PoStnlna platana o potentni Steo. 8 U Ijubljani, o torek, 12. ianuacia 1937 leto 2 Zmaga španskih nacionalistov bi pomenila nove klešče za Francijo Ozadje marokanskega vprašanja London, 12. jan. o. Po prvih vznemirljivih vesteh o nemškem utrjevanju različnih španskih postojank v severni Afriki (španski Maroko, ltio de Oro, Centa itd.) in o izkrcavanju nemških čet ter tehničnih oddelkov, prinaša zdaj evropsko časopisje ozadje vse te zadeve, ki hi jo rada izzvala Francija, da oslabi vse bolj rastoči vpliv Nemčije v Evropi. Po angleških vesteh so prva poročila o izkrcanju Nemcev zelo pretirana in gre predvsem za nemške rudarje in inženerje, ki urejujejo izkoriščanje rudnikov v španskem Maroku. V tem smislu piše «Times» in razni drugi veliki angleški listi. Nobenega dvoma ni, da se Francija v Evropi boji edino Nemčije, zlasti odkar je Nemčija tako odkrito stopila na stran španskih nacionalistov. V primeru nacionalistične zmage v Španiji je več kakor jasno, da se bo stoletno prijateljsko sožitje • med tci • n trocii nrenehalo. To dejstvo pripisuje Francija nemškemu vplivu, čeprav bi si bila sama lahko prav tako zagotovila, če ne s podporo pa z nepristranskim vedenjem v državljanski vojni, prijateljstvo nacionalistov. Tako pa je podpirala z vsemi silami vlado. Zadnje dni se je položaj na španskih bojiščih pre-okrenil odločno v korist nacionalistov, kar je povzročilo razburjenje v Franciji in je Francija morala storiti nekaj, da zmago nacionalistov, če ne onemogoči, pa vsaj zavre in s tem prizadene tudi Nemce, ki bi z nacionalistično zmago dobili Francijo na dveh straneh v klešče. Stari računi Poleg tega je znano, da ima Francija s Španijo stare račune še izza leta 1911, ko sta si Francija in Španija delili severozahodno Afriko, Maroko. V bojih z Abd El Krimom je francoski generalni štab neprestano dolžil Špance, da niso sposobni pomiriti svojega marokanskega ozemlja. Španska posest v Maroku je Francozom zelo na poti, ker so Marokanci razdeljeni pod dve oblasti in so imeli pod špansko upravo neprimerno več svobode, kakor pod francosko. General Franco obljubuje Marokancera po svoji zmagi avtonomijo z velikimi pravicami. Zaradi tega se Arabci v takem številu prijavljajo za njegove prostovoljce. Če pride do te avtonomije, ni nobenega dvoma, da bo to zbudilo silovit odziv tudi med francoskimi Marokanci, ki bodo hoteli dobiti iste pravice. To utegne privesti do hudih pretresov v francoski kolonij?'ni posesti, ki je že itak razrvana v severni Afrik., o komunistični propagandi, ki zahteva ločitev severoafriških francoskih kolonij in ustanovitev samostojne vse-arahske narodne države. Ta propag^..da se kljub protestom vojaških oblasti, ki upravljajo Maroko in Tunis, nemoteno razvija dalje. Ni pa dvoma, da generalu Francu tako ravnanje z Arabci priše-petavajo Nemci, v želji, da škodijo Franciji tam, kjer se ji najbolj splača. Zato tudi Nemci španski Mariko hočejo gospodarsko organizirati. Francija je torej zaradi španske državljanske vojne v hudih škripcih in mora nacionalistično zmago za vsako ceno onemogočiti ali zavleči. Francoska vojna pof čez Špani o 12. septembra lani se je v Parizu 6cstal francosko sredozemski odbor, ki je razglabljal kakšne posledice bi imela sprememba položaja v Španiji za Francijo. Zastopniki francoske vojne so tu napadli komunistično propagando v Afriki, poleg tega pa so povedali, da so pomorske in zračne zveze med Francijo in njenimi afriškimi posesti nezadostne za primer vojne in da je neobhodno potrebno, da v vojnem času Španija dovoli prevoz čet in živeža iz Afrike v Francijo čez svoje ozemlje. Zato mora biti v Španiji taka vlada, ki bo to dovolila. Nacionalisti tega ne bodo storili zaradi podpore, ki jo je Francija dajala že od začetka državljanske vojne rdečim. Tega Španija ni dovolila tudi v svetovni vojni podmonarhiji. Za Francijo pa je Španija v primeru spopada v Nemčijo istega pomena, kakor Belgija in Holandija za Anglijo. Zato si mora Francija prizadevati, da zmaga v Španiji tista stranka, na katero bo lahko Francija računala. Maroko boleča točka Španije Jasno je, da se francoska vlada zaradi osamljenosti, v katero jo je potisnila Anglija s Sredozemskim sporazumom in Italija s svojo pogodbo z Nemčijo, ne more drzniti, da