Edini slovenski dnevnik t Zedinjenih državah.
Vega ca vse leto,.. $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA

list slovenskih delavcev v Ameriki.
TSLBTOH rOUUI: 4687 CORTLANDT.
(n	i;
Jl The only Slovenian daiJ*	[ i
I-s in the C nited States •.	h
Issued every day except	jlr
jjj -: Sundays and Holidays	fji
KntlTid li iacond- Clan Matter, September H. 1908, at the Port Ottiem at Hew York, K. T., under the Act of Congress of March 3, 117».
telefon pisarne Mr cortlaw.
NO. 198. — ŠTEV. 198.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 24, 1914. — PONEDELJEK, 24. AVGUSTA, 1914.
VOLUME
— LITHH Z ZD
Boji med Nemci in Francozi v Vogezih Japonska je napovedala Nemčiji vojno. Velike ruske zmage v Vzhodnji Prusiji,
NEMfrlA KA VALERU A JE DOSPELA V GENT, BEUEGGE IN OSTENDE. V STRASSBURG U SE NAHAJA 7000 AVSTRIJSKIH VOJAKOV. RUSI PRODIRAJO OB CELI NEMŠKI IN AVSTRIJSKI MEJL ITALIJA MOBILIZIRA. SPOPADI MED KOZAKI IN AVSTRIJSKIMI VOJAKI. PARIZ SE PRIPRAVLJA NA OBLEGANJE.
Cesar Franc Jožef bolan.
BLIZU LUXJEMBUR&KE MEJE SE BIJE VROČA BITKA. POROČILO. DA JE POBEGNIL ALBANSKI KNEZ WIED, SEDAJ D1EMENTIRAJ0. OSEM NEMŠKIH ZRAKOPLOVOV UNIČENIH. SPOPADI MED SRBI IN AVSTRIJCI OB REKI DRI-. !i! IMNI. PODROBNOSTI O BITKI, KI SE JE VRŠILA 20. AVGUSTA. PROKLAMACIJA NA TRŽAČANE.
Antwarpen, Belgija, 23. avg. Me«l Nemci in zavezniki se je vnela zc v soboto vroča bitka, ki je se sedaj v teku. Bojna črta se razprostira od Namura do Char-leroia.
London, Anglija, 2:1. avgusta. Iz zadnjega poročila informacijske pisarne je razvidno, da je nemška artilerija napadla Na-inur.
Po skoraj trimesečnem oboroževanju so se Nemci resno spopadli z zavezniki. Nemčija namerava obkoliti ono krilo zaveznikov, ki se nahaja v Belgiji ter s tem odvzeti Francozom v Alzaci-ji vsako upanje, da bi dobili kako pomoč u severoz*pada.
Malenkostni spopadi se že dalj časa vree, do prave bitke, pa do včeraj še ni prišlo.
Severna Belgija je sed&j nemška provinca. V Ostende so razpustili meščansko brambo; iz mesta je odšlo 4000 prostovoljcev.
London, Anglija, 22. avgusta. Danes zvečer je dospelo iz Osten-J de 800 beguncev, ki so večinoma Belgijci in Amerikanci. Koj»o zapustili mesto, ni bilo še tam nobenega nemškega vojaka, vendar so se prebivalci že pripravljali, da kolikor mogoče dobro zastražijo vse dohode.
London, Anglija, 22. avgusta. "Standard" naznanja, da je do spela v Gent, Bruegge in Ostei.-de nemška kavalerija. Nemci niso naleteli na nikak odpor. Nekateri so baje že v petek videli v bližini mesta nemške vojake. — Mestni svet je zapovedal včeraj zvečer vsem inozemcem, da naj zapustijo mesto. Pošta in vladno poslopje sta zaprta. Bati se je, da bi med ljudmi ne izbruhnila panika.
London, Anglija, 22. avgusta. Neki tukajšnji časopis je dobil sledečo brzojavko: — V mesto Rosendaal je dospelo telefonsko poročilo, da so videli nemške ula-ne tri milje vzhodno od nizoTem-ske meje. Glavni namen Nemcev ni bil, da bi zasedli Bruselj ampak pridobiti so si hoteli samo prosto pot skozi meto. Nemci so pripeljali v Bruselj sto strojnih pušk, ki so montirane na oklopnih avtomobilih. Neki Časnikarski poročevalec je popisal sedanji položaj v Luettichu takole: Včeraj je nekdo skozi okno ustrelil nekega nemškega voj»ka. Takoj nato so Nemci otvorili ogenj in razdejali več hiš. Prebivalstvo se nahaja v zelo nevarnem položaju. Kot znano, so naložili Nemci mestu $10,000,000 vojnega davka, razen tega so pa zaplenili še v privatnih bankah $2,000,000 premoženja. Vsi meščani so morali odložiti orožje, kmetje so pa dobili povelje, da naj takoj srpravi-jo pridelke v skladišča. Iz Luet-ticha je odšel drugi sin nemškega cesarja.
Paris Francija, 22. avgusta.— Neko uradno poročilo pravi, da ao Nemci ustrelili v belgijskem mestu Arshot župana.
London, Anglija, 22. avgusta. Dopianik poro&a pisarni Reuter: Belgijaka armada, ki je zasedla črto Tirlemon-na-
sta Ijoewena so pribežali v Ant-uerpen. Ljudje stradajo, ker niti meščani nimajo dovolj dela in zaslužka.
London, Anplija. 22. avgusta. Odsedaj naprej bosta ostali Belgija in Francija vedno zaveznici. Francija bo storila vse potrebno, da bo pregnala iz Belgije Nemce. Neko tozadevno uradno poročilo pravi: — Zelo nam je žal, da že prej nismo mogli pomagati Belgijcem in jih podpirati pri hrambi njihove dežele, (as, ko smo se bojevali v glaee-roka-vicah, je sedaj končan. Proti takemu sovražniku kot je Nemec, ne moremo biti kavalirji. Z ujetimi nemškimi častniki in vojaki se čisto enako postopa.
Berlin, Nemčija, 22. avgusta. Sem je dospelo poročilo, da so Nemci premagali Francoze na celi črti med Metzom in Vogezi. VeČ tisoč Francozov je ujetih. Bitka se še sedaj vrši.
Washington, I). C'.. 22. avg. — Tukajšnji nemški poslanik je dobil oficielno poročilo o zmagi Nemcev nad Francozi.
London, Anglija. 22. avgusta. Nemško uradno poročilo pravi, da so zaplenili Nemci pod poveljstvom bavarskega prestolonaslednika 50 francoskih topov in vje-li 10.000 vojakov. Francoska armada v Vogezih sestoji iz osmih armadnih zborov.
London, Anglija, 22. avgusta. Oficielna brzojavka iz Pariza se glasi: — 20, avgusta so premagali Nemci naše čete v Alzaciji in Lotaringiji. Nemške brzojavke pravijo, da smo izgubili 10 tisoč mož. Ta trditev je naravnost smešna. Ravno tako je neresnična vest, da smo se umaknili preko reke Maase nazaj. Ta poraz je Francoze še bolj navdušil. Svoje padle tovariše bodo krvavo maščevali.
London, Anglija, 22. avgusta.
V	Strassburg je dospelo 7000 avstrijskih vojakov, ki imajo nalo go braniti trdnjavo pred Francozi.
Rim, Italija. 22. avgusta. — "Tribuna' je priobčila danes brzojavko, da so se morali Nemci pri Muelhausenu umakniti nazaj.
V	neko nemško pristanišče je dospel parnik "Admiral Nielly" s 830 nemškimi jetniki.
London, Anglija. 23. avgusta. Nemški poveljnik v Bruselju je izdal sledečo proklamacijo: — Nemške čete bodo začele od danes naprej korakati skozi me?;to.
V	mestu bodo vojaki -dobili hrano, stanovanje in druge potrebščine. Kdor stori kaj zalega kakemu nemškemu vojaku, bo brez obzira ustreljen. Proti Luettichu vozijo vlaki, brzojavna zveza z Nemčijo je zopet uravnana. Do devete ure zvečer morajo biti vse kavarne in gostilne zaprte.
London, Anglija, 23. avgusta. Neka brzojavka pravi, da si Nemci že tri dni neprenehoma prizadevajo, da bi pregnali Francoze iz Muelhausena. Francozi so odbili dosedaj še vsak napad.
London, Anglija. 23. avgusta. "Daily Mail" je priobčila šesto listo padlih nemških vojakov. Na
Berlin, Nemčija, 23. avgusta. Nemci so pobili tretji francoski artnadni zbor. Vojaški strokovnjaki na mejah so prepričani, da s«- bodo morale francoske trdnjave ob meji kmalo udati.
Pariz, Francija, 23. avgusta.— Danes zvečer izdano uradno poročilo se glasi: — Na črti od Monsa do luxcmburške meje se vrši zelo vroča bitka. Naše čete zmagujejo, čeravno jim stoji nasproti skoraj cela nemška armada. Bitka se bo bila skorajgo-tovo več <1 ii i. Havas-agentura je dobila iz Ostende brzojavko, da se bije v belgijski provinci Hen-negau krvava bitka med Belgijci in Nemci. Podrobnosti še niso znane.
London, Anglija. 23. avgusta. Nemške čete so zasedle Bruselj, vsa predmestja in sosednje vasi. Čudno je, da niso razobesili Nemci raz kraljevo palačo in mestno hišo svoje zastave.
London, Anglija, 23. avgusta. Proti Valencienne prodirata dve nemški koloni. Francija in Velika Britanija nameravata posoditi Belgiji -t100.000.000. V sluča-111, da bi Belgija še kaj potrebovala, sta ji vedno na razpolago.
Rusi.
Amsterdam, Belgija, 22. avg. Iz Dunaja poročajo, da so se nemške prednje straže spopadle s koza k i. V brzojavki ni povedano, kjer se je vršil spopad.
London, Anglija, 23. avgusta. Rusi so začeli na vseh točkah prodirati preko nemške in avstrijske meje. Ameri&ki konzul je brzojavil, da požigajo Rusi na svojem pohodu vasi in morijo prebivalstvo. Med mrtvimi se nahaja veliko žensk in otrok. Vsak nemški vojak, ki pride kozakom v roke, je umorjen.
Veliki knez Nikolaj je izdal danes sledeče poročilo:
37., 18., 19. in 20. avgusta so se vršili v Vzhodni Prusiji obupni boji. Naša bojna črta je dolga trideset milj. Ruske čete so zasedle Goldab in Arvs. Nemška armada se je morala 20. avgusta v »ilnem neredu umakniti nazaj; prebivalstvo je bežalo proti severu. 20. avgusta so nas pri Gum-binnen napadli trije nemški ar-madni zbori in poskušali prodreti naše desno krilo, kar se jim pa ni posrečilo. Rusi so jih vrgli nazaj in zaplenili veliko topov. Na naši kakor tudi na nemški strani ie padlo precejšnje število vojakov. Naše čete zasledujejo sovražnika. Ta zmaga je za nas velikega strategičnega pomena. Nekaj vasi v Galiciji se že nahaja v ruskih rokah.
Pariz se pripravlja.
Pariz Francija, 22. avgusta. — Pariz se je dobro preskrbel z živili, za slučaj, da bi začeli sovražniki oblegati mesto. Poseben odbor, sestojee iz zdravnikov in kemikov, prtfskuje meso, mleko in druga živila. Prejšnja .velika draginja je nekoliko pojenjala. 2ita in drugih pridelkov ne morejo spraviti s polj, ker so odšli skoraj vsi možki pod orožje. Razen-tega primanjkuje tudi konj in
mandijske obali je bilo pred vojno 2JKK> možkih. sedaj jih je pa samo 34. t
Cesar Franc Jožef.
Pariz, Francija, 23. avgusta.— Včeraj popoldan je dospela sem iz Italije brzojavka, da je avstrijski cesar smrtno nevarno zbolel. Avstrijski krogi to vest, ki je skorajgotovo resnična, odločno dement ira jo.
Proklamacija.
