Stev 165. V Lfnunanl, v nefleifo One 23. inilla bil LeiO L mšmm Naročnina za državo SHS: M oelo telo naprej Diu.120-— aa pol leta N N 6°'— sa četrt lota » .. ■ M'— sa ob mesec „ .. „ IO'— za inozemstvo: oololo.no.....D n. 2«8'— mesečno ..... „ 18'— sas Sobotna izdaja: ~ v Jugoslaviji. . . D>n. is -vinossmstvn ... „ Ji — Posamna šlev. 75 par. t- — Cene lnseratom:= Enostolpna petima vrsta malJ oglasi po K <■— in K 8 —, veliki oglasi uxil 45 mm višine po K 8 —, poslana Itd. po K 12 —. Pri večjem naročilo popust , Izhaja vsak dan isvzemU ponedeljka in dneva po pru-nlKu ob 5. nri zjutraj. Meseca* priloga; Vestnik SKSZ. HT Uredništvo je v Kopitarjevi nltol Stev, 8/UL Ko&opisl se ne VTačajo; netranklrana pism^ se ne sprejemajo. Orodn. telet. štv. 50, opravn. štv. 328. Političen II Oprava to v Sopltarlert ul. 0. — Račun poitne hran. ljnbljansko žit. 650 za naročaloo to St. 349 sa oglase, sagrob 9.011, sarajev. 7563, prašSelndnnaj. 24.797 Skrb režima za slovensko Ob priliki proračunske debate se je poslanec dr. Gosar dotaknil v svojem govoru tudi vprašanja slovenskega vseučilišča ter jako osvetlil mačehovski način, s katerim postopa sedanji režim napram najvišjemu slovenskemu učnemu zavodu. * " - — — - (stArft Poštnina plačana v gotovini. resna volja, da se naša univerza še dalje obdrži in da se ji da možnost, da kakorkoli preživi težka začetna leta in da se polagoma razvije v modem institut, ki bi se lahko meril z drugimi zavodi v državi in inozemstvu. To postopanje nas je frapiralo. Ko smo to videli, smo si mislili: če je ves budget tako izdelan in tako reduciran, potem moramo reci: državno gospodarstvo, zbogom! Državnega gospodarstva ni! Če pa tega ni, tudi vsega drugega ne bomo več dolgo imeli. Iz teh razlogov je popolnoma naravno in bi bilo odveč, če bi to izrecno rekli — da moramo glasovati proti budgetu. — " * Tr r, \ ITTFV \ €€ »SLOVENEC Št- *©©- — Ljubljana, 28. julija 1922. Cenjenim naročnikom! V ponedeljek, 24. julija, se je oi> polpetih popoldne vsled sklepa tipografske organizacije popolnoma nepričakovano začela v Jugoslovanski tiskarni stavka tipografov. Ker so vsled tega vsi stavci opustili delo, ni mogel iziti več noben časopis ki se tiska v Jugoslovanski tiskarni. Obrnili smo se na odbor tipografov, ki vodi njihovo akcijo, s prošnjo, da nam ustreže v toliko, da dovoli staviti obvestilo o nastalem štrajku za „Slovenčeveu naročnike. Ker je pa prošnja odbita z motivacijo, da bi bilo tako obvestilo smatrati za posebno izdajo „SIovenca" in ker takega obvestila tudi ni bilo mogoče dati tiskati v nobeni drugi tiskarni, ker bi to pomenilo za vsako tiskarno povod za stavko, je bilo nemogoče nase p. t. naročnike takoj obvestiti, kar je imelo za povod ne-stevilne reklamacije. Povod stavki tipografov ni bilo službeno razmerje med tiskarno in stavci, ampak stavka knjigovezov, ki jo organizacija tipografov podpira in ne dovoljuje, da daje tiskarna kakršnokoli delo knjigoveznicam, v kateri je proglašena stavka. Vezava ravno dotiskanega »Bogoljuba" v 'knjigoveznici v Jugoslovanski tiskarni je dala v tem slučaju povod za stavko tipografov. Radi načelnih ne pa mezdnih diferenc med tiskarnarji in tipografi v tem vprašanju je položaj precej napet in ni izkij učena splošna stavka tipografov v Ljubljani in zato trenutno ne moremo presoditi, kdaj približno bo konec stavke. Za čas je izdajanje »Slovenca" in vseh drugih listov, ki jih tiska Jugoslovanska tiskarna, popolnoma onemogočeno. Ako bo stavka v nekaj dneh končana, bomo skušali zamujeno po možnosti nadomestiti, ako bo pa trajala dalje časa, kar se utegne zgoditi le v slučaju splošne stavke, bomo