bi javno prišla s svojo oboroženo silo na pomoč španskim socialistom. Pač pa je pustila, da je ta pomoč sla iz Francije neuradno, čeprav s podporo vseh odločujočih državnih činiteljev. Če je Francija hotela prizadeti kako škodo generalu Francu, potem se je morala obrniti v Maroko in tam poskusiti, da dvigne proti njemu arabske rodove. S tem bi nacionalisti izgubili svoje glavno oporišče in bi bila nacionalistična vstaja v Španiji zapečatena. Naravnost tudi v Maroku Francija ni mogla nastopiti, zato je bilo treba najti pretvezo, da hoče Nemčija z oboroženo silo spremeniti položaj v Maroku, katerega jamči pogodba iz leta 1911. Po tej pogodbi ne sme nobena izmed držav, Ki so jo podpisale klicati v Maroko na pomoč kake tuje zaveznice. Zato je izbruhnila časopisna gonja o marokanski nevarnosti, ki naj pripravi javno mnenje do tega, da bo zahtevalo mednarodne korake proti Nemčiji. Abd El Krim - svoboden 2e od sentembra se pojavljajo vesti, da bo francoska vlada izpustila slavnega voditelja Maro-knncev Abd El Krima, ki je pet let vodil arabski boj za svobodo proti Franciji. Abd El Krim je bil interniran 1 1926 na otoku Reunion v Indijskem morju. Če bi kdo mogel dvigniti arabske rodove že s svojim pojavom, je to nedvomno on, ki gn^ vsi afrikanski Arabci smatrajo za bajnega junaka in za simbol boja proti tujim izkoriščevalcem. 18. septembra lani je Abd El Krim dal pariškemu clntrasigeantu} izjavo, v kateri pravi, da se njegov l»oj ni nikdar vršil proti Franciji, marveč samo proti Španiji. V tej izjavi je prisegel pri Alahu, da je edina njegova želja, da bi služil zvesto Franciji. Iz dogodkov zadnjih dni, ko se je izvedelo, da so Francozi zvišali Abd El Krimu pokojnino na 200.000 frankov in mu dovolili, da se naseli v Franciji, je razvidno, da se je francoska vlada zdaj odločila, da pošlje španskim nacionalistom za hrbet Abd El Krima, ki naj razvname upor v španskem Maroku in s tem konča državljansko vojno v tistem smislu, kakor želi to francoska vlada. Ni dvoma, da utegne pri lem zaradi nemške drznosti, ki je tudi očitna, priti do različnih za-pletljajev, v katerih bi skušala Francija označiti Nemce kot krivce in doseči proti njim mednarodne ukrepe prav na podladi inarokanske zadeve. Hitlerjeve novoletne želje Berlin, 12. jan. o. Včeraj dopoldne je bil v Berlinu vsakoletni diplomatski sprejem pri državnem kanclerju Hitlerju. V imenu diplomatskega zbora je zmeraj voščil Hitlerju v posebnem govoru novo leto papežev nuncij, ki je bil pa letos botan. Namesto njega je izrekel čestitke francoski poslanik Pincet. V svojem govoru je dejal, da se začenja novo leto z nemirom in skrbmi, da pa je treba želeti sodelovanja za boljšo bodočnost in blagor vseh narodov. Bodoče leto naj prinese srečo vsem nemškim stanovom, zlasti pa najrevnejšim. Naj večni mir v bodočem letu izbriše zablode med vsemi narodi in v posameznih državah. Te splošne želje se nanašajo predvsem na Nemčijo in v tem smislu ves diplomatski zbor želi voditelju Nemčije srečno novo leto. Hitler se je poslaniku zahvalil za čestitke m dejal, da se zahvaljuje previdnosti, ki je blagoslovila njegovo delo tako, da Nemčija zadovoljno gleda na svojo preteklost. Največ je vredno dej- stvo, da se je zmanjšala brezposelnost, ki tako mori druge države. S tem da se Nemčija uveljavlja. kot država na političnem, moralnem in trgovskem polju, zagotavlja bodočnost ne le sebi, marveč služi s tem vsemu svetu. I)a se reši evropska civilizacija je treba osnovati močno zvezo, ki bo temeljila na socialni pravičnosti. To bo temeljili kamen za družabni red v Evropi. Strahote našega časa naj bodo opomin vsem državam, da smo v nevarni dobi, v kateri je ogrožen mir in nadaljnji razvoj Evrope. Zato si morajo države prizadevati, da bodo delale za gospodarsko sporazumevanje in za poniirjenje med narodi, v čemer je bodočnost Evrope in sveta. V razgovoru je Hitler izjavil francoskemu poslaniku. da Nemčija nima in ni nikoli imela namena, da bi kakorkoli kršila nedotakljivost ozemlja Španije in njenih posesti. Francoski poslanik je pa v imenu svoje vlade poudaril, da je Frun-| cija trdno odločena spoštovati nedotakljivost Spa-' nije in statute španskega Maroka v okviru obsto-I ječih pogodb. Anglija za blokado španskih obal London, 