Rim, Italija. 23. avgusta. — Beneški časopis "(Jazetta" je priobčil kopijo proklamacijo, katero namerava poslati neki angleški admiral Tržačanoni. V pro-kiamaciji se zatrjuje Tržačai:om. da se jim ni treba bati vojne, in da se jim ne bo nič zgodilo, tudi če pridejo Angleži v Trst. Laško časopisje poroča na dolgo in široko o tej zadevi.
Uničeni zrakoplovi.
Pariz, Francija, 23. avgusta.— Tradno poročilo pravi, da so Francozi razstrelili nemški zrakoplov št v. 8. Dosedaj so izgubili Nemci kakih osem ali devet ae-roplanov oziroma balonov Zep-pelinovega sistema.
Srbi.
Niš, Srbija, 23. avgusta. — Srbska vlada je izdala sledeče u-radno poročilo: — Po veliki srbski zmagi so se morali Avstrijci v silnem neredu umakniti nazai. Srbi so razdejali avstrijske polke št v. 91, 102, 11 in 28. Padel je poveljnik 28. infanterijskega polka. Šele sedaj so se nekoliko doznale podrobnosti o bitki, ki se je bila 20. avgusta. Avstrijska armada se je sestajala iz devetih divizij, ki so štele vse skupaj nad 200,000 mož. Srbov je bilo veliko manj, po so se silno junaško obnašali. Na begu je uganjal soi vražnik strašne grozovit ost i. Avstrijci so požigali vasi ter morili žene in otroke. Bitka se je vršila ob reki Drini.
Socijalisti proti vojni.
London, Anglija, 23. avgusta. Iz Rima se poroča, da se je v soboto pri ministrskem predsedniku Salandra oglasila deputacija socijalistov. Napotiti ga je hotela, da skliče parlament. S tem se hoče utrditi vlado na njenem stališču najstrožje nevtralnosti, potem ko so se razširile govorice, da namerava odrediti' vlada splošno mobilizacijo.
Salandra je odgovoril, da se ni ničesar zgodilo, kar bi opravičevalo sklicanje parlamenta. Vest o bližajoči se mobilizaciji je ministrski prdesednik odločno zanikal.
Ballin je deloval za mir.
Poroča se, da je ravnatelj Ham-burg-Amerika parobrodne družbe v kritičnih dneh napel vse sile, da ohrani mir. Nahajal se je v kopališču Kissingen ter je pohitel dne 23. julija v London, kjer je imel posvetovanje z Lord Hal-dane, Sir Edward Grey-em in Winstom S. Chnrchfll-om. Po po-, vratku v Berlin je poslal posebnega odposlanika na Lord Hal-
Ballin se je seveda boljše kot kateri drugi zavedal kritične situacije, v katero bi vsled vojne zašlo nemško parobrodstvo. Nemška trgovska mornarica šteje sedaj 2019 parnikov s 4,743,046 tonami ter je večina parnikov novejše konstrukcije. Polovica vseh parnikov odpade na Severonem-ški Lloyd in Hamburg-Amerika družbo, ki gradita sedaj nadalj-nih 25 velikih parnikov.
Dolgo časa bo trajalo, da si bo nemško parobrodstvo zopet opomoglo od posledic vojne.
Premog za bojne ladije.
Philadelphia* Pa.. 23. avgusta Mornarji na danes sem dospelih parnikih so sporočili, tla so videli, kako sp je s parnika "Brandenburg" nalagalo na neko nemško ladijo, najbrž "Bremen", živila in premog.
"Brandenburg" se je baje nedaleč od Delaware pečine sestal z bojno ladijo ter ga je nato slednja spremljala. "Brandenburg" je zapustil tukajšnje pristanišče v soboto ter je navedel kot svoj cilj Bergen. Norveško. Z drugih parnikov, ki so dospeli semkaj, so opazili številne bojne ladije na obali New Jersey, med njimi par angleških bojnih ladij.
Brezžične postaje na obali so ujele brzojavke, katere so izmenjale med seboj angleške bojne ladije na eni strani in nemške na drugi. Iz teh brzojavk je baje razvidno. da se nahajajo te bojne ladije v bližini obali. V tukajšnih mornariških kropili se računa z možnostjo velike pomorske bitke v bližini ameriške obali.
Pošta v Avstrijo in Nemčijo.
Dva parnika. ki bosta odšla danes v Evropo, bosta vzela s seboj pošto za Avstrijo in Nemčijo. Parnik "Antilles", ki odpluje v Genovo, bo vzel s seboj poštne stvari za Italijo in Avstrijo, do-čim bo odšla nemška in nizozemska pošta s parnikom "Nieuw Amsterdam.
V sredo od plujejo iz New Yor-ka trije parniki s pošto za Evropo, izvzemši za Avstrijo in Nemčijo.	*
Japonska z zavezniki.
Italija in Avstrija.
Napetost med Italijo in Avstrijo postaja baje z vsakim dnem večja. Zahteve Italije.
Rim, Italija, 23. avgusta. — Z avtoritativne strani se poroča, da se je obrnila Avstro-Ogrska pred kratkim na Italijo s ponudbo, da ji hoče odstopiti del svojega teritorija, ako vstraja Italija pri svojem nevtralnem stališču. To ponudbo pa je baje Italija odklonila, ko je pričela Avstrija z operacijami na jadranski obali, ki so baje nasprotovale italijanskim interesom.
Pariz, Francija, 23. avgusta. — Poročevalec "Petit Parisien" je sporočil iz Rima, da je Avstro-Ogrska protestirala proti temu, da je Italija pomagala angleškemu in francoskemu brodovju v Jadranskem morju. Baje se mpo-žijo znamenja, da je diplomatič-na napetost med Avstrijo in Italijo zelo velika ter da lahko izbruhne vsak čas med obema državama vojna.
Glasom zanesljivih poročil, ki so došla listu "Eclair", bo odredila Italija dne 27. avgusta splošno mobilizacijo.
Postava za varstvo otrok.
Atlanta, Ga., 23. avgusta. — Po težkih bojih se je posrečilo doseči sprejem postave za varstvo otrok za državo Georgijo. Postava prepoveduje zaposlenje otrok, ki so stari manj kot dvanajst let. Zaposliti se sme otroke, stare nad dvanajst let, ako potrebuje ovdo vela mati njihove pomoči.. Glede pripustitve k delu odločuje m perintendent za vzgojo.
Izkoriščanju otrok v ataroeti nad 14 let ni stavljenih nikaldh mej. Kljub temu pa so ae borili podjetniki v Georgiji z
Japonska je včeraj napovedala Nemčiji vojno ter bo pričela z obstreljevanjem Kiaučaua.
POMOČ ANGLIJE.
Anglija bo Japonsko na daljnem Iztoku v vseh ozirih podpirala ter ji stala na strani.
Ker ni dala Nemčija nobenega odgovora na zahtevo Japonske, naj izprazni Iviaučau ter opusti vse svoje postojanke na daljnem Iztoku, je napovedala včeraj Japonska vojno ter je dala svoji mornarici nalog, naj naskoči Kiaučau.
Angleška mornarica bo japonsko v vsakem oziru podpirala.
Tokio, Japonska, 23. avgusta. Japonska je pričela danes z vojno proti Nemčiji s poveljem na japonsko armado in mornarico, naj se takoj polastita nemškega ozemlja na kitajski obali, Kiaučaua. Uradnih poročil glede položaja japonske mornarice ni, vendar pa kažejo priprave, katere je odredila japonska vlada, ko je poslala nemški vladi ultimatum, da se bo takoj pričelo z energičnim naskokom.
Glasi se, da bo grof Okunia objavil korespondenco, katero se je izmenjalo med Japonsko in Veliko Britanijo glede stališča Japonske v sedanji evropski vojni. Korespondenca ho baje pokazala, da se je obrnila Anglija na Japonsko s prošnjo na pomoč, da se more boriti proti Nemčiji na daljnem Iztoku. Oddelku armade, ki je bil poslan proti Kiaučau. poveljuje podadmiral Kami-mnra.
London, Anglija, 23. avgusta. Japonski poslanik v Londonu je potrdil vest, da je napovedala Japonska vogno. Poslaništvo je objavilo sledeče povelje Mikada:
"Svoji armadi in mornarici zapovedujemo, da izvede sovražnosti s celo silo ter obenem poveljujemo našim pristojnim uradom, da zasledujejo naše narodne cilje z vso močjo in v soglasju z določbami mednarodnega prava."
Nemški poslanik na Japonskem, grof Rex, bo 27. ali 29. avgusta odpotoval v Združene države.
Avstrijska križarka "Kaiserin Elisabeth" je baje že odplula iz Tsingtau, da pribeži v kako nevtralno pristanišče ter prepreči s tem, da bi bila tudi Avstrija zapletena v azijsko vojno. Japonska je objavila, da bo ostala napram Avstriji v prijateljskih od-nošajih, dokler bi ta dežela ne pričela z ofenzivo.
Glasi se, da se je skušalo nem-Sko Shantung železnico izročiti v roke Amerikancev, vendar pa je zelo dvomljivo, da bi bila vlada Zdruežnih držav s tem zadovoljna.
Japonski državni zbor je bil sklican za 3. septembra.
Poroča se, da je kitajski predsednik Yuan Ši Kaj zadovoljen z izjavami Japonske.
Pekin, Kitajska, 23. avgusta. Japonske čete .prihajajo v velikih množicah v Tsina-Fu, da se takoj polastijo Shantung železnice, kakor hitro se bo p*ičelo s sovražnostmi. Japonski uradniki so pozvali nemškega konzula v Mukdenu, naj nemudoma zapusti Manžurijo. Sličen poziv se je dostavilo tudi vsem drugim Nemcem, ki se nahajajo v Manžuriji. Iz Mukdena, Dalnija in Chang Chuna se je izgnalo Nemce in domneva se, da se bo isto zgodilo tudi v Tien Tsingu. V vladnih kitajskih krogih prevladuje na-ziranje, da se bo Japonska polastila južne Manžurije.
Pomorska bitka v Adriji.
Rim, Italija, 23. avgusta. — V bližini Kotora so baje potopile francoske bojne ladije dve avstrijski križarki. To brzojavko je. dobil neki tukajšnji časopis. iip Grki bodo baje dali Srbom več
Prorokovanje o zmagi
orožja.
Iznajditelj Hudson Maxim smatra nemško taktiko za najboljšo ter prerokuje zmago Nemčije.
Lake Hopatcong, N. .1.. 23. avgusta. — Hudson Maxim, znani iznajditelj topov in razstreljiv, je rekel danes, da bo Nemčija na vsak način porazila zaveznike. Izjavil je, da so se Nemci priučili taktike Napoleona I.. da se namreč pride na odločilnih točkah v premoči. Izjavil je. da so mu dozdeva. da vodi nenuško kampanjo v Belgiji mož napoleonskega duha. Ako se ho Nemcem posrečilo tudi v središču in na krilu navalili na sovražnika s premočjo, jim bo odprta pot do Pa riza.
Po mnenju Maxima so storili Francozi veliko napako, ko so pričeli razdeljevati svoje moči, ta udrejo v Lotarinško in Alza-cijo. Morali bi držati svoj« silo skupaj ter jo obrniti proti glavni armadi Nemcev. Na lotarinško in alzaški strani bi se morali <>-mejiti na defenzivo.
Avstrija ima baje dosti opravka z Rusijo in Srbijo, tako, da stoji Nemčija osamljena v boju proti Franciji. Belgiji, Angliji, Rusiji in Japonski. To i/.irleda vrlo slabo za Nemčijo, a treba ji? pomisliti, da še daleko ri«- odločuje velikost armad. Odločilna je, da se ob pravem času in na pravem mestu vrže na pozorišče kolikor veliko mogoč«4 artilerije in pehote.
Iz Mehike.
Mesta, na katerih so so nahajali pristaši Huerte, so sedaj v rokah kcnstituciionalistov.
Washington, D. ('., 23. avgusta. Tukajšna agentura konstitueijo-nalistov je danes objavila, da je Carranza odpustil v M<liiki vse vladne uradnike ter da so prazna mesta zasedli pristaši konstituci-jonalistov.
