred koščenimi rokami tega gospoda. Če bo tako napredoval, je upati, da bo vsaj dosegel, če ne prekosil znanega matematikarja v Ljubljani. Minimalni zdravniški cenik, ki ga je odobrilo in določilo društvo zdravnikov na Kranjskem kot organizacija, je naslednji: a) za Ljubljano, Starodavna cerkev sv. Martina v MUnstru na Nemškem, je pred kratkim pogorela. Posebno hudo je bga stolp, ki je popolnoma uničen Cerke so šele pred nedavnim č<:soni z ve* likimi stroški popravili. zdravilišča in letovišča. Vsak po50,1 ^ bolniku v hišo 4 K. Navadna ordma cija v zdravnikovem stanovanju 00 naznaznjtni oidinacijski uri 3 K- ■""" b) Za Kranjsko izven Ljubljane: Vsak poset k bolniku v hišo 3 K. Navadna ordinacija v zdravnikovem stanovanju ob naznanjeni ordinacijski uri 2 tv Za specijaliste veljajo posebne posebne postavke. Ta cenik pojasnuj i še naslednja dolnčila: 1. Cenik ča najmanjše cene za zdravniška opravila, pod katere ne sme iti n * ben zdravnik; vsak zdravnik pa ,nJ pravico zaračuniti svoje delo nad najmanjšo ceno. 2. Vsak zdravnik j dolžan določiti razgovor z bolniki za posebne ure. 3 Razgovori o drugem času kot ob določenih uran so najmanj 50 odstot. dražji- 4. Obiski od 8. zvečer do 8. zju' traj ter ob nedeljah in kih popoldne, istotako takopV poseti ali poseti ob določenem ca na domu bolnikovem se zaračunal" dvojno. 5 Ako se zdravi v eni druž>' ni na enkrat več njenih članov, se poleg pristojbine za poset er.e oseb mora zaračuniti za vsakega nadaljnega člana^navadna pristojbina za razgovor. 6. vsako klicanje zdravnika, kakor hitro se je ta klicu odzval, se mora primerno nagraditi. 7. Znižava-nje pod enkrat določeno nagrado je ned°ŽaSt.S°okolskl dom v Borovljah* so darovali zopet: G Kogej, notar V Postojni 10 K, gosp. dr. Fran Ilešič v Ljubljani 1 K, Ignacij Gruntar v Ribnici 2 K, Josip Kastev, Nova Sela i K, Ing. Karol Pollak, Tržič 5 K. Milo5 Roš, Hrastnik 1 K, Ivan pl. Kapu • Celovec 22 K, čisti dobiček oa veselice na Trati z dne 9. oktobra 48 74 K, v veseli družbi v Borovljah se je nabralo 7 K, dr. Demšar ih Kajzelj v Ljubljani 120 K, Prus v Celovcu 4 K- — Vsem cenjenim darovalcem izrekamo to pot najprisrč-nejšo zahvalo in se priporočamo tudi za naprej, ter upamo, da bodo imel' ti darovalci še prav obilo posnemal-cev, saj vendar ne prosi kak bogatim nasprotno, najrevnejši in povrh tega MALI JJSTEK Čuk. Čuk je njegovo ime. Ko smo ga dobili, mu nismo mogli dati primernejšega imena. Da ne bodo naši čita-tel ji predolgo v negotovosti, o kom govorimo, moramo povedati takoj: čuk je naš pes. Zaradi svojega imena pa čuk nima nič skupnega z onim ptičem, ki nosi njegovo ime, niti z ljudmi, ki jih tako imenujejo: kajti naš čuk je popolnoma bel — znano je, da so čuki temne barve — in kar se tiče drugega, se mora priznati, da je čuk vkljub svojemu imenu zelo brihtna žival. Dan in uro njegovega rojstva ne moremo natančno določiti, zdi se nam tudi, da to za njegov popis nima najVečje važnosti; izhaja iz pasjega rodu in ima mnogo podobnih na ljubljanskih ulicah; nekateri pravijo, da ni čiste rase, za kar se pa čuk prav riič ne vznemirja; kajti vsak je, kar je, naj bo čista rasa ali ne. Ako bi ljudje med seboj tako gledali na rasol Tudi konečno on ne more za to, kaT so zagrešili njegovi predniki, ki so skazili čisto raso. Ako mu \ govorimo o rasi, čuk neverjetno zmaje z glavo. Kar se tiče njegovega imena, se ne da dognati, ah je nosil že kateri njegovih dedov to častitljivo ime; zgodovinski viri o tem molče; lahko pa sklepamo, da