12. jan. o. Angleški zunanji minister Eden je imel včeraj daljši razgovor z mornariškim ministrom Samuelom Hoareom. Razgovor se je sukal okrog nove angleške spomenice velesilam, ki so prizadete v španskem vprašanju. Ta spomenica govori o nadzorstvu nad pošiljanjem vojnega materiala in prostovoljcev v Španijo. Razgovor med Edenom in lioarejem je pokazal, da bi se tako nadzorstvo moglo izvršiti samo s popolno blokado španskih obal. Angleško brodovje bi ne moglo in tudi no hotelo samo izvrševali uspešne blokade, zalo bi morale prispevati svoje sile vse države, ki se jih španski spor tiče. Če se angleška zamisel o blokadi uresniči, potem bo Evropa doživela, da bo Španija ograjena od pripravljenih bojnih ladij, ki bi lahko takoj končale krvavi vihar, ki uničuje špansko zemljo in špansko ljudstvo. V resnici pa bodo vse te velikanske bojne sile mobilizirane zato, da se bo bratomorno klanje pod njihovim varstvom lahko razvijalo naprej, ker pač tako zahtevajo koristi velesil, ki se že pol leta razgovarjajo o načinu in obsegu nevtralnosti v španski državljanski vojni. London, 12. jan. Vodja londonskih komunistov je izjavil, da morajo Angleži danes za vsakega nemškega vojaka v Španiji postati na bojišče enega bivšega angleškega bojevnika. To bo naš odgovor na odločitev vlade, ki prepoveduje odhod prostovoljcev v Španijo. Nacionalist) so zmagali Avila, 12. jan. AA. Havasov posebni dopisnik poroča, da se lahko reče, da se je nacionalistična ofenziva na zapadu od Madrida končala s popolnim uspehom. Vladne čete so izgubile nad 4000 borcev. Nacionalisti so pred Madridom prodrli za 20 do 25 km. Escorial je odtrgan od Madrida. Reuter: Pričakuje se nacionalistična ofenziva proti Malagi. Nacionalistične čete se nnglo zbirajo okoli mesta. Nacionalistične čete štejejo okoli 3-tisoč mož in menijo, da bodo naletele na ruske čete, ki so zelo dobro opremljene. Iz Lalineje in Algccirasa se poroča, da so se na ulicah pojavili nemški vojaki in častniki. Prebivalstvo je v velikih skrbeh, ker sc boji, da bi ti kraji enkrat prišli pod tujo oblast. Upor v Bilbau Bayone, 12. jan. AA. Havas: Begunci, ki so prišli v Bayone, na lahki križarki »Epinal« iz Bilbaa, pravijo da je včeraj prišlo v Bilbau do krvavega upora. Med temi neredi je bilo ubitih 203 osebe. Do spopada je prišlo med Baski in skrajnimi levičarja. Zaradi teh dogodkov je vlada Aguirre podala ostavko, toda 06tavka pa je bila umaknjena na prošnjo prijateljev vlade in po intervenciji tujih diplomatov. En minister pa je vztrajal pri svojem odstopu. Iz Bilbaa poročajo, da so se izjalovila pogajanja o zameni ujetnikov. Neuspeh pripisujejo nepopustljivosti burgoške vlade, kar ie v vsej baski-ški pokrajini zbudilo ogorčenje in zgražanje. Ne samo, da so uporniki odklonili pogajanje o izmeni ujetnikov in političnih talcev, temveč niso marali pristati niti ne na izmenjavo civilnega prebivalstva. Iz istega vira dodajajo, da je baskiška vlada predlagala kot razsodnike britanskega poslanika, enega izmed delegatov francoske republike in ba-yonskega škofa. Uporniki so te posredovalce zavrnili. Delegati baskiške vlade so izrekli svoje obžalovanje zaradi prekinitve razgovorov, ki so nanje položili toliko dobre volje za počlovečenje vojne. Vesti iz Burgosa Avila, 12. jan. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča, da je glavni poveljnik nacionalistov general Franco v duhu programa svoje vlade izdal povelje vsem svojim guvernerjem za pobijanje brezposelnosti. Opozarja se v tem povelju posebne na občinska in javna dela. V krajih, kjer vladajo nacionalisti, ne sme biti več nobenega brezposelnega. General Oueipo de Liano je v izjavi, ki jo je dal po radiu, potrdil, da so britansko poslaništvo v Madridu bombardirala rdeča letala, da povzroče napetost med Londonom in Burgosom. General Franco je poslal v tem smislu noto britanski vladi. Japonski prostovol‘ci Tokio, 12. jan. AA. Havas: Tukajšnji uradni krogi zanikajo vesti, češ da gredo močni japonski oddelki na pomoč v Španijo. Izjavlja se, da se Japonska že od vsega začetka točno drži načel o nevtralnosti. Vlada opozarja, da je že zadnjič prepovedala nabiranje darov za ta ali oni tabor v Španiji. Opozarja se tudi, d Japonska ni priznala vlade nacionalne junte v Burgosu. Bolezen