Prvi department, katerega je Carranza "očistil", je bilo ministrstvo za zunanje zadeve. Vse uradnike diplomat ičnih agentur Mehike se je že obvestilo, da so odpuščeni iz službe. Pristaši Car-ranze izjavljajo, da se ne gre pri tem za razdelitev plena, temveč da je uspeh nove vlade odvisen od tega, da so vsa vladna mesta zasedena s pristaši nove administracije. Neuspeli Madere se v teh krogih pripisuje dejstvu, da je bil pustil povečini stare uradnike na različnih mestih.
Objavilo se je, da bo general Obregon zapustil Mexico <'ity ter prevzel poveljstvo v Sonori.
Vera Cruz, Mehika, 23. avg. — Glasom sem došlih poročil je opaziti na različnih mestih znamenja ustaj proti vladi Oarranze in tukaj so zelo t dvomu, da bi se mogel Carranza dolgo časa vzdržati na krmilu. Vsa- iz Mexico City prihajajoča poročila so podvržena strogi cenzuri in od tam prihajajoči potniki pravijo, da ni bilo opaziti med prebivalstvom nobenega navdušenja ob času, ko je prišel Carranza v glavno mesto. Ječe so baje prenapolnjene s političnimi kaznjenci, ki so popolnoma odrezani od ostalega sveta.
POZOR POŠILJATELJEM DE* NARJA!
WW One, ki žele poslati domov WW denar, obveščamo s tem, WW DA POD NOBENIM PO. IC GO JEM ne odpošiljamo WW DO PREKLICA denarja v y staro domovino. Nobena WW banka v New Yorku ne de. WW la kupčij in raditega smo WW TUDI MI USTAVILI PO-WW SLOVAN JE. KAKOR HI-WW TRO SE RAZMERE IZ-WW BOLJŠAJO, BOMO OB. WW VESTILI ROJAKE Pa WW TOM ČASOPISJA.
iT
GLAS NAHODA, 24. AVGUSTA, 1914.
T
"GLAS NARODA"
iUjkifcrac Daily.) to
t I «hd and published by the
4limmic Publishing Co.
S^ (a corporation.)
7EAKK SAKSER, President, ir I ANKO PLESKO, Secretary. ; LOUIS BENED1K. Tre—nrer.
PWm of Business of the corporation and
addressee of above officers : M "Vwtlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Wm celo leto velja tut za Ameriko in
Ganado........................$3.00
pol leta....................... 1.50
** Suao ta mesto Ne« York........ 4.00
* pol leta »a mesto New York ... 2.00
** Evropo sa ▼»«» leto...........4.60
" " " pol leta............. 2.55
^ " " četrt leta............ 1-70
'^JLAS NARODA" izhaja vsak dan f isvaem&i nedelj in praznikov.
XUA8 NARODA"
("Voice of the People") •tfnad every day except Sunday« and Holidays. Subscription yearly $3.30.
'Dopis? brae podpira in osobnoeti m ne
priobčnjejo. Dam. na! t blagovoli pošiljati po —
Money Order. W spremembi kraja naročnikov pre-•fmc, da se nam tudi prejinjc
Mvaliiče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika.
Dap*aom in poiiljatvam naredite ta -	naslov:
*GLAS NARODA** 01
ft Cortlandt St., New York City.
Telefon 4687Cortlandt.
44*
4Ti, jaz in vsi suvereni.'
(Iz pisma nemškega 'cesarja na ruskega carja.)
Sedaj objavljene brzojavke, izmenjane med nemškim cesarjem in ruskim carjem, dokazujejo iz-nova, da je bilo v- rokah teh dveh monarhov preprečiti vojno ter o-liraniti Evropi mir. Objavilo se je brzojavke le zato, da se prepriča svet o miroljubnosti teb dveh gospodov. Objavljen je dokazuje pa še nekaj drugega: da «e je šlo poleg ekonomskih inte reso v, ki so bili seveda osnovni, «e prav posebno za monarhične in dinastieue interese, da se je za počelo z velikanskim bojem ker se je hotelo v interesu monarhov postaviti eksempel.
V	svojem prvem telegramu na carja, dne 28. julija, je rekel cesar Viljem: "Brezvestna agitacija, katero se je že leta uganjalo v Srbiji, je dovedla do gnjusne-ga zločina, kojega žrtev je postal nadvojvoda Franc Ferdinand Duh, valed kojega so Srbi umorili svojega lastnega kralja in kraljico, živi še vedno v tej deželi. V tem boš pa brez dvoma soglašal z menoj, da imava midva, jaz in ti ter vsi suvereni sku pen interes na tem, da obstajamo pri tem, <la zadene vse, ki so soodgovorni pri strašnem hudodelstvu, zaslužena kazen."
To je bilo, za kar se je gospodu Viljemu v prvi vrsti šlo: ni mu šlo za to, da se kaznuje krivce dvojnega umora, ne za to, da se da zadoščenja staremu Francu Jožefa ali da se pomiri avstrijski narod, temveč edinole za to, da se zavaruje suverene za bodočnost. Ako bi se sedaj ne posrečilo "dati Srbom zasluženo lekcijo", bi bili po mnenju Viljema II. in njegovih kolegov vsi vladarji izpostavljeni veliki nevarnosti.
Da se je pričelo to vojno na povsem brezvesten način, je prav tako inalo skrivnost kot dejstvo, da je bil cesar Viljem oni, ki je nahujskal Avstrijo, da je zavzela proti majhni Srbiji tako izzivajoče stališče. Vedno pa se je domnevalo, da je storil Viljem to iz prijateljstva do avstrijskega prestolonaslednika. Šele po objavi brzojavk se je videlo, da so bili čisto egoistični motivi, ki so dovedli do prelivanja krvi in klanja cveta evropskega prebivalstva.
V	svojem odgovoru z dne 29. julija ni car niti z eno besedico omenil te interesne skupnosti monarhov, temveč je le prosil "svojega ljubega sorodnika", naj mu pomaga, "da se prepreči napovedano zavratno vojno proti slabotni deželi". Cesar Viljem mu je nato še istega dne sporočil, "da ne smatra postopanje Avstrije za zavratno vojno".
Nadaljni razvoj se je hitro za-Avstrija ni hotela razve-
vojne napovedi so sledile druga drugi...
Viljem in Nikolaj dovoljujeta sedaj svojim podanikom, da smejo streljati drug na drugega, dokler bodo lepega dne "skupni interesi" zahtevali, da se za izpre-membo zopet poljubita na lice ter skleneta mirovne in prijateljske pogodbe.
Potem bo zopet prišel čas. ko bo Viljem II. zopet zatrjeval, kot je storil to dne 1. avgusta, ko je brzojavil:
"Prijateljstvo do tebe in tvojega earstva, katero mi je izročil stari oče na smrtni postelji kot dragoceno zapuščino, mi je bilo vedno sveto. Vedno sem zvesto stal ob strani Rusije."
In tudi tedaj, kot v sedanjem slučaju, bodo narodi oni, ki bodo plačevali stroške tega "prijateljstva".
trenutkov vsa v plamenih. Ne- li, in nihče se ni brigal zanje. Obrneš napotil med naraščajočo sreenica je začela klicati na po-'pravljali so svoje delo kakor lo-^množico ljudstva k Tvnski cerkvi moč, prihitela je njena hčerka, čeni. ali pa izločeni od ostalega in poleg nje v ozke ulice, vijoče pokrila jo je s površnikom in de- enotnega delavnega toka. Da, iz se odtod k Poriču. Ni hotel sre-loma pogasila ogenj. Nesreenica j vsega namestja se je obračala (čati nikogar iz družine kralja je zadobila take opekline, da je proti njim nekaka zlovolja. kakor poljskega, niti kakega svojega po preteku nekaj ur umrla v stra-jl)i delali nekaj, česar ne bi smelo starega znanca. Zbiral je svoje ""	"" 'biti.	|misli in pripajal k njim najpri-
"To je že višek njene drznosti'pravnejše besede, da bi srečno iz-in ponosa", je čul Domes, stoječ vedel svoje poslanstvo k gospej v bližini delavcev, zaposlenih na! Kristini... Hotel je biti pri njej urejanju kraljevskih prestolov, j samo sluga in zaupnik svojega
kralja; nič več. Nestrpno je meril, kedaj doseže solnce višino praških stolpov.
III.
Morda bi ne bil čakal dolgo, če bi bi! vedel, da gospa Kristina ni samo že zdavnaj zapustila svoje ga ležišča, marveč da tudi že vsprejema obiske. Bolj zgodaj, nego kedaj popre
Češka Magdalena*
Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz.
; 1
(Nadaljevanje.)
k gospej Kristini'
je
Kaziteljem miru album!
Dragi Skazimir!
V Evropi se pokajo, da se vse kadi. Kdo bo zmagal ? Ne oni, ki je močnejši, ampak kdor je drz-nejsi in ima boljšega komandanta. Kot Slovan želim Slovanstvu napredka in zmage na celi črti.
Komandantov je torej treba v Evropi. Mi jih imamo tu v Ameriki več kot preveč. Oblečeni v knte kot ruski popje so prišli čez lužo in ne s križem v roki in niti v srcu. S "štrikom" krog pasu, s sebičnostjo v srcu in s hinavskim obrazom so se priklatili ti nepridipravi, bodisi pognani od policije, bodisi od predstojnikov, v svobodno deželo. Njihovim namenom se je tu odprlo polje na široko. Najprvo je bilo treba poiskati si korita, kjer bi se napasli oni in njih potomci.
Od New Yorka do Clevelanda, od Illinoisa do Brooklyna se je klatil sveti menih in se konečuo vsedel na trdni stol v Nassau Ave. 21, kjer kuje načrte za bodočo svojo mitro. Kardinal je šel k papežu in živi sedaj na počitnicah v Švici. G. Skazimir pa ro-govili po Ameriki in čaka nestrpno kardinala, da mu prinese mi-tro ali vsaj kaj rdečega, ki bo takoj fotografirano za "Ave Marijo".
Ce bi se te sanje ne uresničile, gorje ti slovanski rod, posebno pa ti slovenski duhovnik v Ameriki! Zakaj ti črnosuknjež ne pristopiš k moji kuti in se ne opri-meš mojega štrika? Ali ne čuješ mojih vzdihov v "Ave Mariji"? Ali se ti ne smilim, ko letam v Chicago na shod "Duhovne Zveze"? Nimaš solza zame, ko vidiš, da se nas zbere šest duhovnikov in šest lajikov na svetovnem vseslovenskem in vsekatoliškem shodu v Chieagif Kakšno je tvoje srce, da ne stopiš z menoj in mi ne pomagaš k denarju in k časti? Ali res ti. slovenski duhovnik, ne veš. da sem se jaz žrtvoval misi-jonarstvu za blagor svoje kase, svoje žlahte in svoje časti, ki se mora širiti po celem svetu?
Torej Slovan na dan! Odpri roke, odpri srce in lajšaj Skazi-mirjevo gorje!
Upam, da zadostuje, če ne, pridom pa z drugim "štofom", katerega ni dobro "šnofati".
Sacerdos.
Dopisi.
Hot Springs, Ark. — Na številna vprašanja naznanjam, da je tukaj res zdravilna voda in da si pride sem iskat zdravja vsako leto od 100 do 150 tisoč oseb iz različnih krajev. Nekateri popolnoma, nekateri pa že vsaj deloma ozdrave. Zdravljenje je seveda odvisno od bolezni in od časa, ko so bili tukaj zdravi. 21 kopeli stane od devet do trinajst dolarjev. V enem kopališču se dobijo kopeli tudi zastonj, dobe jih pa le taki ljudje, ki nimajo dovolj denarnih sredstev. Hrana in stanovanje stane od 4 do 5 dolarjev in več na teden. Tudi za barone pečlarje je dobro preskrbljeno. Žfe za dolar na teden lahko dobe stanovanje in vso pečlarsko ma-šinerijo. Delo se zelo težko dobi, ker v tukajšnjem mestu ni ne tovarn ne premogorovov. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam sirom Amerike. — Jožef Čertalie.