za odpadlo dobo odrtičunali pri naročnini, ako nam ne bo mogoče nuditi kakega nadomestila. Prosimo p. t. naročnike, da to obvestilo vzamejo na znanje .n nam nehoteno prekinjenje v izhajanju „Slovenca", ki je nastalo brez vsake naše krivde, blagovolijo oprostiti. Ljubljana, 28. julija PREISKAVO ZARADI PODKUPOVANJA POSLANCEV. — :EDL0G JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. — MOSKOVLJE-VEČINE TOLPO RAZBOJNIKOV. — PRETEP V ZB0R-/OVANSKEGA EN MUSLIMANSKEGA KLUBA. — OBA tNICO. — POSUTIM) SPREJETO PRI NAVZOČNOSTI 3 POSLANCEV Z OKOLI STOŠTIRI DESET GLASOVI. nimi strankami na drugi strani. Vsak čas jc bilo pričakovati, da pride do dejanskih spopadov. Prvi del predloga Jugoslovanskega kluha se sprejme. Po otvoritvi seje je predsednik predlagal, naj se glasuje o nujnosti predloga dr. Šimraka. Posl. Stjepan Barič je zahteval po poslovniku, naj se izvrši »prozivka« radi kvoruma. Pozivanje poslancev je trajalo pol ure. Sprejet je bil nato prvi del predloga, drugi del pa se je odklonil. Radi tega je ponovno došlo do protestov v vrstah Jugoslovanskega kluba. S tem predlogom je bil zadan hud udarec vladi. Ves čas sta bila prisotna v dvorani posl. Savič in Mladenovič, ki sta izzvala to afero. i Današnja se-ena izmed naj-dcslej. ob 9. uri dop. v imenu Jugo-dr. Janko Ši-lasi: iha, da se pre-podkupovanja ) ter da se od-sojilu. čine od 21. ju-disident posla-slanec Stjepan as in glas nje-idenoviča, vsa-nilijona kron), er se ta izjava poslanca Beni-i sicer po čl. 60 igi čl. 61 in 62 jredlog: 1. Na-'dbor, v katere->a po en član in :a Savica, da je njega in njego-rji, da bi glaso-:a odbor ne do->dua skupščina 1922. Uredništvo in upravništvo. polovice pomožnih slug! Približno enako se je postopalo pri rednih in izrednih materialnih stroških. Vzemimo n. pr. redne stroške za seminarje, biblioteke, institute itd.! Pravna fakulteta je zahtevala 130.000 K, dobila je 100.000; filozofska fakulteta je zahtevala 400.000, dobila je 200.000; tehniška fakulteta je zahtevala milijon kron, dobila je 800.000 itd. Še huje je pri izrednih kreditih. Pravna fakulteta je n. pr. zahtevala za nabavo inventarja, ureditev institutov itd. pol milijona kron, dobila je 300.000 kron; filozofska fakulteta je zahtevala milijon kron, dobila je pol milijona kron; medicinska fakulteta je zahtevala 1,200.000, dobila je 1 milijon. Rad bi vedel, kateri so bili kriteriji, po katerih se je izvršila ta redukcija. Mislimo, da je bilo tako-le: Gospod Šečerov je imel pred seboj cilj: treba je izdatke zmanjšati! Kjer je bila postavka večja, tam črtam več! Da je to za končni smoter, da se formalno v številkah nekaj prihrani, prilično dobra metoda, rad priznam. Kajti pri večjih pobtavkah se da več črtati nego pri malih. Toda tak način postopanja kaže — rečemo odkrito — da sploh no obstoji [osa na večino. :edlog ,se je ta-narodne skup-radikalcih, da je •avnost porazno. >zval v zbornico r podelil zatem da obrazloži mrak je nagla-cev, zbornice in 'eišče. Po vsem se govori o nc-i. Te vesti more-pa imamo pred so korupcijo se-ostal na vladnih ni, ako se ta slu-če ne more reši-lanci niso odgo-so jih izrekli v ga naj se sestavi skal. nraku pritrjevali tudi radikalci. Demokrati so ves čas molčali, neprestano pa je motil z medklici poslanec Valerijan Pribičevič. Posl. dr. .Šimrak je zahteval, naj se njegov predlog proglasi za nujcu in da naj vlada takoj poda svojo izjav«. Stališče vlade. Fnančni minister dr. Kumanudi je nato izjavil, da sprejema prvi del tega predloga o izvolitvi odbora, da pa drugega dela ne more sprejeti. »Vsi ste podknpljeni!