sv. očeta Rim, 12. janaurja. AA. Zdravstveno stanje svetega očeta se je poslabšalo. Včerajšnji zdravniški obisk profesorja dr. Milanija je trajal uekoliko delj, kakor drugekrati. Profesor dr. Milani je dal visokemu bolniku več injekcij. Osebnosti iz papeževe okolice ne prikrivajo svojega nemira. Zdi se, da v vatikanskih krogih pričakujejo najhujšega, ker so včeraj ojačili papeževo častno stražo, kakor to zahteva dvorni ohrednik v primeru, da grozi papeževa smrt. Po nekaterih izjavah se je vsak trenutek treba bati usodnega dogodku. Zvišanje sovjetskega voinega proračuna Moskva, 12. jan. o. Državni komisarijat za vojno je končal letošnji načrt za proračun sovjetske vojske, mornarice in letalstva. Letošnji proračun je za 35% večji od lanskega in znaša 20.102 milijona rubljev, lanski proračun pa je znašal le 1815 milijonov rubljev. Zvečanje vojnega proračuna gre po eni strani na rovaš izdatkov, ki jih je Sovjetska Rusija imela za podporo Španiji, po drugi strani pa je začela sovjetska vojska ob vsej vzhodni meji graditi vrsto velikih vojašnic ter nekaj novih cest, ki naj bi omogočile dovoz čet v primeru spopada s Poljsko. V teh vojašnicah bo nameščenih 1,300.000 vojakov. 11 ribičev je utonilo v Londonu, kjer sta zadela neki francoski ribiški parnik in angleška ladja. Francoski parnik se je potopil. Iz letala je skočil tik pred pristankom na kolnskem letališču, neki inozemski potnik v samomorilnem namenu. Rojstva nazadujejo v Angliji v taki meri, da je treba pričakovati, da bo v sto letih padlo število prebivalcev v Angliji natanko na polovico sedanje višine. Akcija za zimsko pomoč v Nemčiji je v enem dnevu, ko morajo imeti vsi Nemci samo eno jed, 5,000.000 mark, kar znese v našem denarju 65 milijonov dinarjev. Nove odredbe glede zdravniškega splavljanja, ki se odlikujejo po izredni strogosti, je izdala avstrijska vlada. Hčerko je ustrelil zato, ker je hodila v kino in gledališče, portugalski arhitekt Francisco. Za tem je izvršil samomor ter napisal v poslovilnem pismu, da sta kino in gledališče nesreča za človeštvo. Vesti 12. januarja 7 smučarjev Re je ponesrečilo do smrti v Švicarskih Alpah blizu Berna. Zasul jih je plaz. Trocki se l»o v Mehiki naselil v vili irskega slikarja Cecila Gormana. Vila leži tako, da jo bo policija lahko varovala. Pogajanja v avtomobilski stavki v Ameriki se še niso začela, ker nočejo ne delavci ne lastniki odnehati. Komunistični upor na Japonskem je pripravljala skupina prevratnežev. Upor naj bi izbruhnil hkratu tudi v Šanghaju in na Koreji. Japonska policija je prijela 350 oseb. Resni nemiri so bili pred dvema dnevoma v Aleksandretti, kjer se mudi komisija ZN, ki pre-.iskuje razmere v tej francoski koloniji. Nizoz ki kraljevski par je v poljskem letovišču zelo ^dovoljen, kakor razglašajo poljski listi, ki delajo s tem zadovoljstvom precejšnjo tuj-skoprometno propagando. Boksarsko tekmo med svetovnjm mojstrom Sehmelingoin in Braddockom nameravajo preprečiti amerikanske judovske in protihitlerjevske organizacije. Za propagando proti tekmi so dobile od judovskih finančnikov veliko denarja. Milijon funtov šterlingov za egiptovsko letalstvo so zbrali s prostovoljnimi prispevki v dobrem mesecu. Prispevki prihajajo kar naprej. Organizacijo letalske obrambe imajo v rokah seveda Angleži. General Giiring gre v Italijo na počitnice, "kakor pravi uradno poročilo o njegovem odhodu. Stavka v francoski kovinski industriji se ne more nehati, ker še ni urejon spor med inženerji in delavci. Podjetniki so uredili položaj delavcev, proti temu pa so inženerji in poslovodje, češ, da se je to uredilo brez njih. Predsedniku irske republike so švicarski zdravniki ozdravili oči, tako da ni več v nevarnosti, da bi oslepel. Devalera je odpotoval že domov. Silen sneg je zapndel po vsej severni in južni Bolgariji. Meteži so povzročili veliko škode na brzojavnih napravah in na drevju. Predsednik madjarske vlade Darany se je več tednov mudil v Avstriji. Včeraj je obiskal avstrijskega kanclerja dr. Schuschnigga, in nekaj drugih politikov, nakar je odpotoval na Madjarsko. Ogromno pomaranč in limon je uničil snežni metež v Kaliforniji, predvsem v dolini reke Sa-cramento. Računajo, da je šlo v izgubo 20 odstotkov letošnjega pridelka. Pogajanja