San Francisco, Cal. — Tukaj se je pripetila pri družini Plutovi grozna nesreča. Gospodinja Katarina Plut je hotela napraviti o-genj v peči, ker ji pa drva niso hotela takoj zagoreti. jih je polila s petrolejem. Ko je zažigala z Šinil iz peči p lam
"Da,
zbodlo Domeša v glavo; "k oni ponosni, brezčutni krasotici, ki je mojo ljubezen zavrgla, ki se je z menoj tako dolgo igrala, da me je spravila na kant, ki si je samo radi denarja vzela starega, bolnega moža, ki dosedaj še ni ljubila nikogar na svetu, ampak živi veselo in bujno kakor žena in kakor vdova... Ali je kedaj vprašala. kam sem izginil, kako se mi godi? Ali se je v petnajstih letih spomnila le enkrat, kaj je napravila iz mene?! Berača, slugo! Nesrečneža, ki je moral svoj spomin utopiti, da ne znori!... Ni jej bilo ležeče na meni, čemu naj bi imel jaz še sedaj kake ozire nanjo?... In, ali ji hočem mari škodovati?... Baje je sedaj ljubica par plemičev in meščanov... Se hvaležna mi bo, če napravim iz nje ljubico poljskega kralja!"
Taka misel, spregovorjena polagoma, spravila je njega samega v divji smeh.
Polni mesec je stal nad Petri-nom in je razsvetljeval njegovo sobico. Že se je sklanjal nad stolpe Strahovskega samostana in Domeš še ni bil zatisnil očesa.
Že se je danilo, ko je oblečen v slikoviti poljski kroj, toda propadel od nočnega bdenja, složno korakal mimo močnih straž po mostu grada na Hradčane, od tam skozi Uvoz v Malo mesto in po lesenem mostu na desni breg Vita ve. Ni imel določenega cilja; tišina in praznota, ki sta še pov-sodi vladala po praških ulicah, nista motili zmedenega teka njegovih misli.
Blodil je po ozkih zvitih ulicah Starega mesta, kakor bi koga iskal, ki bi mu povedal, kaj mu je storiti. Prvi žarki jutranjega solnca so zlivali svoje zlato po kupolah in stolpih cerkva na Sta-romestnem tržišču. Tukaj je bilo že par sto ljudi pri pridnem delu. Najbrže so delali vso noč, kajti včeraj popoldne je bil trg še ves obdan z lesenimi prodajalnami, kočami in lopami, a sedaj je to že vse pospravljeno, da na tako pridobljenem prostoru iz mogočnih tramov, močnih klad, tramičev in desk zgradijo na iztočni, južni in zapadni straui o-dre s sedeži.
Rokodelci vseh vrst so tukaj zaposleni in pripravljeni, da izpolnijo povelje svojega priljubljenega kralja. On je določil, da naj bo danes vse pripravljeno za borbe, ki se bodo vršile opoldne na tem trgu vzvišenemu poljskemu gostu na čast.
Na stotine rok se trudi, da bi bila naloga zvršena še pred določeno uro. Na nekaterih mestih je tesarsko delo ravno dovršeno in tapetniki pristopljajo k svojemu delu, da odičijo zgradbo z dragocenimi tepihi, preprogami in bal-dahini iz baržuna, svile in sukna.
Po višini in prireditvi se daja že uganiti, kje pripravljajo sedeže za oba kralja. To je na levi strani magistrata tik pred hišo Kronovsko. Nasproti, pred Tyn-sko cerkvijo, gradijo drugi visoki oder z enim prestolom — gotovo za kraljico Ano. Na obeh straneh prestolov, pripravljenih za vladarja, tam za češko kraljico, je prirejena stopnjevito dolga vrsta sedežev za kraljevske družine in najodličnejše goste iz domačega in tujega plemstva. Južna stran je pridržana za nadškofa in univerzo, katerima je kralj Karol poslal posebno milostljiva povabila, da bi s svojo navzočnostjo poveličevali jutrajšnjo ri-težko slavnost, prirejeno v zabavo poljskega kralja.
Samo severna stran ni bila za-grajena po svoji celoti, marveč samo v sredini pred hišo, imenovano "Pri stopnicah". Tam so bili istotako zaposleni pri zgradbi tesarji in tapetniki ter drugi rokodelci z razkošnim krašenjem zgradbe v isti višini, kakor so bile one, prirejene za oba kralja in za kraljico češko. Toda ti delavci kakor bi ne bili apadali k onim
"čudež, da si ni dala napraviti višji prestol, nego ga imata vladarja sama."
"Volje je imela za tako demonstracijo gotovo dovolj."
Če bi mogel ranjki gospod Mikolaš vstati iz groba in pogledati, kako življenje vodi njegova dragocena Kristinka. .. "
"Saj je imel še za življenja dovolj in zares je tisočkrat na dan obžaloval to neumnost, ki jo je je, je moral danes pritj k njej le napravil, ko je vzel lepo in mla-jkarnar Avguštin, da priredi polt do ljubavnico za ženo... Samo.in njene lase po ukusu in zalite-
kje je bila takrat njegova pamet, drugače je bil vedno tako previden in moder mož?"
"Da je obžaloval svojo poroko
vah koketne krasotiee. Prinesel je to redko umetnost v Prago iz svojega rodnega mesta, iz Florence. in dovel jo je med'plemi-- škimi in meščanskimi češkimi go-
sti. da ni niti mogel ugoditi vsem so ga z vale k sebi. Bi!
s to žensko, to je dokazal vsaj, na smrtni postelji s svojo oporo-j^™1" devojkami v; .kratkem ko. Kdaj pa se je še zgodilo, dajvkratkem do take priljubljeno-
bi bil umirajoči oče odredil,	n*n(
edini sin ne sme niti v hiši ostati *" Jain' kl f
i r „(„,.;»	n/i J*' 1,a razpolago samo naibogatej
pri ovdoveli materi i leuaj, oa-^. . . . .... ,	.
sini m najplemenitejsnn hišam m
ker ni znal samo ohranjati in vi-
i • ..	trni,, .sati resnične krasote ženske ter
koga je napravil za mater s\oje- , . . . , „„ . ...
- ,,	i zakrivati in nadomeščati njenih
ga sinu.	i	- , t
i -i , „nATiimi-i inedostatkov, marveč tudi ljjoicati In mlademu gospodu -Uikola-,	: .
i-	;7Knn,n t„... i kakor grob, godilo se mu je ime-
su se godi pil stricu izborilo, ima- . °	. .
, ,	• ,	! nitno v novi ceski domovini,
lastnega imetka do\olj in pri-	.
i- -	„miir,n nT«; 1 Dobil je meščansko pravico v
pravi j a se iz njega omikan in pri-	J	. *
hajajoe s tega sveta, je ubogi so prog gospe Kristine dobro vedel,
jazen mladenič."
"Kako veselje bi mogla imeti V*
Starem mestu, kjer je imel hišo. imenovano "Pri zamorcu"', poleg tega je imel še drugo veliko hišo
gospa Kristina ž njim.	. . .
•Zu k« i takega bi morala biti v Portovski ulici m za mestnim
obzidjem v isti smeri dva mlina
kaj takega poštena ženska in mati."
'*Njo bi sedaj lastni sin v hiši največ oviral. Ne mogla bi pri sebi vsprejemati obiskov galantnih gospodov, vitezov in meščanov pred očmi lastnega otroka."
"Določba, da se mora Mikola-Šek preseliti k svojemu stricu Menliartu k Črnemu orlu v Dolgi ulici, je najbrže v vsej oporoki ranjkega najbolj ugajala gospej Kristini."
"Najmauje pa zopet, da je Li-bodržiee in ž njimi še mnogo denarja v gotovini zapustil v svrho, da se ustanovi deviški samostan pri sv. Duhu."
"Za razkošno, potratno, poliuj-šljivo, grešno življenje ji je po njem ostalo še preveč— Sploh pa zna svoje ljubimce skubiti. Koliko jih je že privedla na boben! Koliko zakladov se je preselilo iz vitežkih in plemiških gradov tja v sobe in izbe "Pri stopnicah"!!"
' Domeš ni dalje poslušal razgovorov rokodelcev iu delavcev, ki so delali na tihem dovršenju obrobnega plota. Izvedel je več, nego mu je bilo treba vedeti za svoj najbližji namen. Skoda, da je sedaj še tako zgodaj. Okna bogatejših meščanskih hiš so po vsem trgu še zagrnjena. Po včerajšnjih burnih in utrudljivih slavnostih je bilo potrebno sedaj odpočiti se in nabrati novih moči za radosti in kratkočasja današnjega in jutrajšnjega dne. Tudi v velikih oknih prvega nadstropja hiše, imenovane "Pri stopnicah", so bili še vedno zagrnjeni težki baržunasti zastori, tako, da gotovo niti najmanjši žarek dnevne svetlobe ni mogel prodreti v sobe gosj>e Kristine Rokycanske.
Par trenotkov je Domeš obstal pred stanovanjem svoje nekdanje ljubice. Mešanica občutkov je divjala v njegovem srcu, ko je zrl na visoki, krasno odieeni o der, ki si ga je dala zgraditi samo zase za slavnost turnaja. Resnično tekmuje z vladarjem samim v blišču in udobnosti. Visoko, visoko si je drznila v občudovanje ljudstva... Grb njene hiše se jako prilagodi njenemu življenju___ Po stopinjah se je po
vspela od priproste meščanske deklice do... do česa pravza prav ?
Domeš se je šele sedaj zdrznil v svojih mislih in začeluugibati, ali je povišanje, ali pa morda bolj ponižanje ono stanje, v katerem se nahaja sedaj gospa Kristina.
"Vse je ležeče edino na njej sami", je nadaljeval svoje razmišljanje, "če se čuti v svojem sedanjem načinu življenja srečno. Svet jo obsoja; tudi za javno mnenje se ona davno več ne briga, da. se niti nikoli brigala ni! Radoveden sem, v kakem razpoloženju jo! najdem— Toda naj-preje se ihoram sam pripraviti na sestanek ž njo po toliko letih v takih razmerah, s takim name-l"
ob Vltavi; tudi na Mali Strani mlin in v sredini Vltave velik o-tok s trdnjavico in vrtovi, slednjič razsežen vinograd gori na Pet rimi.
K temu velikemu bogastvu premetenega Laha je že nekaj let radovolino dajala prispevke tudi gospa Kristina Rokvčanska, da, v resnici obilneje. nego katerakoli druga krasotica, bodisi na dvoru, bodigi doli v praškem mestu. Apotekar. obenem vešč zdravniški umetnosti, je moral prihajati k njej dan na dan takoj zgo daj zjutraj in posvečati dobro uro okitnemu urejenju njenih las, njenih obrvi, trepalnic, ušes ni h trebuščkov, lic, ustnic, zob. nohtov in njene polti na vratu, ramenih in grudih. do kamor je imela biti vsakateri dan izložena občudovanju.
(Pride Se.)
Vojna sila Srbije.
Srbija se je po aneksiji Bosne izmed vseh balkanskih držav najbolj trudila, da svojo armado povzdigne. Do tega pomembnega trenutka je bila armada v srbski državi malo uvaževan faktor. Častniška zarota, gospodarjenj* političnih koristovaleev in'stran barske razprtije niso samo armado razruvale, ampak so tudi čast niškeinu zboru izpodkopale duha in ugled. Šele politem dogodki leta 1908. so armado potisnili v ospredje javnega zanimanja, začelo se je računati z vojnimi za I det k i in pojavilo se je upanje, da Srbija nekoč z dobro priprav Ijeno vojsko svoje dozdevne pravice do Bosne uveljavi. Politični poraz v marcu 1909 se je pripisoval pomanjkljivi pripravljeno sti vojne sile. Oba prva poziva so torej zdaj oborožili z modernim orožjem in ju obilno založili z municijo. Tudi se je povzdignil duh častniškega zbora. Vtem dobrem razpoloženju je stopila armada v boj proti Turčiji in si je priborila v dveh pohodih uspehov. ki so samozavest vojske in častništva silno povzignili, da. prenapeli. Takoj po končani vojski se je požurila vojna uprava, da pripravi vojsko za nov pohod. 27. maja 1914. je skupščina izreden oboroževalni kredit v višini 122.8 milijonov dinarjev, ki jeza Srbijo nekaj abnormalnega, sprejela skoraj brez debate.