je on iz tef a rodu prvi tega imena in to iz sledečih dejstev: čukov rod je bil od nekdaj bel in ni imel nič skupnega s pravimi čuki; drugič je to ime na Slovenskem šele v zadnjem čšsu prišlo do veljave in je postalo splošno znano. To je bilo tudi za nas deloma merodajno, da smo mu dali to ime. Le deloma pravimo, kajti odločevale so tudi druge okoliščine. Znano je namreč, da imajo šu-mevci na vsa torej tudi na pasja ušeša poseben vpliv in pa oni č zaleže skoraj za celo ime. Pa tudi u se pri klicanju dobro sliši. Tako se čuk nikdar ne more izgovarjati, da ni razločno slišal svojega imena. V resnici čuk svoje ime dobro pozna in dvigne takoj obe ušesi, ako ga sliši. Nikakor pa ne mislite, da se čuk svojega imena sramuje. Nasprotno: zdi se nam, da je nanj naravnost ponosen, bodisi, da se zaveda deloma svojih dobrih lastnosti in da so mu morebiti neznane vse one slabe strani, ki so včasih zvezane s tem imenom. Kakor poročajo poročila, bo ime čuk postalo splošno priljubljeno pasje ime, kar je dokaz, da je zelo primerno in porabno. Telovaditi naš čuk ne zna; to so zakrivili njegovi prvi vzgojitelji, ker ga niso naučili. Sicer se pa ne da dognati, v koliko je to splošna lastnost čukov. Skače pa rad. Iz čukovega življenja bi imeli sledeče -poročati: nekaj dnij potem, ko je prišel k nam, so prignali k nam bog sam ve od kod njemu popolnoma podobno psico. Dali smo ji ime sova. Sova ni bila tako brihtna, kakor čuk, vendar sta se dobro razumela. Iz tega je naravno sledilno tako razmerje, da smo že prepevali ono zelo lepo pesem: čuk se je oženil, tralala sova ga je vzela, hopsasa. Res se je nekaj časa potem zgodilo nekaj, kar se tuintam imenuje vesel dogodek in se smatra v današnji družbi tuintam za čast in srečo, po morali drugih pa za sramoto in nesrečo. Vsled svojega svobodomiselnega naziranja smo smatrali stvar za vesel dogodek in smo čuku čestitali. Pozneje se je pa izkazalo, da smo se bridko varali, ali kakor se to pravi v žurnalistiki, da smo bili mistificirani, Čez teden dnij je namreč cel sovin zarod nnkazal trotovo znake, ki so {To- vorili proti našemu mnenju: imeli so namreč na ušesih, na tačicah in na gobčkih rujave lise, kar ni moglo prihajati od čuka, ki je popolnoma bel, kakor smo omenili. Pa tudi po obleki se je pokazalo, da niso čiste rase in da nima torej čuk z njimi nič skupnega. Lahko bi sicer ta zanimivi slučaj nazvali »igro prirode,* ko bi ne bili prepričani — očividci so nam to potrdili — da je v onem kritičnem času prišel od nekod neki rujav pes, ki je potem izginil, ne da bi se nadalje zanimal za svoje dolžnosti. Tako smo čuka napačno in krivično obsodili in smo tudi svoje čestitke preklieali. Ker je čuk popolnoma našega prepričanja, je ostalo njegovo razmerje do sove neizpremenjeno. Ako bi bilo treba torej kakega popisovanja po rubrikah, bi z mimo vesijo uvrstili čuka pod rubriko »samec* in — v kolikor viri molče — bi mogli celo pristaviti: neo-madeževano pretoklostjo. Čuku na čast moramo tudi priznati, da ga mamljivosti sveta tudi poslej niso motile in da se je odrekel vsem podobnim siadkostim sveta. Ne vemo sicer v koliko je to lastnost vsek čukov — tudi bi se dalo premišljati, koliko ima dobrega na sebi, ampak mi samo konštatiramo dejstvo, kakor je in prepuščamo kritiko slovenski javnisti. V tem oziru torej iz čukovega življenja nimamo kaj več poročati. Splošno je čukovo življenje zelo redno in mirno. Zjutraj vstane, potem gre na sprehod, potem jest, potem ... (to je naša splošna lastnost) ima opravka