med Poljsko in Turčijo se začno v kratkem, ker Poljska zahteva, da se ji prizna, da je tudi ona udeležena pri vprašanju svobodnega prehoda bojnih ladij skozi Dardanele. Banka za mednarodna plačila je imela svojo sejo včeraj v Bernu. Na seji so ugotovili, da sc je promet v preteklem letu zvišal za 11 milijonov švicarskih frankov. Angleški in francoski ministrski predsednik se baje sestaneta v kratkem na francoski obali ob Rokavskem prelivu. Občinske volitve v Bolgariji bodo meseca februarja ter jih bodo razpisali še ta teden. Nemško-avstrijski trgovski razgovori se prično danes na Dunaju. Kakor znano, so razgovore pred božičem prekinili. Poljska je priznala zasedbo Abesinije s tem, da je prenesla konzularne posle za abesinsko ozemlje na svoj generalni konzulat v Rimu. Novo torpedovko za Siam so spustili v morje pred dvema dnevoma v Tržiču pri Trstu To jo že šesta te vrste, katero so izdelale italijanske ladjedelnice, kjer dela tudi veliko Slovencev. 20 letnico češkoslovaške neodvisnosti so slovesno praznovali v nedeljo v Pragi. Na ta dan so pred 20 leti zavezniki priznali češkoslovaško neodvisnost. Na obletnico narodno-socialistične revolucije v Nemčiji so dovoljene pustne zabave zaradi tegu, ker je letos predpust kratek in bi pri običajnem praznovanju trpeli hotelirji. Velika železniška nesreča je bila blizu Moskve pri postaji Krvoskaja. Zaradi nesreče so sovjetske oblasti namestu postrelile več železničarjev in načelnika postaje, ker so menda oni zakrivili nesrečo. Flamski nacionalisti so na nedeljskem zboru zahtevali popolno enakopravnost za svoje srednje in visoke šole, neodvisnost flamskih radijskih postaj, ločene vojne oddelke za Flamce in Valonce in poseben flamski oddelek v vojnem ministrstvu. Stran 2. »SLOVENSKI DOM, dne Sleparski prodajalci kokaina stoje danes pred malim kazenskim senatom Odpelfana na Sangrad Ljubljana, 12. jan. 2e druga afera o sleparijah s kokainom, ko so prodajali mesto pravega sodobikarbono in pa sljudo (smukec), je razburila Ljubljano. Čudno je, da postanejo žrtve sleparjev navadno premeteni in previdni trgovci, ki drugače ne gredo radi na limanice sleparjev. Ta afera ima še to posebnost, da je prižel na zatožno klop celo trgovec — žrtev sleparjev. Prav po srednjeveško kot mogočen graščak je dal na gradu Sangrad pri Cerkljah v železne okove vkovati dva sleparja, ki sta ga opeharila pri kokainu, da bi tako od njiju izsilil odnosno dobil vrnjen denar. Danes ob 10 dopoldne se je pričela pred malim kazenskim senatom glavna obravnava o tej kokainski aferi. Senatu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas. Javno obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Julij Fcllalier. Na zatožno klop je sedlo 9 elegantnih oseb, obtoženih deloma zločinstva obrtoma izvrševane prevare in deloma prestopka zoper osebno prostost in varnost po § 243 k. z. Obtoženi so: Širok Pavel, rojen 14. jan. 1000 v Solkanu pri Gorici, italijanski državljan. — Mauser Josip, rojen 7. januarja 1891 v Bosanskem Brodu, trgovski zastopnik, stanujoč v Ljubljani. — Svete Martin, rojen 3. septembra 1897 v Ljubljani, trgovski potnik, oženjen. — Hladnik Fran, rojen 8. oktobra 1-884 v Logatcu, lesni manipulant, stanujoč * Ljubljani. — Čeferin Drago, rojen 22. jan. 1892 v Idriji trgovski zastopnik, stanujoč v Ljubljani. — Ceferin Albina, rojena 4. februarja 1895, soproga trgovskega zastopnika. — Bizjak Maks, rojen 10. oktobra 1908 v Ljubljani, oženjen, mehanik. — Burgar Slane, rojen 7. novembra v Ljubljani, samski mehanik in Krašovec Ivan, rojen 15. avgusta 1902 v Domžalah, lesni strugar. Napačna imena Nekateri akterji dramatično se razvijajoče afere so nastopali tudi pod napačnimi naslovi in imeni, kakor to navaja precej obširna obtožnica. Lesni manipulant Fran Hladnik se je predstavljal kot trgovec >Comini< iz Trsta. Trgovski potnik Josip Mauser je nastopal v kokainskih poslih kot avstrijski trgovec »Goldstein«. Obtoženka Albina Ceferin je rada slišala, da so jo na gradu Sangrad pri Cerkljah nazivali »grofico«. Zadnji obtoženec Ivan Krašovec pa je bil »sluga Janez«. Trgovska družba s kokainom Obtožnica navaja, da so prvi štirje obtoženci nastopali kot prodajalci kokaina, ki imajo dobre trgovske zveze z Avstrijo in Italijo. Razdelili so> si svoje vloge. Njih prva žrtev je postal Drago Ceferin. V kupčijo ga je pripravil Josip Mauser, njegov dolgoletni znanec. Širok je fungiral posredovalca. Hladnik pa trgovca i* Trsta, ki bo kupil kokain v Logatcu, kamor naj mu ga prinese Ceferin. Sklenili so kupčijo. Prodali so mu 1 kg kokaina, ki pa je bil sama zmes sodebikarbone. Ceferin jim je izplačal 15.000 din v gotovini, za 15.000 din pa je izstavil menico. V Logatcu pa je doživel Ceferin razočaranje. Trgovca Cominija -t*. Hladnika — ni bilo. Pozneje je natančneje pogledal zmes in na žalost ugotovil, da so ga ope-h^ili za pravi kokain. Drugo žrtev so si poiskali prvi štirje obtoženci v osebi Lada Vučnika. Temu so prodali pol kilograma »kokaina«, ki je bil podoben sljudi ali po domače »federbaisu«. Napram Vučniku je nastopal Josip Mauser kot »Goldstein«, trgovec iz Avstrije. Vučnik je bil drugače zelo previden. Kljub temu so ga prebrisani sleparji olajšali za 16.000 din. Zdravilne bunke za nemško izzivanje Maribor, 11. januarja. Ko je v Avstriji klaverno propadel puč avstrijskih hitlerjevcev, je poslal Maribor nad vse zanimivo mesto. Poleg avstrijskih političnih beguncev so se prikazali pri nas Se drugi ljudje, o katerih se je marsikaj šušljalo. Tako se je naenkrat pojavil na primer upokojen angleški major, ki se je hitro vživel v mariborsko družbo, zlasti nemško, vabljen je bil sem in tja, zahajal je v najbolj elitne nemške kroge. Po par mesecih je odšel, po odhodu pa se je govorilo, da je bil mož slovitega angleškega »Intelligence Service« — angleške državne špionažne centrale ter je bil poslan v Maribor, da od tu opazuje dogodke v Avstriji. Pa še druge zanimive osebe so se pojavile v Mariboru, o katerih se je govorilo, da so prišle iz Avstrije zaradi nadzorstva avstrijskih državljanov-beguncev. Z zadnjimi begunci so tudi te osebe zopet izginile. Takrat, kmalu po puču, je prišel v Maribor iz Avstrije tudi gospod, ki je rojen Mariborčan in pristojen v naše mesto. Svoječasno, pred kakimi 10 leti, je imel neprijetno znanstvo z našimi paragrafi. Med tem časom se je to že pozabilo. Gospod se je skraja vrtel v nemški družbi, ki je v Mariboru izključno hitlerjevsko navdahnjena. Naenkrat pa ga je začela ta družba naravnost bojkotirati. Vzrok tega bojkota, ki traja še danes, bi bil gotovo zanimiv. Gospod pa je ostal v Mariboru ter živi še sedaj med nami. V nemški družbi ga več ne vidimo, pač pa se pridno udejstvuje na promenadi, kjer dvori slovenskim damam — seveda v nemščini. Sloven-sko se namreč še ni naučil. Še vedno je trd Nemec, zdi se pa da mu slovenščina ne zveni preveč prijetno. Vsaj tako si lahko razlagamo razne incidente, ki jih je gospod zadnje čase imel s Slovenci v javnih lokalih. Tudi sinoči je prišlo do takega incidenta v kavarni. To pot je gospod naletel na trdo slovensko pest. Upamo, da bodo te bunke zanj končno »zdravilne«. Maribor, 11. januarja. V mesecu decembru je izšel v dnevniku »Dan« v Novem Sadu članek znanega srbskega gospodarskega strokovnjaka Slepčeviča, v katerem nastopa pisec proti samoupravnim hranilnicam, češ da niso potrebne in so ljudskemu premoženju naravnost škodljive. Zanimivo pa je ozadje tega članka. Neposreden povod je bila namreč tiskovna napaka v »Politiki«. Belgrajska »Politika« je prinesla poročilo svojega mariborskega dopisnika o sanaciji mariborske Mestne hranilnice. — Poročevalec omenja, da je dobila hranilnica posojilo 18 milijonov dinarjev od Hipotekarne banke v svrho likvidnosti. Tiskarski škrat pa je napravil iz — j likvidnosti« — »likvidacijo«, kar je zapeljalo g. Ko je Drago Ceferin uvidel, kako je bil potegnjen, je začel snovali načrte za revanšo in načrte, kako bi prišel do svojega denarja. On in njegova soproga, tako navaja v suhih opisih obtožnica, sta naposled zasnovala poseben načrt, da bi si >satna pomagala«. Obtoženka je f>oleti stanovala na Sangradu v družino. Tam so jo tudi nazivali za grofico. Drago Ceferin je poiskal mehanika Maksa Bizjaka in se ž njim dogovoril, da je la skupno s Stanetom Burgarjem izvabil na Sangrad Široka in Hladnika. Zvezana in v okovih Obtožnica pravi nadalje, da so Široka in Hladnika na Sangradti zvezali z vrvmi in ju naposled celo vkovali v železne okove. Osebe so nastopale z maskami in orožjem. Hladnik