« Nato je nastala v klopeh Jugoslovanskega in zemljoradniškega kluba ogromna razburjenost. Vsi so klicali: >Pred sodišče! O zakonu za posojilo se ne more dalje razpravljati, dokler so ne razpravlja o tem slučaju. Kakor izgleda, ste vsi podkupljeni! Kje so vaše provizije?!« itd. Seja se prekine. Ogorčenje je doseglo tolik vrhunec, da so je seja morala prekiniti za čotrt ure, Mecl odmorom je došlo ponovno do burnih prizorov med Jugoslovanskim in zcinljo-radniškim klubom na eni strani ter vlad- Poslanci vladne večine — »tolpa razbojnikov«! Nato se ie seja nadaljevala. Prvi je govoril zemljoradnik Mil. Moskovljevič, ki je ostro napadel sistem vlade, ki ga je imenoval razbojniškega, poslance večine pa tolpo razbojnikov. Med njim in radikalci je došlo pri tem do ostrih medklicev. Posl. Moskovljevič je med drugim tudi izjavil, da je bil včeraj zastopnik Rlairove skupine pri zunanjem ministru dr. Ninčiču in zahteval od njega raznih koncesij za propagando v Ameriki glede posojila. Izjavil je, da bo glasoval proti posojilu. Zagovornik korupcije. Zatem je govoril poslanec Ljuba J o -v a n o v i č, ki se je bavil s predlogom dr. Šimraka in obžaloval, da se postavlja pod obtožbo poslauec Benin. Pri tem je vzkliknil zemljoradnik Moskovljevič: »Vso vas hi bilo treba staviti pod obtožbo!« Napad vladinovcev na Moskovljeviča. — Tintniki lete in stoli se dvigajo. — Mctež. Po teh besedah je skočila cela tolpa vladnih poslancev proli poslancu Moskov-Jjeviču. Poslanec Magovčevič (demokrat) je prijel Moskovljeviča za vrat in ga pričel daviti, poslanec Vuletič pa mu je zbil na tla ščipalnik. Nastal je silen hrup. Nekateri so Moskovljeviča branili, drugi pa mu pomagali. Po dvorani so pričeli frčati tintniki, dvigali so se stoli in posamezni deli klopi. Ker so bili vladni poslanci v večini, bi se Moskovljeviču godilo slabo, ako bi ga ne obranil poslanec Miladinovič (Jugoslovanski klub) ,ki je metal demokratske poslance na vse strani. Po tem sramotnem dogodku, izzvanem od kompromitirane večine, je bila seja prekinjena. Predsednik še dolgo časa ni mogel napraviti reda v dvorani. Večina zakriva svojo lopovščine pod frazo »narodnega edinstva«. Po 12. uri je mogel zopet govoriti poslanec Ljuba Jovanovič. Od njegovega govora so pričakovali, du bo pobijal strokovna izvajanja opozicije. Medtem pa jo sam priznal, da jo posojilo zelo slabo. Govoril je za posojilo iz političnih razlogov. Naglašal je, da je posojilo koristno za marodno edinstvo« ter bo radi tega glasoval zanj. Počel je navajati tudi neke verze, pri čemer jo poslanec dr. Ivanič zaklical, da je parlament našel v njem drugega narodnega guslarja. Jovanovič kliče na pomoč Mezopotamijo in Sirijo. Ljuba Jovanovič je nato govoril tudi proti izjavi dr. Deželica, da zahteva narodno edinstvo drugo smer jadranske želez- nice, ter je izjavil, da je železnica Belgrad —Kotorski zaliv zelo koristna, ker bo Sredozemsko morje postalo važen faktor, ko so dvigneta Sirija in Mezopotamija! Jačja zveza zapada z vzhodom bi izzvala »infil-tracijo Avstro-Ogrske«, ki jo je trebi zavreči, ker da Balkan ni zvezan samo z vzhodom, temveč z vsem svetom. Govor Ljubo Jovanoviča je bil zelo slabotne vsebine. Ž njim se je tudi končala dopoldanska seja Posojilo bo podražlo ljudske potrebščine. Popoldanska seja se je pričela ob 4. Prvi je govoril po '. Vasilij Popovič, zemljoradnik, ki je v svojem govoru povdarjal, da bodo radi zunanjega posojila največ trpele široke mase ljudstva, ker prina'« posojilo s seboj nemožnost, da bi se znižale cene monopolskih predmetov, kakor tudi carine, ker so zastavljene, in zastavnine se ne morejo znižati. Uničujoča kritika posl. Šimraka. — Posojilo bo koristilo samo hankokratskim Špekulantom. Za njim je govoril posl. dr. Šimrak, ki je povdarjal, da predstavlja pogodba o posojilu važen gospodarsko-političen čin. Danes se že vidi uspeh načelne debate. Opozicijonalni poslanci so navedli proti posojilu tako strokovno kritiko, da vlada sploh ni mogla reagirati. Zanimivo je, da se je opoziciji pridružil tudi posl. Uzuno-vič s tovariši. Namesto da se je vlada po-služila razlogov, se je poslužila drugih sredstev. Ko je Ljuba Davidovič v svojem govoru zagovarjal posojilo s frazami narodnega edinstva in obstanka države, so demokrati metali tintnike in stole. Sploh se opaža, da nima opozicija v tej zbornici osebne varnosti. Finančni minister dr. Kumanudi je izjavil, da bo posojilo popravilo valuto. To je utemeljeval z otročjo primero, da so dolarji naših izseljencev 1. 1919. obdržali našo valuto na višini. Valuta se vzdržuje z dobro produkcijo, dobra produkcija pa je odvisna od dobre ureditve kmetskih in delavskih vprašanj. Produkcijo je treba organizirati z reguliranjem vprašanja uvoza in izvoza. Finančna poitika mora stre-miti za stabilizacijo denarske valute, kar se doslej ni storilo, ker dinar nima realne vrednosti na tujem trgu, ker notira pri nas več, kakor v inozemstvu. Pred stabilizacijo naše valute se ne more sklepati posojilo v inozemstvu, ker moramo plačati diferenco na kurzu. Danes imamo 4 milijarde 700 milijonov papirnatega denarja, materialnega pokritja pa le 360 milijonov, t. j. eno tretjino. Z ozirom na to bi morali plačati za zlati francoski frank 13 dinarjev, plačamo pa 15 in pol do 16 dinarjev. Posojilo bo mogoče ojačilo valuto, toda samo trenutno. Koristno bo le hankokratskim špekulantom, a uničujoče za naše gospodarstvo. Jadranska železnica hi morala na Split. Nato se je govornik obširnejše bavil z vladnim predlogom o zgradbi jagranske železnice ter povdarjal, da naše finance ne dovolijo graditi velike proge. Najprej je treba popraviti stare proge, povečati želeiz-niški park in zgraditi kar je najpotrebnejše. Ako se hočo imeti izhod na Jadransko morje, potem ga moramo imeti v sredini Jadrana, kar je edino Split. Ta luka nima jačje zaledje in mnogo več nego Ko-tor. Ne samo gospodarski, temveč tudi strateški razlogi govore za Split. Po govoru dr. Šimraka je podal kratko izjavo poslanec Miletič, da bo glasoval za posojilo. Ž njim je bil izčrpan spored govornikov. Klavern odgovor finančnega ministra. Nato je povzel besedo finančni minister dr. K u m a n u d i, ki se je v svojem govoru bavil največ z izvajanji poslanca dr. Dulibiča in Uzunoviča. Njegovi dokazi pa so bili tako slabi, da je z njimi vtis opozicije še ojačil. V svojem govoru se je bavil z opravičevanjem formalne strani pogodbe o posojilu. Glede valute, ki naj bi se z posojilom popravila, in drugih gospodarskih vprašanj, kakor tudi glede zgradbo jadranske železnice, se sploh ni spuščal v zagovor. Neslanosti bivšega črnogorskega ministra. Za njim je govoril poročevalec bivši črnogorski minister R a d o v i č, ki je iz- v* w planine, harmonijo, (tudi igrane) na obroke ln posodo. — Najvefja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb, instrumentov, strun in muzikalij na debelo in drobno. — ftllonz Orožnik, D. uč. Glasb. Mat., Ljubljana, Konoresni iro 15 im ^ M u 3 P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril lekarno v Ljubljani, na Karlovski cesti št. 2. Potnik! v Ameriko! Vsem onim, kateri mislijo v Ameriko potovati, vljudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo paropiovne družbe: United-Hmerikan- i. ines-Inc. iMiri ■ Soulfflpiea ■ Clerlioiirg ■ Miw Yeit Prevažanje potnikov z najnovejšimi