Srbska armada se deli po sedaj veljavni brambni postavi v tri pozive in črno vojsko. — Prvi poziv obsega vse za orožje sposobne od 21. do 31. leta in ima v mirnem stanju razmerno močne kadre. Drugi poziv sega od 32. do 38. leta. mirovnih kadrov ni. V tretji poziv so nvršČe-ni od 39. do 45. leta. V vseh treh pozivih «naša službena doba 24 let. Ce računamo število rekrn-tov povprečno na 15,000 mož, bi ves v
Rekrutni kontingent je znašal leta 1912. 22,400 mož. leta 1913. 28—30,000 mož. v bodoče se ima pa povečati na 40,000 mož. Letnik 1!>1:J je bil vpoklican že spomladi 1913, rekruti letošnjega kontingenta so bili vpoklicani še tekom poletja v drugi balkanski vojni; izvežbali so jih takrat le za silo, a to se je potem popravilo. Mirovna sila vojske je znašala leta 1912. po proiačunu 227-"» častnikov, 4300 podčastnikov in 22.908 vojakov, skupaj kakih 30 tisoč mož. Dejansko stanje pa je po "Loebelu" znašalo pozimi 1. 1911 12. 1S.000 mož in je doseglo Začetkom septembra 50 —60.000. Aprila 1934. so bili kadri močni 53,000 mož. Zadnji čas so bile vpoklicane še tudi rezerve in stalo je pod orožjem 120.000 mož.
Armada se je delila pred balkansko vojsko v pet divizij pr-vega poziva, za katere so obstojali močni kadri. Sedanje vojno stanje srbske armade bi bilo zaradi izgub v vojski, katere cenijo na 50,000 mož. komaj večje kakor v začetku balkanske vojske: torej bi obstojalo iz 250.000 do 300,000 mož prave vojske in iz formacij tretje in četrte vrste, ki za odločilno bitko ne pridejo v poštev. ampak samo na etapah in v gerilji. Računati moremo, tla stopi srbska armada v boj najmanj s 5 do 0 zbori po 2 diviziji. Vsaka divizija šteje štiri pehotne polke, en konjeniški polk s tremi eskadroni. en poljski topniški polk z devetimi baterijami po 4 tope ter tehniške oddelke. Bojno stanji1 ene divizije računajo na 15.000 mož; celotno bojno stanje pride lore j v prvi in drugi vrsti na 180—200,000 mož.
O sedanji porazdeliti srbskih čet se ne da podati nobene zanesljive sodbe zaradi premikanj.
ki so se vršila v zadnjem času z največjo tajnostjo. V Belgradu samem stoje deli donavske divizij (prvega poziva). 6—8000 mož, z enim ali dvema polkoma poljskega in težkega topništva. Ob Drini stoji na širnem prostoru oo bosenski meji porazdeljena drin-
ska divizija; druge tri divizije bi imele svoje mesto v središču in na vzhodu. Mobilizacija srbske armade more biti dovršena v vsakem času v 8—12 dneh.
Strašen čin zblaznelega častnika.
Francoski stotnik Gouje 2. polka tujske legije je ustrelil svojega 14-letnega sina, svojo ženo. dve hčeri, nato pa še sebe. Napisal je list. da je zblaznel, ker se mu je sanjalo, da so vjeli Maročani njegovo ženo in otroke.
Ruskega pisatelja Kochanyna izpustili.
Iz Prage poročajo: Ruski pisatelj Ciril Kochanyn je bil v Pragi aretiran. k«-r j«1 baje izvršil na Ruskem atentat. Rusiji ,_'a ne bodo izročili, ker je Kochanyn dokazal. da je bil za časa atentata v Pragi pri kongresu radiologov
Pet oseb se zastrupile z gobami.
iz Oppclna poročajo: Štirje o-troci mesarja Bertzika. ki so bili z vzgojiteljico na počitnicah Karlsruhe, so nabrali v gozdu gob Ko so jih 7. vzgojiteljico za-vžili, so zboleli in kmalu nato u-mrli.
Samomor morilca.
Iz Vidma poročajo: Alojzij Coss. ki je umoril svojega očeta in ki so sra pripeljali v zapor v Moggio. se j" obesil
y
Pazite na ta ovitek! ^
Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Expeller-ja dobite če stoj ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih.
F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y.
Dr. Josip V. Grahek.
tg. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. Pitt.bnri, P*
Kaaproti "Hotel Pavlinac". -- Kare štev. 1. 2. 3 in 4 Toiij" nuiomo moj« dl» L
Sedaj je čas, da kupite farmo.
Ako ate se namenili, d« kupite farmo, jo kupite v raši 9loven3ko-hr*a--ki koloniji v okolici A^hlamia. ki obetaja st*iaj ie let ter je nupila več kot 120 Slovencev in Hrvatov farm«.-. 1'ri'Jite i/< cieiJa; firme ia zemljo tedaj v mesecu avgustu Ta n < sec dozorevajo namr»č raznovrstna žita, gron.olji. sa<!je, t«*r je sploh v nai-buljši rasti. Sedaj so lahk<> najUzje na lastoe oci prepričate. dc ne r-.orete dobiti nikjer drjjro i boljše z«nilj" in boljs« prilike. Ka^iUtra r;«r iz(rubl.ia.ite časa ter prilite čifnpreje mojroie, doklcj_ne b • \ iit » Dožeto. 1'L-ite pj pojasnila in n;.; li.?t '<;<*>!"s O-lonist". kateresa pošljtir/i vsalitmu Vrez razlike, ki želi kupiti farmo ali je ne eli. Videli b.vte slike slovenskih in hrva-l.i!-. t»rn in čitali dopise, kako sc /.ivi tuk-j;. Naslovite r.a:
The James W. Good Company
Dep. 54. Ashland, Wis.



VOJNI ATLAS
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil.
Obsega devet raznih zemljevidov.
Cena samo 15 centov.
Vsi zemljevidi 60 narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna* Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg1 površine katero zavzemajo posamezne države.
Atlas ima 8 strani in vsaka stran je 8 pri 14 palcev velika.
Ta atlas takoj pošljemo po pošti vsakemu,. ki nam pošlje 15 centov v znamkah. Pri večjem odjemu damo velik popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N.

Jogislovanska


Katri. Jednata
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predaednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Bred Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNIKI:
MIKE ZTJNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4 th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽI&NIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
J02EF MERTEL, od društva Stv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva Stv., 2., Ely, Minn. .JOHN KOVACH, od društva Stv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-'jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov se nebode oziralo.	r
Društveno glasilo: '-GLAS NARODA'-'.
GLAS NARODA, 24. AVGUSTA. 1314.
S pota.
Basel, Švica, 4. avgusta.
Usoda me je dovedla sem. V soboto 1. avgusta sem jo nameraval odkuriti proti Združenim državam s pamikom "Kaiser Franz Jose t' I."; vse sem imel dogotov-Ijetio in izgovorjeno kabino; v četrtek sem še dobil poročilo, da parnik odrine v soboto zvečer ob 6.uri. Dospevši v soboto dopoldne v Trst, sem Icvedel na moje pre-ssenetenje, da parnik ne odpluje, sicer na poziv z Dunaja. V u-iiu Austro-Americane je biljo na >tiue l.judi, med temi obilo Slo-ncev in Slovenk z otroci; vsi
ni
hoteli od Srbije vzeti kako ozemlje, bode ona to zabrauila z orožjem. V Ljubljani je bilo zadnji teden julija na tisoče vojakov; nastanjeni so bili po vseh šolah, na starem gradu in reduti. Za splošno mobilizacijo je bila Avstrija bolj slabo preskrbljena ne go se je domnevalo in ni bila pripravljena do zadnjega gumba na gamašah, kakor je francoski vojni minister zatrjeval leta 1870. Napoleonu. V Ljubljani so črno-vojniki prosjačili za hrano, ker niso dobili ne obleke, ne stanovanja, niti hrane. Vsi črnovojniki merajo opravljati vojno službo v svojih čevljih. Pobrali so kmetom kenje, za plačilo jim pa dali pa-
, . , . , . ,pirnate listke, da v davkarijah tarnali: kaj bode sedaj. Ko,^ d	toda davkarije jih
i uvidel da iz mta ne morem dkl	^ cyeuk ^ ^ ^
lužo, ubral sem J o preko Mi- dnQV Kaj boJe ^ 6 tednovt
lasso v Basel. Od tu seiu » . •• , . / -	i j
v Avstrijska vlada je vzela od
jal, da pridom rez I\em-j Stne hraniinice 300,000.000 K,
Liverpool ah Southampton. kmalu bode eba ge kje dru.
— 1 angleško ali ameriško'
-(
in se pod angleško ali ameriško ... .. t, . ,, . - •
'	r „ ,r , . gei iskati -cash . Zlata ni videti
zastavo vrnem v New i ork. A	. , •••	T,	...
. A .	.... . ne v Avstriji, ne v Italiji, niti v
sabo sem naletel. Švica mobuiaa-I& • • n, , , j, %Z
v " ,	. , »vi«. Moka, sladkor in druga ži-
ra, vse železnice so zastrazene;I .. . , ' . ...	.
«',.„. , .. , ^ vila so izdatno poskočila v cenah; .klicanih je ped orožje nad 400 ti- y ob- se i6akuje ameriške scc Švicarjev! Poleg tega je pa Fsenice in zlaJu pretrgan železniški promet za za-i ,	.. ,
sebne ljudi čez Francijo in Nem-! . lz avstnjsko-srbske meje m cu-čijo, zato pa ne morem ne naprej,^1 nobenih novosti. Dasi je vojna ne nazaj. Cm Genov« ali N^olj ^0^™^ ze,	dem^
tudi ne gre, ker so vsi parniki Uliev1' 1,1 bl,°	™
prenapolnjeni; tako sem interni-1	ampak le male neznatne
r;„, v Švici i., čakati moram, da praske Avstrijsko topnicarstvo ^ , . dj	l bombardira Bel grad, ali velikega
' I Wad T« "'<>ram tudi, da 1	nima- v obi:'e »,a tutU noče
Rusija, Francija in Nemčija krče-
se mi dozdeva, kakor bi le sanjal, toda žal, da je vse kruta istina.
Na Kranjskem poznam rodovi-no, ko je mož rokodelee moral pod zastavo; doma je ostavil že-
strežniki. Nosijo iste obleke, zahajajo v iste lokale ter živijo skupno življenje.
Izza štirideset generacij niso ime1 i prebivalci iz Gheel krog se-
no in šestero nedoraslih otrok, a(be nobenega dragega človeka kot žalibog tudi samo eno kronco. To umobolne. Njih duševni razvoj se je gorje in prokletstvo militariz-'je pod tem vplivom obrnil v čisto ma v razsvitljenem dvajsetem ve- (določeno smer. Oni so namreč ku, ko milijone bajonetov varuje (najboljši poznavalci duševnih bo-angelja miru Pa to še vse ni nič! lezni ter izvira to poznanje iz
Bog ve, kaj še vse pride?
F. S.
vito mcbilizirajc. Vsi hiti pod o-roxje. Poročajo že o spopadih ob nemško-lrancoski meji. enako ob i usko-neiuški meji. Del pruske armade je vdrl čez nevtralni Luxemburg. da bi od tam vpadel na francoska tla. Nemški listi poročajo, tla je nemški vojni parnik obstreljeval rusko Libavo in da mesto gori. Švica je zasedla mejo ob Franciji, ker se boji, da ne bi francoski vojni oddelki preko Švice vpadli na nemška tla. V obče ie videti, da je Švica večja
pustoševati mesta, ampak le pokazati. da resno misli.