je skušal pobegniti, pa ga je Burgar, ki je nastopal kot grof, brat gospe grofice, udaril po glavi. Zadnji obtoženec Krašovec je tudi kol »sluga Janez« sodeloval pri akciji. Ko je obtoženec Drago Čeferin uvidel, da ne more tako priti do svojega denarja, se je odločil, da ju pusti na svobodo. Kakor sta bila Širok in Hladnik po noči pripeljana na Sangrad, tako sta bila z vozom tudi ponoči odpeljana. Zvezali so njima oči in sta bila poleni, ko sta zapustila grad, odložena v samotnem gozdu. Čeferin je prejel od obeh vsega 1000 din gotovine vrnjene in menico. Gotovino je razdelil obtožencem Bizjaku, Burgarju in Krašovcu kot nagrado za njih delo. Razprava, za katero vlada večje zanimanje, ob zaključku lista še traja. Zemljoradniiki opozicijski poslanci gredo v skupščino? Belgrad, 12. jan. m. Tamkajšnji politični krogi zelo komentirajo predvčerajšnji sestanek srbi-janskih poslancev, ki so bili izvoljeni na listi dr. Mačka. Kakor znano, se je na omenjenem sestanku, ki je bil v stanovanju prvaka bivše Zemljorad-ničke stranke dr. Zdravkoviča, razpravljalo pretežno o tem, ali bi ne bilo umestno, da ti poslanci gredo v sedanjo skupščino ter dajo lam verificirati svoje mandate. Politični krogi izjavljajo, da je ta sestanek znova potrdil dejstvo, da srbijan-ski del tako zvane združene opozicije v nobenem pogeldu ne more zavzeti kakega enotnega stališča, to pa pred vsem zaradi številnih nasprotujočih si frakcij, ki naj bi bile združene v tej združeni opoziciji. Ravno zaradi tega je vsa politika te opozicije bila došedaj tako jalova. Sestanek teh poslancev se smatra tudi kot razočaranje za dosedanjo politiko srbijanakega dela združene opozicije, ki je mogla doslej beležiti samo neuspeh za neuspehom. Na drugi strani pa tukajšnji politični krogi vse bolj povdarjajo potrebo po upostavitvi čim tesnejših stikov z JRZ in z dr. Mačkom. Po zatrjevanju teh krogov bo tudi v najkrajšem času prišlo do prvih sestankov med predstavniki JRZ in dr. Mačkom. Zeljo po sporazumu s Hrvati so ponovno povdarjali tudi že vladni krogi, posebno notranji minister dr. Anton Korošec, ki je podčrtal to željo zlasti v svojem novoletnem govoru. ★ Belgrad, 12. jan. m. Ob desetletnici smrti dr. Ribafa je bil danes dopoldne v katoliški cerkvi v Krunski ulici slovesen rekvijem. Vremenska poročila Jasno, mirno, smuka povsod ugodna in prav dobra. Poročila so, kjer ni drugače navedeno, od danes ob sedmih zjutraj: Boh. Bistrica: — 12, 15 srenja. Gorjuše, včeraj: — 12, 28 sreža in pršiča. Kranjska gora: — 12, barometer pada, 20 pršiča. za sankanje in skijering ugodno, led 10 cin. Vršič, Krnica: 60 pršiča. Rateče-Planica: — 12, 15 do 30 pršiča, drsališče in mala skakalnica uporabna. Tamar: 45 pršiča. Kofce, včeraj: 30 za smuko ugodnega snega. Klopni vrh: —5, 15 pršiča na 35 podlage. Pesek: — 9, 15 pršiča na 35 podlage. Senjorjev dom: — 13, 20 pršiča na 35 podlage. Na podružnicah SPD kakor včeraj. Pod teni naslovom smo pred nekaj dnevi objavili članek, radi katerega smo sprejeli danes od odvetnikov gg. dr. Blanke-ja in dr. Brandstetter-ja iz Maribora dopis, ki ga s tem objavljamo: V Vašem cenj. listu »Slovenski dom« z dne 9. januarja 1937, št. 6, leto 2., objavili ste na str. 3. v stolpcih 2 in 3 pod naslovom »Erar: Bedrich Schonskv« članek, ki se nanaša med drugim tudi na gospo Greto Schonskv. Kot pravni zastopnik gospe Grete Schonsky Vas a tem vljudno prosim, da izvolite natisniti v Slepčeviča, da je napisal oster članek proti samoupravnim hranilnicam, češ, mariborska in ljubljanska se že nahajata v likvidaciji in država mora dajati sedaj obema mestnima občinama posojilo, da bosta lahko izplačali vlagatelje svojih hranilnic. »Dan« je dobil od mestnih hranilnic zaradi omenjenega članka popravek, obenem pa sta ljubljanska in mariborska mestna hranilnica vložili proti piscu članka tiskovno tožbo. Vsekakor pa je značilno za »gospodarsko« naobraženost pisca, da nasede običajni tiskovni napaki tar na taki osnovi izvaja potem svoje sklepe o »škodljivosti« samoupravnih hranilnic, ki jih res tam spodaj še ne poznajo, ki so pa pri nas pomagale s svojimi cenenimi krediti izgraditi naše narodno gospodarstvo. 