s politiko. In sicer tako: čuk leži pod mizo in dremlje. Prihajajo ljudje z 'raznimi pritožbami n. pr.: klerikalci so kakor psi: Čuk dvigne ušesa in si misli: zelo smo slabi, ko jih z nam’ primerjajo. In zopet pride drug človek in toži: klerikalci so hujši, ko psi. Vendar smo še boljši, si misli Č*1*. Ali n. pr. prinese časopis znane besede: Pustite pse da lajajo, to je znamenje, da jahamo. Čuk posluša in si misli: n's^ brez pomena. Pridejo pa tudi P°r°h,-o čukih: čitamo jih na glas, čuk huje pod mizo preklada svojo g|avo. kakor da mu to ni po volji. V r”mci tudi res ne more biti odgov0^n za druge. Sicer pa je čuk miroljubna žival, kar ne odgovarja prav njeg?vemu imenu: posebno po noči da m,r« kar pravijo, da ni navada čukov- Naš čuk ima sploh lepe manire, }z cesar se vidi, da je ime — res ime, ne pa še teptani in do tal ponižani Korošec. — Z bratskim pozdravom »Nazdarl* — Odbor društva .Sokolski d om*. O. BERNATOVIC Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. Slovenci v Gradcu. Poročali ste zadnjič o prireditvi dunajske .Zvezde*. Iz poročila se je videlo, koliko se da tudi v velikih tujih mestih povzdigniti slovensko dru •štveno življenje. Treba je primernih organizacij, dobrih močlj In = u-godnlh lokalov. Ne pretiravam ako priznam zadnji zahtevi v vsakem društvenem življenju posebno važnost Vsaka društvena prireditev more uspeti le v lokalih, kjer pridejo posamezne točke lahko do popoljne veljave Dunajski Slovenci so v tem srebni, ker jih ne preganja nemški šovinizem — slabše pa je v Gradcu, kjer je vsako pravo društveno življenje ta korekoč onemogočeno zaradi tega, ker ni primernih lokalov. Graške razmere naravnost kriče po tem, da si Slovenci osnujejo svoj društveni dom s primernimi lokali. Nemško časopisje posebno .Graški Tagblatt" se je zadnje čase zaletaval in kričal, češ da si upamo Slovenci braniti svojo severno mejo. Naša dolžnost je še večja: reševati moramo našega človeka, ki se" izgublja v gor. štajerskih mestih. Statistika izkazuje veliko število Slovencev v teh mestih — in ne najmanj Gradec. Kdor gre po graških ulicah, nehote zapazi veliko število ponemčenih slovenskih imen. Skoraj polovica jih je, če ne še več Koliko pa živi tu delavstva in nižjih stanov, težko se da določiti število, ker je velik strah pred Nemci. Nemci pa bi morali priznati, da je moralna dolžnost vsakega naroda, da skrbi za izobrazbo svojih članov in jih varuje pred propadom. Preteklo nedeljo je bilo dvoje prireditev: eno je priredila Domovina, drugo Kras. Obiskal sem Domovino. V malih prostorih nabito polno ljudij, vseh vrst, vse na kupu. Naravno je, da se tu ne more razviti prava zabava in ostane vse le pri plesu in pijači. Ako bi bil primernejši lokal, bi se dalo prirediti kaj boljšega in to bi bilo za naše ljudi gotovo bolj vabljivo. Med družbo je bilo mnogo Hrvatov in se je videlo, da bi bile slovenske prireditve mnogoštevilno obiskane, ako bi bil — lokal. Tako bi se moglo sestaviti tudi primeren program, kar je pod sedanjimi pogoji nemogoče. Obiskal sem tudi prireditev češkega Sokola. V slabi, pulrazbi-ti stavbi je ta telovadnica; kipi Husa in Žižke gledajo z nekakšnimi Čudnimi obrazi na družbo. Ali res ni mogoče odpomoči tej mizeriji. Tu ima tudi slov. .Sokol" svojo telovadbo. Ako bi imeli Slovenci svoj društveni dom, bi lahko tudi Sokol našel tam svoje mesto. Tako bi ta društveni dom ne družil le Slovence, ampak naravno tudi Hrvate in Čehe, ki so v Gradcu. Ako pomislimo, da bi imela razna društva: Tabor, Triglav, Domovina, Čitalnica, Sokol v tem domu svoje prostore — bi se tak Dom gotovo rentiral. Pod sedanjimi razmerami so graški Slovenci prisiljeni, da začno akcijo, da si postavijo tak društveni Dom, ako hočejo, da bodo mogli pri rejati prireditve, ki so nujna potreba društvenega življenja. Brez tega pa je Gradec pravi grob, kamor pada vsako leto nešteto slovenskih ljudi, ki se ne vrnejo več, ali pa — v boju proji lastni domovini. Ni pa potreba, da bi se stavil veličasten .Naroden Dom* z velikimi stroški. Treba je praktične stavbe, ki bo dobičkanosna: pri velikem številu graških Slovencev ne bo težko postaviti stvar na solidna tla. Treba je, da se to zgodi čim preje, ker bo šele potem mogoče pravo prosvetno, društveno in kulturno delo. V Gradcu torej ne manjka organizacije, tudi delavnih močij je dovolj — lokala ni. . Primerno središče in zbirališče bi povzdignilo slovensko zavest, organizacija bi se okrepčala, mnogo izgubljenih bi se zopet našlo. Ako primerjamo pri nas sever in jug, vidimo: iz Trsta se vrne domov na Kranjsko navdušen slovenski delavec in uči ljudi doma. kaj se pravi biti naroden — iz štajerskih mest se vračajo domov nem-čurji, ki proklinjajo lastni dom. Ne rečemo, da je to vedno — so izjeme — ampak po večini je tako. To se vidi, kako upliva organizacija. S po-utjčevanjem v roki gre moralni propad. Sicer je slov. delavstvo v Gradcu — kar je naravno — po večini so cijalno demokratično. Nemška soc. demokracija seveda ne »skrbi za njegovo izobrazbo in naša tudi rie. Zato bi bilo treba posebno tem slojem posvetiti pozornost, — ne da bi jih hoteli spraviti iz stranke — ampak da jim v stranki omogočimo primerno domačo izobrazbo in zabavo, da se ne izgube v tujini. Gre tu pred vsem za kulturno delo, ki se najlašje in najlepše vrši v narodnem jeziku -i- pov-darjamo še enkrat; potujčevanje je ob enem demoralizacija. Zato je treba v Gradcu čim preje središča, ki bo omogočevalo izobrazbo in zabavo vseh slovenskih slojev. Književnost in umetnost. Slovensko deželno gledališče. Prodana nevesta. Gospa A. Kramperova kot gost. Včeraj zvečer smo videli in slišali v našem gledališču kot gosta v vlogi Marinke gospo Kramperovo. Gospa, ki je v tej vlogi nastopila z uspehom že na drugih odrih, je tudi pri nas bila deležna od strani občinstva prav živahne pohvale. In to po pravici. Ustvarila nam je v pevskem in igralskem oziru prav simpatično Marinko. Gospe Krarn-perove glas sicer — posebno v nižjih in srednjih legah — ni posebno močen, a vseskozi prijetno doni in je prav izborno izšolan. Nastavek je vedno siguren. Prednašanje prav dobro. Lepim pevskim kvalitetam se pridružujejo tudi igralske vrline — in tako smemo reči, da nas je sobotni nastop gospe Kramperove popolnoma zadovoljil. — Na uspehu večera imajo poleg gosta svoje že priznane zasluge gg. Krampera, Križaj Novak in Bukšek ter dame pl. Foedranspergova, Per-šlova in Thalerjeva ter seveda kapelnik Talich, ki je za briljantno izvajano overturo žel poseben aplavz. — Gledališče je bilo, dasi izven abonenta— zelo polno. Naga plesalka v Monakovem. Monakovska policija je te dni odredila proti ravnatelju tamošnjega »Lustspielhausa" dr. Evgenu Robertu kazensko preiskavo radi kršitve nrav nosti. Dr. Robert je namreč angažiral francosko plesalko Vilanie, ki je plesala v gledališču brez vsake obleke, zagrnjena le z jako tankim pajčolanom, katerega je seveda jako spretno obračala. Policija deluje tudi na to, da bi se ravnatelju odtegnila koncesija za gledališče. Dr. Robert