Jut raj šn j i dan (sreda 5. avg.) bode odločilen. Snide se francoska zbornica in nemška in ti bosta določili usodo narodov. Anglija se zelo prizadeva, da se o-hrani mir in da ne pride do občega evropejskega poloma. Ako bodo pa Avstrija. Rusija. Nemčija in Francija zapletene v vojno, bode tudi angleško brodovje pobeglo vmes, in sieer proti'Nemči->i. Ako se vname evropejska vojna, bode ta veljala na dan 250
prijateljica Nemčije nego sosed- milijonov frankov! Kako dolgo n |e sestre republike Francije. ■	prenašati ta bremena evro-
Cudni nazori republike!
pejskim, itak hudo obremenim Hud vojni ples je pričakovati i-narodom! vsako uro; na milijone mož jej Iz Francije in Nemčije je te j, hI orožjem. V družinah k voja-jdni dospelo nad 20,000 Italijanov štvu odpoklicanih mož se oglašaj v Basel, ki tabore pod milim ne-ponianjkanje. 2iVila so pičla in j bom. Bati se je nalezljivih bolez-so znatno poskočila v cenah. Tu!"«, obče krize in celo lakote, ne sprejemajo nikakega papirna-1 Avstrijska vojna napoved Srbi-tega denarja, niti dolarjev. Po- ji se je diktirala iz Berlina; Ru-»nanjkanje drobiža je povsod, sto:sija pa ne dovoli, da bi Avstrija f tankov v papirju ni mogoče zme-j Srbijo zasedla. Toda zaradi male njati v gostilnah niti bankovca.Srbije velikanska evropejska za 20 frankov nočejo menjati. [ vojna. Švicarska vlada je izdala te dni bankovce po 5 in 10 frankov, da
bode laglje poslovati v prometu.
Italija je dosedaj nevtralna, ali Bog ve, kaj se še utegne zgoditi. Avstrijske (Min**, dobre čete so odpoklicali od italijanske meje in Železnice so zastražili črnovojniki. V Avstriji je splošna mobiliza-se bode morala v oje vati
V Sviei se nahaja na tisoče A-nierikaueev, med temi več Slovencev, ki bi se radi vrnili v Zed. države, pa ne moremo do morja. Zelo hudo so prizadeti naši Ame-rikanei, ki imajo pri sebi kreditna pisma, nakaznice ekspresnih kompanij ali United Bankers As-aoeiation. Teh noče nobeden menjati. V Ameriko je mogoče brzo-
Pisma iz domovine.
Gorenja vas. Kranjsko, 27. julija 1914.
Dragi sin R.!
Tvoje pismo smo sprejeli in se i prav lepo zahvaljujemo zanj. Včeraj ob osmih zjutraj je prišel ukaz za mobilizacijo vojaških ko-rov: ljubljanski, graški, praški, litomerški, zagrebški, Bosna in Hercegovina. V ukazu stoji, da morajo*svojci vse sinove, živeče v Ameriki, o tem obvestiti. Ce je tvoj regiment ali kor mobiliziran, ti bodo že tam pri konzulatu pojasnili. Ako si klican in če boš šel ali ne, je tvoja stvar. Danes se jih je odpeljalo iz Žirov, Savo-denj. Oslice in od tukaj kakih 20 vozov. Med njimi so tudi sledeči: Barbafč, Jurnek, Oblakov France. Miklavčič, Prašutijev Pavle, Dobničan, Jakove, Petelin, Kalar-jeva dva, Ajnšku France s Poljan in še mnogo drugih. Skratka vse. kar je staro manj kot 37 let. Danes pišejo, da je Avstrija zasedla Belgrad. Vsi vozovi, na katerih so se peljali naši fantje, so bili o-venčani z zastavicami. Danes poslušamo že celo jutro petje, ki je pa zelo klaverno. Težko je kazati vesel obraz pri tako resni stvari. Radi tvoje osebe se obrni na konzulat, tam ti bodo že povedali, kaj ti je storiti. V Ameriki jih je menda veliko vojaščine obveznih, prišli pa gotovo ne bodo vsi. Marsikateri se bo odločil za vedno o-stati tam. Danes gredo skozi Poljane neprenehoma polni vozovi na loški kolodvor. Oditi morajo rsi domobranci do 42. leta. Na laški meji kar mrgoli vojaštva. Kmalo kaj piši. Lep pozdrav od vseh skupaj, posebno pa od tvojega	očeta.
Banovec, Kranjsko^ 27. julija 1914.
Dragi sin!
Predno ti kaj več pišem, te lepo pozdravim, kakor tudi tvojo ženo in otroke. Nadalje ti sporo-im žalostno vest, da je šel danes naš Lojze na vojsko. Pri slovesu je bil od same žalosti napol zmešan. Prosil me je, da naj Ji pišem, da te tudi on pozdravlja, mogoče zadnjič. Vsi vojaščini podvrženi možje in fantje do 42. leta so morali v teku 24 ur odpotovati. Šel je tvoj bratranec, oštirjevi trije, iz vasi Sv. Križ jih je šl-o 15. Naš Lojze je šel v Galicijo, kakor skoraj vsi od tretjega armadirega zbora. Na kolodvoru so se dogajali strašni prizori. Žena se ni mogla ločiti od svojega moža, o-troci ne od. očeta. Skorajgotovo se ne bodo nikdar več videli. 65 let sem že star, pa ne pomnim, da bi vladala pri nas kdaj taka žalost. Neprestano vozijo vozovi na kolodvor, na njih so pa naši najboljši mladeniči in možje. Pozdrav vsem skupaj! Tvoj oče.
Mesto umobolnih.
Eden najčudovitejših utisov, katere more sprejeti vase popotnik, je brez dvoma prvi pogled na Pompeji, s svojim čudovitim, devetnajststo let starim ri^nskim življenjem, ki se je spremenilo v kamen. Sličen utis napravijo razvaline Kambodže, z razpalimi svetišči, palačami in neštevilnimi ob^ki. Vsi ti utisi pa zablede kot brezpomembna senca v primeri z velikanskim začudenjem, ki se poloti vsakega potnika, ko stopi prvič na tla najhnega belgijskega mesteca Gheel.
Gheel, ki šteje 13.000 prebivalcev ter leži 26 milj jugoiztočho od Antwerpena, je velikanska u-mobolnica. Od časov Karola Velikega, torej izza dvanajststo let, ni bilo to mesto nič drugega kot blaznica. Od istega easa je bilo najti v tem mestu le sledeče prebivalstvo :	«
1.	umobolne;
2.	kmete, tkalce in druge revne ljudi, ki so obenem pazniki umobolnih ter obstaja njih dohodek v plači zk postrežbo umobolnih.
Obeh razredov ni mogoee ločiti drog od drugega. Umobolni so
prakse.
Vsem narodom je lasten neki strah pred umobolnimi. V zapad-nih deželah se jih je mučilo kot zaznamovane od Boga; v iztočnih pa se je ravnalo ž njimi s spoštovanjem kot z žrtvami neizprosne usode. Par milj od Gheela živi ljudstvo, ki ima blazen strah pred umobolnimi, prebivalcem Gheela pa so umobolni nič drugega kot obžalovanja vredni bolniki, katerim morajo glasom tisočletne tradicije stati na strani ter jim nuditi vso pomoč. To se seveda ne vrši le iz tradicije ali humanitete, temveč tudi iz praktičnih ozirov. Oskrbovanje umobolnih je zgodovinski poklic prebivalcev iz Gheel. Domačinu iz tega mesta niti v glavo ne pade, da bi zamenjal ta poklic s kakim drugim. Med normalnimi ljudmi bi se gotovo ne počutil tako dobro kot med umobolnimi.
Pri vsaki družini v Gheel, katerih je kakih sedemsto, je nastanjenih na državne stroške po več umobolnih. Le posebno "nevarni ali hudobni bolniki so zaprti v hi šah. Kadar pride kak nov umo bolen v hišo, priredi dotični go spodar majhno slavnost v po zdrav. Od takrat naprej pripada bolnik družini. Ima pa še to u-godnost, da je veliko bolj prost kot pa kak resnični član družine. Bolnika se prepusti samemu sebi ter se ga neopazno ali sploh nič ne nadzoruje. K delu se ga ne sili. Ako hoče sam od sebe pomagati, je tem boljše. Zvečer sedijo vsi skupaj, zdravi in bolni, kramljajo, kadijo in pijejo. Nad vse čudovito je, s kako spretnostjo sledijo ti kmetje pojavom bolnih možgan ter urejajo potem svoje postopanje. Vsak posamezni ve, kdaj se bliža pri njegovem bolniku napad, a ve tudi za sredstva, da ga oslabi.	^
Navesti hočemo le eno primero. Crevljar Martinot je imel pri sebi bolnika, po imenu Yvon, ki je vedno grozil, da si bo končal življenje. Martinot ga je nekaj časa pazljivo proučaval ter mu nekega dne povsem mirno rekel: "Veš kaj. Yvon! Sit sem že tvojega večnega zatrjevanja. Oe hočeš na vsak način to storiti, — tu!" — Odprl je okno. Slednje je bilo visoko le pol nadstropja in razven-tega se je nahajal spodaj še kup gnoja, katerega je bil Martinot nalašč znesel tjakaj. — "Zlomil si bom vendar tilnik!" je rekel bolnik, katerega je vznemiril mirni nastop Martinot-a. — "Seveda", je rekel crevljar, "brez tega najbrž ne bo šlo. To že moraš riskirati. Sedaj grem na obed in medtem skočiš lahko povsem mirno skozi okno. Torej, dragi Yvon; v nebesih se zopet vidiva!" — Umobolni ga je nekaj časa presenečeno gledal, nato pa je šel k oknu — ter ga zaprl. — "Lačen sem. grem rajše z vami jest", je rekel.
V splošnem žive bolniki, katerih se k ničemur ne sili ter niso podvrženi skoro nobeni kontroli, mirno in udobno življenje, pri katerem telesno kaj dobro uspevajo. Tekom časa se razvije med njimi in strežniki čut tesnega prijateljstva. Posebno na otrocih vise bolniki z ginljivo udanostjo. Tako preživljajo nesrečneži svoje dni zadovoljno in v veselju, obdani od najbolj izurjenih psihiatrov sveta, priprostih, kmečkih prebivalcev iz Gheel.
Skrivnosten umor in samomor.
Z Dunaja poročajo: Izdelovalec pahljač Jožef Fessl je sunil 13-letnega Jožefa Nemvirta v In cersdorfski ribnik. Ko je otrok utonil, je sam skočil v vodo ter* si pognal krogljo v glavo. Fessl je bil zelo pobožen in je imel dečka popolnoma v svoji oblasti. Starši so zaradi tega prepovedali dečku občevanje s Fesslom.
OgTomen petrolejski izvirek.
Iz Bukarešte porioča jo: V Bani blizu Morenija so odkrili nenavaden bogat petrolejski izvirek. Odredili sp vse potrebno, da preprečijo požar. Vsi basini, ki so jih imeli na razpolaganje in ki obsegajo 500 vagonov, so bili v 24 urah polni.
Rad bi izvedel za svojega brata FRANKA SOTOŠEK. Zadnjikrat kar sva se videla, sva bila v La Salle, 111., in potem se .ie nahajal nekje v Pennsylvaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi, kor bi mu jako pisal. — Anton Sotošek. Box 31, Kipling, Mich.
Rad bi izvedel za svoja prijatelja FRANCA in JANEZA PETRO VČIČ. Doma sta iz Novega sveta, fara HotederŠica. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — Tonv Rudolph, P. O. Box 25, Widen, AV. Va. (24-26—8)
Odgovor
vsem onim, ki so nas vprašali glede varnosti denarja, naloženega v Mestni hranilnici ljubljanski ter drugih hranilnicah in posojilnicah v starem kraju za časa sedanje vojne.