s sedanjim časom zakonsko predpisanimi brzoparniki je vsak teden. — Pojasnila so brezplačna. Z odličnim spoštovanjem 3/RfliPTICtf® zastopnik | S||h||q|>iq Kolodvor- za Slovenijo L-jMMijMlIil ska ulica 26 Trgovski pomočnik za trgovino -5 z usnjem in £» dobila takoj mesto. Ponudbe z referencami in zahtevami na Mariinušič in drug, tovarna usnja, Ljutomer. Cenj. občinstvu priporočam svetovno znane šivalne stroje GR1TZNER v vseh opremah za rodbinsko in obrtna rabo ter vse posamezne dele, olje, igle za vse sisteme. Edino le pri JOSIP PETELINC, InJUBluJAfJH, SV. Petro nasip 7. Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarjo, sedlarje, gumbi, žlice, nož;. Na veliko ln malo. Večletna garancija. Ceno najnižje. Poravnajte naročnino! Dr. ing. MIROSLAV KASAL Oblislveno poverjeni stavbeni Inž. In mes!nl stavbenik LJUBLJANA« G..il.D 5ŽE 13. Stavbeno podjetje ln tehniška pisarna za betonske, železobe- tonske in vodne zgradbo, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe. Izvršitev! • Projektiranje! iftiSš, psjšgs?3e, stenice, Sfisi in vsa ftolazoa mora poginiti, ako porah moju uaibolie pruir.bušonn m aplouDo hval .rudatva, liot proti poljahim in hišnim m K 1«. ta podgan« K 20 za -jfiurlso K 20; za nloe li 15 nuičt)vaJt'<' moljev ii. 10 in 20; ] mrčesom K 10 in 20 mazilo proti uiem ljudeh K 10 —; ln živini K 10—; zu uši v ob m oerUn K 10 in 20; proti mrčesu ua ai in zeleajadi proti mravljam in in 20 K. Po po povaetiu Znvou /.u oksrort M. Jiln er, Pelrlnjsfea nI. 3. Z:greb Trgovoam pri vodjem odjemu riopust Bjelovar, Brod n. S Maribor, Monoštt Slatina, Sombor, S jshlonč nad Orlicam 86, Cehoslovaška. Tovarna cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastlti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašue plašče, pluviale, dalmatike, cerkveuo in društvene zastave, keiihe, monstrauce, svečnike itd,, sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi in ceni. — Solidnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkveni predmeti so carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce J. KESKUi?L£, Ljubljana, hotel „Tratnlk". Izvrševanje ksiSoIStniln ta! in asfaltovanja prevzema in ima vedno v zalogi KarUollnel- katran, lesni cement, strešno lepenko, Rutoeroicf fAnduro). stresni !ak, asfaSt, Watproof, Ceresit i. t. d. Ljubljanska Romercijalna družba Ljubljana :: Bleiweisova cesta štev. 18. Hfilai Delniška glavi Izvrši Popolnoma varno naloiite svoj denar y VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI r. z. z o. z. — sedaj poleg nunske cerkve, 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION". Hranilne vloge se B D| brez odbitka rentnega in obrestujejo po & |$J invalidskega davka. Vloge v tekočem račnnn se obrestujejo po 412 0 o Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po 514 0 o na dobo pol leta po S^a °|o Prvovrstna Pud\ kolesa pnevmatiko in drage potrebščine KopUs naKeneje pri tvrdki IGN. VOK, Ljabiiana, Sodna ulica štev. 7. mil a. a. o LJUBLJANI mi zmm im pri prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trlioveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški in črni premog ter jajčne Mkete Naslov: Prometni zatoii zi promocs 1 d. Delniška glavnica: K 20,000.000-- Rezervnt zakladi t K 6,300.000 PODRUŽNICE: Novomesto, Rakek, Slovenjgradec LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1. lasvrSufFe vse bančne posle naftočneje In najkulantneje. Telefoni SL 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNfl Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovoru! urednik Mihael ftJoSkerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.