je bil poprej ravnatelj berlinskega gledališča Hebbel. V Monakovem mu sreča ni bila mila. Radi tega je sklenil angažirati zelo privlačno moč v osebi francoske igralke Vilanie. Predstave so bile jako drage. Gledalci, znani monakovski slikarji, zdravniki, trgovci in lahkoživci, ki so vedno zraven pri takih stvareh, so kakor pravijo latinci: nomeu est omen. ri odhodu pošte stala ob kraju mostu čez Krko in imela na zidani ograji culico, košaro ali zavoj. Bila je morda kaka služkinja, ki je tisto jutro zapuščala službo ali pa je šla kam v kako novo službo. Na glavi je imela ruto. Občinstvo se prosi, da naznani podpisanemu sodišču služkinje, osobito iz Rudolfovega in okolice, pa tudi drugod, ki so dne 31. okt. ali 1. novembra zapustile službo in da naznani vsak slučaj, če bi kaka sumljiva oseba menjala bankovec za 1000 K, in če je kaka taka ženska z rumeno naglavno ruto odšla v Zagreb ali v Reko (Sušak). C kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. IV., dne 18. novembra 1911. • Učiteljska tiskarna da v najem dobro vpeljana v nekem mestu Kranjske, se z zalogo vred radi preobilega drugega opravila pod ugodnimi pogoji proda ali odda v najem. Ponudbe pod »Trgovina 23* na „Prvo anončno pisarno- Frančiškanska ulica štev. 8. j F ' . . »'fr . . svoji hiši v Fraučiškanskl ulici 8. Ppnudbe v-flUUedbo najemnine na Učiteljsko tiskarno v Ljubljani. Z«varaj« poriopfr la pnntfaii* pM* polami* ikoAt« m aajnižjlb aaaab ZavaraJ« proti tatvini, nabit)« agle« ta akaaakik ptoU. Skoda ctatai« W*aj ta aajkataataa|a. Uliva aaJM)H *o»u, Mac paalaja Dovoljuj* k Mtaga dobl&a taiataa po4po» v aaratfaa ta ubfaium*— =r:'.w,.T.', vzajemno zavarovalna banka v Pragi nm Reserve in (ondi K 54,000.000. Izplačan« odškodnine ki kapitaltje K 10MM.869*M. Pe velikosti draga vzajemna avarovalnlca «aie države i Tleskni alovantk« - naradae aprava. " 1 ■ Vaa pajaaaita daj*: .... .m ■ " - Generalno zastopstvo ▼ Ljubljani v Gosposki ulici it 12. 1 Piaarna ao v laatnl buii UH. 111 Jako zanimiv, zabaven In poučen Ust t •likam! Jc U khaja vsak petek ter ttane četertletno K 1'80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem) Naslov; llustrovani Tednik, Ljubljana. TmfffTftffTf Učiteljska tiskarna, Frančiškanska mmmmmaas-c =■ re^tairovana zadrug* z omejenim jamstvom aaaaaa a >1 ' pdfMKuCa mmfo bogato catogo aafnovejtih tiskovin za Sole, krajne Šolske svete, županstva bi druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v * ■barab* bi Itafpafakc stuafc* padajoča dela ta (#» fevrtuje točno, okusno in po »ofcdrrih cenah. — Tiskanje Šolskih kt časopteo* T .afftmo naflofrm 1 ftfrvo. M*aJnaodLecaa.e3še čr3ca- UXuaUce01j©." lAtogrsuSjeL. ulica št 8 Rez. fond nad K 800.000. Fatant HATSOHEEC Najboljše pokrivanje streli Oeneral. zastop: V. Janach & Co.,Trst. aiavna zalogra: T. Kora, Ljubljana. Jadranska banka fllijalka v Ljubljani ŠaMnaoim Toliča. &bmnr. 7 (ziampsmtiL glavni po4ttQ. Kopob in prodaja: Vloge na knjižice Eskoaaptoje VNtoaataa pa^iibk utaa, aMfatU^ nataN»|lBa% fi inava vloilta« m#vl|fc aaamlee, l» M. - »ahata la Aevtaa. - Baatri davek pla*«Je banka la vrlega. papiijev praM kun« to*oM. - ReviaUa IpabaaJa Hiiaiai aa raeiaaaaae paptaja la Map laM»« Ha tateaM ta iin raca n po 4off«vaca a* a it HaL krupia^M. — 8t»**al faadkL — JtaMkam* \MwwHk akladtattku Baaloa nwa a Aaarito Mitt. - Boaaa aaratta. Prsmese k vsem žrebanjf Akredeti vi. Inkasa €ftnli v Traat«. IKcuatalnlea. FtUtolka y #patSM» Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana