Leto III. V Ljubljani, dne 18 avgusta 1927 Ste v. 33 Ob stoletnici rojstva dr. Lovra Tomaita • ti ponemčevalcem in zatiralcem našega naroda. — Kot dobra pesnica in pisateljica pa se je udejstvovala tudi njegova prva žena Josipina Turnograjska, ki pa je žal prezgodaj umrla. Ker je bil Toman, kakor vidimo na naši sliki, zelo prikupljive zunanjosti in dober govornik so ga tudi na Dunaju zelo vpoštevali. Mnogo zaslug za narod, še več pa dobička za svojo osebo si je pridobil dr. Lovro Toman z otvoritvijo gorenjske železnice. Prav tako, kakor je ljubil Toman svojo vas in domačine skozi vse življenje, jih ni pozabil tudi ob svoji smrti. Velik del svojega ogromnega premoženja je zapustil Kamnogoričanom in sicer v ustanovah za vaške ubožce. Iz njegove zapuščine so kupili hišo in jo spremenili v ubožnico. Mnogo denarja pa je zapustil tudi za razna narodna društva, kakor za Slovensko matico, za Dramatično društvo in za Sokola. Umrl je 1. 1830. v Radaunu pri Dunaju, odkoder so prepeljali truplo v njegov rojstni kraj in ga položili v družinsko rakev. Na nagrobnem spomeniku pa je izklesana njegova zadnja kitica, ki si jo je izpesnil kot svoj nagrobni napis. Dr. Lovro Tomanova zapuščina je kaj dobro služila Kamnogorlčanom, kajti kmalu po srnrtt dobrotnika je jela propadati domača industrija, ki je obstojala skozi dobo več stoletij in ljudstvo je precej obubožalo. V občini se je znašlo mnogo revnih ljudi, ki so bili potrebni podpore in zavetja, katero so našli v vaški ubožnici, ustanovljeni in kupljeni po Tomanovi zapuščinL Po preobratu pa je denar naložen va vaške reveže propadel, kakor mnogo drugih dobrotvor-nih ustanov. Kljub temu pa bo stal spomin na dr. Lovro Tomana med Kamnogoričani in tudi ostalimi Slovenci trajen in njegova dobrodelnost je izbrisala njegove življenski pogreške, brez katerih pač ni noben človek na svetu. — S svojo zapuščino je odkril vse svoje srce. Od nekdanje stare fu- žinarske družine, ki je bila v Kamnigorici skozi par stoletij, je danes še živ kot pravi naslednik gospod Aleksander Toman, nekdanji sobojevnik našega prvega kralja Petra osvoboditelja. Poleg rojstne hiše dr. Lovro Tomana pa priča še druga, sosednja hiša na slavo stare Kamnegorice in njenih rojakov in sicer dom slavnega slikarja Matevža Langusa. Kakor - vse mine na svetu, tako so minuli tudi lepi dnevi naše vasice, ki danes samotari oddaljena od prometa, ki se vrši po železnici, h kateri je največ pripomogel kamnogo-riški rojak dr. L. Toman. Ako se pelješ danes po gorenjski železnici od Podnarta mimo otoč proti Radovljici, niti ne opaziš, da je tam za griči, pod vznožjem dolgo-hrbfce Jelovice dolinica, kjer teče bistra Lipnica, v katero se izliva še drugi potoček Kroparica. Danes je ta dolina skoraj pozabljena v primeri s časi pred sto in še več leti, ko je bilo baš tukaj središče življenja vse Gorenjske. Stari plavži, kjer so še pred kakimi 70 leti topili železno rudo, so žal tudi že odstranjeni in edino stare, po večini enonadstropne, okusno zidane hiše še pričajo, kako blagostanje je cvetelo v preteklih stoletjih ob Lipnici in Kroparči. Kropa in Kam-magorica sta bili, kjer je bilo mnogo domačega delavstva, kjer so bili bogati fužinarji in kamor So prihajali okoliški kmetje in oglarji. Nekateri so pripeljali oglje, drugi zopet rudo, katero so nakopali rudarjj po okoliških gričih in na pobočjih Jelovice. Prejeli so denar in za denar zopet nakupili potrebno blago, tako, da so tudi trgovci prav dobro služili. V fužinah je razbijalo težko fužinsko kladivo in kovalo potrebno gospodarsko orodje, v gostilnah pa so popivali in prepevali veseli, razgreti kovači in okoliški kmetje. Ker je bilo v omenjenih krajih veliko blagostanje, za to so se ljudje izobraževali deloma doma, kaj radi pa so pošiljali študirat svoje otroke v mestne šole v Ljubljano in na visoke šole na Dunaj. Med take bogate fužinarske rodbine, katere hišo vidimo na naši sliki, je spadala tudi Tomanova, ki je trgovala daleč po svetu. Že zaradi obširnih trgovinskih zvez so se morali vsi otroci šolati Najimenitnejši iz Tomanove rodbine je bil Lovro, ki pa se ni posvetil trgovini, marveč je postal odvetnik, deželni in državni poslanec in igral izredno veliko vlogo v eni naših najbolj važnih političnih dob, v času probujanja Slovencev, okoli leta 1850—70. 10. avgusta je poteklo baš 100 let, kar se je irodil in 15. t. m. pa 57 let, kar je umrl dr. Lovro Toman. Bil je zelo nadarjen in se že v mladih letih ba-vil s pesništvom. Zložil je mnogo pesmi, od katerih so jih nekaj tudi uglasbili in jih še danes kaj radi prepevamo. Več pesmic je posvetil domači vasici in aljeni okolici. Ker je bil Jpa tudi dober govornik,