Kakor hitro je napovedala Avstrija Srbiji vojno, so prenehali vsi denarni zavodi v Avstriji z izplačevanjem vlog, in sicer za nedoločen čas. Raditega ni mogoče niti iz ene niti iz druge posojilnice ali hranilnice dvigniti v tem easu denarja. S tem pa nikakor še ni ogrožena varnost vlog.
Vsak vlagatelj ve, da izposoju-jejo denarni zavodi vloge strank na posestva, poslopja itd. Ko je izbruhnila vojna, so pričeli vlagatelji Jrumoma dvigati denar. Hranilnica pa nima vedno toliko gotovega denarja na razpolago, da bi zadostila vsem zahtevam Da obvaruje torej zavoda propa da, vlagatelje pa izgub, ji ni pre ostalo nič drugega kot ustaviti plačila.
Kdor ima hranilno knjižico, naj jo dobro hrani. Denarja sedai ne more dvigniti in dokler se razmere ne izboljšajo, tudi tvrdka Frank Sakser ne more posredo vati pri dvignjenju denarja, naloženega v hranilnicah in posojil nicah v starem kraju.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St.. New York City
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo, da vas bode obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR,
kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" In iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Rada bi iz%-edela za naslov svojega brata JOSIPA DOLENC, podomace Mežnarjev od Sv. Tomaža nad Škof j o Loko. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležna, ali naj se mi sam javi. — Mary Bernik, Box 85, Mineral, Kan.
(22.25—8)
Iščem svojega strica JOSIPA ČRTALIC. Star je 45 let. V Ameriko je prišel pred 7. leti. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi. — Anton Črtalič, 65 South Columbia Ave., Miners Mills, Pa.	(24-26—8)
KUPITE FARMO!
Na prodaj je 155 akrov velika farma, dobro poslopje, 12 krav, 1 bik, 1 par konj, kokoši, prašiči, poljedelsko orodje in vsi pridelki. Cena $4500. — Druga farma 140 akrov, dobro poslopje, 10 krav, 4 teleta, 3 konje, 2 prašiča, 75 kokoši, poljedelsko orodje in pridelki. Cena $4000. Odda se takoj. Veliko avstrijskih farm je že v tem kraju. Pišite, ako mogoče, v angleškem jeziku.
W. H. Murdock, (21-27—8) Fly Creek. N. Y.
VAŽNO NAZNANILO.
Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-drugačijo, bodemo pravočasno poročali na tem mestu.
Tvrdka Frank Sakser.
Kje je moj mož JOHN PALČIČ, podomace Mihavec iz Vrhnike pri Ložu ? Za njega bi rada zvedela njegova žena Terezija Palčič. Zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da mi naznani, ali naj se pa sam javi na moj naslov: Mrs. Theresia Palčič. 1083 E. 64. St., Cleveland, Ohio.
(22-25—8)_
PRVA HRVASKO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURiC V AMERIKI
priporoCa se vsem Slovenskim t&m-bnraškim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo tambute. V tej tovarni se izdelujejo tambure po najnovejšem sistemu in najpopolnejših umetniških načrtih.
Okrašene »o z biseri in TsakoTrat-nimi rožami.
Velika zaloga vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter finih eloveuskih plošč i. t. d.
Veliki ilnatrova-ni cenik s slikami po Sijem vsakemu zastonj.
Ivan Benčič
4054 St. Clair Ave..
Cleveland, Ohio.
V
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da je
m
VABILO.
Društvo "Sinovi Slave" št. 168 S. N. P. J. v Conemaugh, Pa., priredi —: P I K N I K :— v nedeljo 30. avgusta 1914 na Coughnour-ovi farmi na
Woodvale Heights. Tem potom društvo vljudno vabi cenj. rojake in rojakinje cele naše okolice na prijateljski sestanek.
Začetek ob 1. uri popoldan. Vstopnina za možke $1, dame so vstopnine'proste.
Točilo se bode sveže pivo na prostem. Za dober prigrizek in solidno postrežbo bode skrbel Veselični odbor.
Opomba: Društveni člani, kateri se ne ndeleže tega piknika, bodo morali plačati J30 centov v društveno blagajno. Cisti dobiček je namenjen društveni blagajni.
Mr. H. PAPlC, 128 Frederick St., Steelton,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda'* in izda vati pravoveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda.
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE.
"Glaa Naroda" izhaja v-šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in sani
mive povesti. Vm osobjt Usta je organixirano
Kadar je kako draStvo namenjeno kepiti bandero, zastavo, regaiije g od bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privsssk, prstan itd.,|ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cen« vprašate. Upralanje Vas Btane ie 2c. pa Bi bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328.
Velika prodajaFONOGRAFOV
Ta krasni Columbia IV. srra.ir.ofon ima najslajši naičiatej-61 in najglasnejši clas. Omara je velika in pripravna ter zitjvljena iz trdejra hrasta. 12 inčev v kvadratu in 7 inčev visoka. Ima velik, črno emajiiran	z zlalniini okraski
ter iamfen za 15 let. Ta stroj se je prodajalo za $4^, a radi konkurence hočemo prodajati ta krasni vrramufon na vse strani Zdr. držav in Canade s 12 najboljšimi slovenskimi spevi, katere izberete iz naleta cenika, in SOJ ijrel ZA LE
na lahke obroke po $1.00 na mesec.
Prodajamo tudi dobroznane Victor sramofone in dražje Columbia gramo:<.ne na lahka obroke Pišite po na5 novi veliki ilustrirani katalcgr. kateri jm vam pošljemo povsem ZASTONJ.
SAUL BIRNS, 117 Second Ave., corner 7 Street. Dept. 233, NEW YORK.
Za newyorske odjemalce imamo odprto »večer in v nedeljah
^ <aA» <tfa»	ofe, rt* rta, rfa
f Po znižani ceni ! ^
| Amerika in Amerikanci.
i i i i A
£plsal Rev. J. M. Trunk:
Je dobiti poštnine prostora $2,50. Knjiga je vezana v platno in za gpomin jako prilicna.
Založnik je imel'veliko stroškoven se ma nikakorfni izplačala, zato je cena]znižana,|da!se!vsaj delomajpokri-jejo veliki stroški.
Dobiti je pri:	r
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York^N^Y. f
M mri Hi ifeft mi iUiir m\ \ • -A'
* »
i'
/
GLAS NARODA, 24. AVGUSTA, 1914.
mmw/mMYMmmmmmMmMmmww
n 0 DIOŽU, KI JE DKBflDEL STET. I!
| Jg	{Roman 20. stoletja.	; § 1
I	■-1--	gg
I j|: Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredilg j
j -f^j^o	l
(Nadaljevanje.)
Strong se pa nasloni nazaj in začne kot bi nekaj predaval: "Cast imam vam naznaniti, da je Stapletonova hiša znana radi neke krasne spalne sobe. Kakor sera zvedel, se nahaja 50 čevljev višje nad uhodom, in obdana 2 verando. Lady Stapleton, kar vam imam čast naznaniti, je stara dama, ki ne ipozna druzega posvetnega veselja kot po kosilu pregledovati svoje zaklade. Stara ženska je, ki ne zaupa nikotnu drugemu kot sama sebi, in raditega čuva svoje zaklade, v svoji lastni sobi." Nadalje je javna tajnost, da je zvečer lahkomisljena, ko spravlja svoje zaklade.. In res mi je nekdo svoje dni pravil, da leže vse njeni zakladi v neki stari omari, ki stoji na njeni oblačilni mizici. Ce je vse to resnica, bo najina tatvina kaj lahka. Njen zaklad hočem namreč ukrasti."
"Veliki Bog!" vzklikne Hangley, "torej hočeš res krasti?"
"Gotovo. Ne zase, a svoj osebni dobiček, ne da bi jih prodal ali zastavil, 'temveč edino-le, da opomnim staro damo."
Strong jadra proti stari hiši.
"Stavim, da stara dama spi prav sladko in še slajše smrči; vendar je bolje, — če prav je irsko, kar hočem sedaj reči — da se ničesar ne drznemo, kjer se moramo boriti z nevarnostjo. Ti Hang-le boš stal na verandi,, dočim se jaz potihoma splazim v sobo, kjer bom vlomil v omare stare ženice. Ko pridem ven, bodi pripravljen, da odploveva. Ce se nama posreči — kar se bo <prav gotovo — in ko bo stara škatlja pripovedovala policiji o ulomu z zrakoplovom in strašilih, se ji bo slednja smejala, in njen ljubeznjivi stric bo imel več vzrokov pošiljati norcove detektive po okolici. Naprej !TT
Sttrong obrne zrakoplov proti verandi in ga ustavi z mirnostjo kot bi ustavil motorni čoln. Pri vsej svoji šali je bil Strong ročen in uren kot mačka, in skočil je že na verando, predno je Hang-ley zapopadel, kaj se prazaprav godi okoli njega.
Strong dobi okna nekoliko odprta, potegne na strain težke zavese in se splazi mirno v sobo. Sekundo pozneje ga že zakrijejo zavese.
Iznajdirtelju, ki sedi v svoji "Di" hoče srce počiti. V svoji nervoznosti si predstavlja tisoče mogočih in nemogočih stvarij. Pred se*hoj vidi v duhu policijskega inšpektorja, mrzle stene zapora in stroge sodnike. Cul je v duhu obsodbo, ktere nismo mogli ovreči niti mogočni Strongovi sorodniki, niti njegovo milijonsko premoženje.
Tako močno in bolestno mu je utripalo srce, da mu je začelo po ušesih zvoniti. Trdo se je oprime "Di" meneč, da pada njegova glava v globočino.
Ko vidi, da so ga zapustile skoro vse moči, opazi, da se zavese pri oknu zopet gibajo, in prikaže se Strong. Otročji smeh se mu pojavi na obrazu, ko gleda Stronga, ki kakor mačka skoči iz okna na zrakoplov.
"Ga že imam!" reče tiho iii pokaže na velik zavoj in ga položi na kolena. "Poglejmo vendar, kaj smo zaplenili!"
Z nožem odpre, kar je bilo zaplenjenega in zadovoljno zažviž ga neko znano melodijo. Svetloba zvezd je bila dovolj močna, da je lahko opazoval posamezne drage kamene, ki so se bliščali pred Strongom.
"Da sem siromak ali nepoštenjakovič," pravi, "bi stara dama nikdar več ne ugledala teh dragocenosti; no, pogrešala jih bo samo nekoliko ur, in niti najmanjša surnnja nebo zadela mene. Jutri bo vsa londonska policija uporabila zadnji košček svojih možgan. Toda zgodaj je še; bolje je, da se vrneva na zemljo in se nekoliko odpočijeva. Kaj če si ogledava za trenutek Maidenhead? Jaz za-mojdel sem precej lačen in bi se ne branil poštenega grižljaja. Dobro, da sva vzela nekaj hrane seboj!"
"Poslušaj me, stari dečko," nadaljuje Strong, "kaj še nameravam. Svet si hočeva ogledati po noči, in paziti, kaj se godi na njem, če se sploh kaj godi. V bližini Botany Baya sva. Lahko se spustiva navzdol in se naseliva za kratek čas v polju, kjer lahko opazujeva deželno cesto"
Štiri minute hitrega poleta in oba zrakoplovca sta na mestu, kjer se steka rečica Whitebrook v Temzo. "Di" se spusti navzdol in se postavi na štiri noge.
Tu sedita v poltemi noči in z največjim zadovoljstvom zavži-vata sveže odrezke pečenega mesa.	1
Težka, deževna megla je zginila. Mesec, ki se je neprestano dvigal in skrival, je sijal zdaj čarobno in svečano in metal svoje žarke čez močvirje in na cesto, ki je mistično odsevela.
Hangley postane skoro nervozen. "Preblizu ceste sva," reče, "in ljudje naju lahko opazijo."
"To je lepo," odvrne Strong brez skrbi. "Baš sedaj se nam nudi prilika .preskusiti našo ljubo "Di", če pride kdo v bližino. Ce dobro paziva na vsakega potnika na cesti, naju nihče ne zvoha. Pol milje daleč lahko gledava vsak po eni strani ceste in se dvigneva v zzrak, predno pride kdo blizu."
"Gotovo," odvrne Hangley, "toda kaj če pride voz?" In komaj zgovori slednje besede, ko se začuje v daljni proti jugu šum in ropot prihajajočega avtomobila.
"Tu ga imaš," reče Strong, "tu je voz, kterega si želel. V zrak!"
Strong ni mogel dobiti takoj gumba. Pihanje in šumenje avtomobila prihaja vedno bližje. Stronga popade divja jaza kot vedno v nekih trenutkih; gumb bi najraje razbil z močno svojo pestjo. Vendar se je bal; neprestano pritiska na gumb, ki se pa neče vdati. Luči avtomobila so prihajale vedno bližje. Strong se obrne k Hang-leyu. "Ce ti ne znaš bolje kot jaz, sva odkrita in izdana."
Hangley prime za slonokoščeni gumb, ki se nikakor noče premakniti. Avtomobil je že pri njima in zdrvi naprej. Na strani avtomobila ki je bila obrnjena proti zrakoplovu je sedel mož. Sij avtomohilne svetilke je razsvetljil za trenutek aliminijeve plošče zrakoplova. Mož v avtomobilu zapazi sijaj in hitro obrne glavo.
Bil je tako blizu Stronga in Hanglepa, da je skoro spoznal njiju obrazne poteze.
Bil je: "Mr. Montgomery Jones."
'Kopiji in dobiš mrtvo truplo."
Avtomobil je zdirjal naprej. Hangley se obrne k Strongu in bulji v njegov obraz. "Jones naju je videl!"
"Gotovo. Natančno je naju videl in se bo tudi kmalu vrnil, t kvarjaj se s svojim gumbom. Stvar postaja resna in Če sedaj odreče "Di", prideva v neprijeten položaj. Jones nikakor ni mož, ki bi se dolgo premišljal naju spraviti s pota, če zahtevajo njegove koristi"
Hangleyeve suhe roke zatrepečejo. Trepetaje -pritiska gumb na vseh straneh. Strong pa mirno obsedi in prižge svojo pipo.
"Le ne prehitro, stara hiša!" reče molomarno, "Jones se že viača.1"
Slišal je namreč, da je avtomobil ustavil svoj tek in da so zavore pričele delovati. In sum in ropot avtomobila se zopet bliža srakoploveema. .
"Gotov," reče Hangley, "vse je pripravljeno. Hitro, hitro,
Hangley skoči v določen prostor zrakoplova, Strong pa za njim. M Di" se vzdiguje počasi, potem pa vedno hitreje in hitreje. Avtomobil je pridirjal na lice mesta in obstal pod njima.
\ Strong, ki je klečal na tleh zrakoplova, se sklone čez njegov rob. Jppesu se je smejal v obraz. Avtomobil je vozil tako hitro, da ni hit časa za pogovor. Le z roko zamaha in zakriei:
"Svet!"
Tu zapazi Strong, da se spodaj posveti plamenček. Takoj za tem pa udari nekaj ob zrakoplov, da se "Di" strese. Krogla pro-dere skozi aluminijevo ploščo v prostor za baterije in odtrga nekaj žic pri prvem vijaku, ki prične počasneje delovati.
"Oho!" zakliče Strong, ki je še vedno gledal navzdol, "Mr. Jones je eden onih ljudi j, katerim pravijo onstran velike luže 'hot stoff' "Di" se je vzdignila že tako visoko, da so bile vidne le še avtomobilove luči.
"Sedaj pa počasi," reče Strong, "morebiti nas lahko vidijo, kar pa dvomim.
Avtomobilove luči so plesale spodaj kot vešče. Za sekundo planejo naprej, potem se pa obrnejo v velikem loku zopet nazaj.
"Domov, kočijaž!" zakriči Strong.
"Domov?" vpraša Hangley.
"Domov! Da, domov, stari zaspanec, sicer nas oni prehitijo!"
"In kaj potem?"
"Kaj potem? Videli bomo! Mnogo sitnosti nam ne morejo povzročiti. K sreči sem spoznal moža, ki je vodil avtomobil. Bil ni sluga in tudi ne mož, ki rad klepeta. Bil je Ludvig, njegova kraljevska visokost princ Ludvig silvanski, Zavrnjeni ljubljenec prin-cezinje Diane balkanske. Krasna dama, kteri je določen drug mož. Jaz sem njen! Jaz, mož, ki bo ukradel svet! Njeg6vo cesarsko univerzalno veličanstvo John Strong L, gospod celega sveta in vseh nebes!''
"Počasneje!" zapove Hangleyu, "da si vso stvar premisliva, predno prideva domu."
"To noč," nadaljuje, "nam ne bodo prišli preblizu. Prepričan sem, da Mr. Jones že danes ve, da mu povsem lahko ukradeni njegovo balkansko kraljestvo.
(Dalje prihodnjič.)
ViZKlHILO.
Rojakom v Milwaukee, Wm, in okolici naznanjamo, da je
NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirali naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Hichael Cirar.
San Francisco, CaL: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc.
LeadviUe, Colo.: Jerry Jam-nik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon).
WaXsenburg', Colo.: Ant. Saf-tich.
Indianopolis, Ind.: Alois Bud-
man.
Define, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, HI.: Frank Cerne. Springfield, HI.: Matija Bar-borič.
Frontenac, Kans. in okolico:
Frank Kerne.
Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos.
Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shaltz in M. F. Kobe.
Manistique, Mich, in okolico: B. Kotzian.
So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovič.
Chisholm, Minn.: K. Zgone. Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon.
Ely, Minn, in okolico: Ivan
Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L.
Vesel.
Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek.
Little Falls, N. Y.: ITrank Gregor-ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič.
Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar.
Barbeton, O. in okolico: Alois Balant.
Collinwood, O.: Math. Slap-nik.
Lorain, Ohio in okolico: John
Kumše 1935 E. 29th St. .
Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico: M.
Klarich.
Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bričgeville, Pa.: Rudolf Ple-
teršek.
Bur dine, Pa. in okolico: John Keržišnik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok lich.
Bronghton, Pa. in okolico: A
Demšar.
Export, Pa. in okolica: John Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben.
Farrell, Pa.:" Anton Valentin
čič.
Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabre nja.	/
Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz.
Moon Run, Pa. in okolico: Fr,
Maček.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel.
Winterquarters, Utah: Louis Blasich.
Black Diamond, Wash.: Gr
Porenta.
Ravensdale, Wash.: Jakob
Romšak. Thomas, W. Va. in okolica:
Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-fel.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton Sta rich.
West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh
Mr. FRANK ME&
nas zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljav-na potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glasa Naroda.
HARMONIKE
bodla! kakorinekoU Trste Izdelujem to popravljam po najnlljlh cenah, a delo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem Se nad 1< let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorino kdo zahteva brez na daljnih vprašanj.
JOHN WENZEL
1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
® <S> (S) (S)
NAJBOLJŠA
® <s> <s> «>
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cen ▼ plitm man $1.00. Rojaki ▼ OrnUnd, 0. Me isto t podraniri Fr. Sakser, 1604 St Clair Are., N. E.
Kadar potujete v stari kraj
ali kadar ate na poti skoči New York, pridite k svojemu rojaka v
HOTEL, SALON ir RESTAVRANT
145	SL, HEW TOK, K. T. Ccm« Cedar St.
Ta boste v vsakem Časa. podnevi in nejie pwtriiwi. Izvrstna domača' sa opevanje.
z (M )U J1''~ '
Izšla je
iiiu knjiga:
"VOJSKA *A BALKAMU"k
Valed vaeatranake želje naroftl li amo več iztisov te knjige in je aedaj eenj, rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkana" aestoji iz 13 poaameznih seiitkov, obsega j očih akupaj na večje formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 25$ slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Seaitkom je prideljea tudi večji slovenski semljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti p« 15e, vseh 13 seaitkov skupaj ps stane s poštnino vred $1.89. Naroča ae pri:
■lovenie Publishing Oo* «2 r-ortlandt St.. New York CHtf
POZOR, SLOVENSKI FARMERJI!

Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH
S KRANJSKIH KOSE
V zalogi imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kds? so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajerci akem. Iste se pritrdijo na kosile z rinkcanu.
^^ Cena 1 kose je 1.10. EE^
Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi
B 0 klepalno orodje iz finega jekla; b b
cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos.
DaJje imamo tudi'fine jeklene srpe po 50c.
NaroČilo je priložiti denar ali Postal Money Order.
82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y,
>
_	.	Podplaaal
^vyJfV .	t J® iznajditelj
W atir £	najuspešnei -
IfU^ ■	Hi tinkture nm
II •V Z a	^m »vetu Al peti
1	H tinkture I.
- ■«» a	^m, AlpenpoM
- Ženskam in možkim. kateri jo rabijo, arastejo » testih tednih lasje popolnoma. ne bodo ixpadali in na bodo ouveH. _ _	Ravno tako
zraste mofatnl * teetlh tedett brada in brke. ki ne bodo izpadale In ne bodo postalo si»e. O teka 8 dni popolnem, oedravim revm.tizem. k oe ti bo L. trkanje po rokah, nocah in hrbtenici. Bane. opekline. balo. tare, krasto in karja of—, bradavica, potenje nog. zebHne itd. odstranim ▼ treh dneh. Moja cd rmvila so registrirana ▼ Washington a. snamenje. d. so Cista in najbolj aapeira. Pišite takoj po ceniki P oil jem ra zastonj.
JAKOB WAH0I0, 1O0S a Mth tt. Cleveland, O.
N. B. Onemu. U U rabil moja zdravila beoa
woo.
Amerika in Amerikanci,
Spisal 1IV, J. M. TKUHK
■lovenio Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Ker. J. M. Tnmka:
AWmtTKA IN AHESIKANCL
Ni nas namen izreči na tem mesta kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega hi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi t lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. čudimo se le, da je povpraievanje po knjigi primeroma majhno, menda raditega, ker se ni vprizorilo sanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno ▼ platno vezani knjigi je $2*50 s poštnino ▼red. Za isto eeno ae odpošUe knjigo na katerikoli naalov ▼ stari domovini.'
Bovenie PnWishing O*.
82 Cortlandt 8t.. New York. NX
ROJAKI NAROČAJTE SB NA GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB>
Connie Generale Tmiiaotlp
jftFrancoska parobrodna družba.)
Direktna Črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in
Pofttnl paniki so:
*LAiPROVENCE" ■ iHnitiisks
I [ r*LA SAVOiE" .aa dn riiah
mJULORILMNE-
Tiiake
**LA FRANCE**
au »tiri Tiiaks'

Mzprsnl parnlkl se?
MOacigo,,> "La Tonraine", 'KochambeaiTin "Niagara"
Glarna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
eorner Pearl flk, Ckesebrongk Ballding.
Poitnl parniki odplnjejo vedno ob sredah is pristanišča številka
87 W. JL
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ- X VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
W Denar mečete proč!
ako ne podpirate srejega rojaka.
Pri meni dobite
izvrstno domače vino
galon po 7 5 c. in reč.
Pri odjema kot 10 galon dajem popust, ter se poBebno pri porotam glavnim slovenskim družtvam ob priliki kake veselice, tudi onim sa svatbe.
V zalogi imam izvrstne domače klobase in vsakovrstno grocerijsko blago,' katerega ljubi nal narod. Poiiljam denar na vse strani sveta in parobrodne listke zrn vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam m kupuiem avstrijski denar. S tvrdko Frank Sakser sem v trgovski zvezi. Upravljam vse v notarski posel spadajoCe dela, ker sem javni notar. (Notary Public.)
JURJOVEC"
CUcate, OL
PRANK 1SS1 V. 22mi Strast,
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEOAN, 1LU
PRODAJA fina vina, izvrstne Bmotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listkelvseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVUAIvse v notarski posel spadajoča dela.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK Tj ZDR. DRŽ. .NAROČITE SB NANJ1