12. januarja 1937. Likalnik povzročil ogenj Ko so nam še v svežem spominu štirje požari, ki so nastali v času od sobote do včeraj v okolici Ljubljane, že moramo beležiti nov požar, ki sicer zaradi takojšnje intervencije gasilcev ni povzročil skoraj nikake škode, ki pa bi vendar lahko postal prav usoden, če bi ognja takoj ne opazili. Ko je nočni čuvaj hodil okrog pol enih ponoči po Gledališki stolbi, je opazil, kako se kadi iz neke delavnice v Stolbi. — Nemudoma je poklical reševalce, ki so vdrli v delavnico ter ugotovili, da se je vnela plošča na neki mizi. Na tej mizi je stal električni likalnik, ki je bil še vključen. Očividno je torej nekdo pozabil zvečer odklopiti likalnik; zaradi prevelike vročine se je plošča likalnika prežgala. Ker pa je likalnik stal na mizi, se je vnela še mizna plošča. Plošča je tlela naprej ter pregorela do žičnika, ki je bil pod ploščo. Tudi žičnik je začel tleti in je tako bila vsa delavnica polna dima, ki je uhajal skozi VTata. Ta dim je opazil čuvaj. Reševalci so imeli kratek posel: odnesli so iz hiše žičnik, ga polili z vodo, že prej pa so seveda oklopili pregoreli likalnik. S tem je bila odstranjena nadaljna nevarnost in gasilci so se zopet vrnili v svoj dom. Belgrad. 12. jan. m. V tukajšnjem Poštnem domu bodo danes predstavniki Združenja poštnih uradnikov in zvaničnikov-služiteljev nadaljevali konferenco glede sestave uredbe odnosno zakonskega načrta za ustanovitev bolniškega fonda za celokupno poštno uslužbenstvo. Konferenca se pa vrši, kakor smo že poročali, na poziv poštnega ministra dr. Kaludžerčiča, ki hoče do 15. t. m. imeti izgotovljen načrt uredbe odnosno zakona za ustanovitev bolniškega fonda za vse poštno usluž-benstvo po vzorcu fonda za prometno osebje. Jugoslovanska zimskošportna zveza (službeno). V zvezi z našo objavo za specialne treninp-tečaje objavljamo s tem, da se vrši tečaj za smuk in slalom na Rožci, kamor naj 6e podajo takoj tekmovalci Praček Ciril, Heim Hubert, Žnidar Emil, Cop Franci, Novak Jože, Urbar Slavko. Tečaj se prične lakoj in prevzame vodstvo tečajna do prihoda avstrijskega trenerja tekmovalec Praček Ciril, kateremu se imajo vsi ostali udeleženci brezpogojno pokoriti. Udeleženci bodo nastanjeni v Skalaški koči na Rožci in sicer na stroške zveze. Ostale določbe prve objave, za tečaje dne 9. in 10. t. m., veljajo tudi za ta tečaj. Opozarjajo se klubi, da so na stroške zveze v teh tečajih le tekmovalci, ki smo jih pozvali. Ce klub želi in smatra potrebno, da se udeleži teh specialnih tečajev še kak drug tekmovalec, morajo zato zaprositi z utemeljeno vlogo zvezo. To so specialni tečaji, ki naj pripravijo naše kandidate za inozemsko ekijx> in zato je tečaj omejen samo na one udeležence, ki so vanj |x>zvani. Ljubljana. 12. jan. I Znano je, da je socialistična »Delavska politika« v družbi z že zaspalim socialističnim listom »Volskstimme« v Mariboru v prejšnjih letih prav 1 jjogostoma napadala ^tovarnarja Fritz Schonsky-ja tudi zaradi manj važnih zadev. Ko se sedaj cela mariborska javnost in najbolj ugledni listi, ki zastopajo javno mnenje cele države, obsojajo ne samo veliko utajo, ampak tudi prometen način, kako je Schonsky skušal opehariti državo na škodo drugih državljanov, bi bili pričakovali, da bo tudi »Delavska politika«, ki trdi, da hoče ščititi interese delavstva in malih ljudi, to postojianje Schon-sky-ja primerno ožigosala, ker so vendar s takim postopanjem bogatega veletovarnarja oškodovani posebno mali davkoplačevalci in tudi delavci. Pa smo se motili, kakor že večkrat, ko smo mislili, da bo »Delavska politika« v resnici branila interese delovnega ljudstva. »Delavska politika« je sicer poleni, ko so že razni drugi listi Sirom Jugoslavije razkrinkali in ožigosali načine Schonskyjeve davčne utaje, prinesla članek f>od naslovom »Milijonska davčna kazen tovarnarja B. Sclionskyja«, v katerem podučuje smislu Sl. 26 in 27 zakona o liskii sledeči j>opravek: 1. Ni res, da bi bila gospa Greta Schonsky kedaj lastnica ali solastnica znanega tekstilnega podjetja »Zelenka & Co.« Resnica pa je, da go-sjva Greta Schonsky na tem podjetju ni bila nikoli udeležena. Edini lastnik tega podjetja je bil in je gospod Bedrich Schonsky. 2. Ni resnica, da je gospa Greta Sehonsky ovadila svojega moža, češ da vodi dvojim knjigovodstvo, res je temveč, da gospa Greta Schonsky ni vložila nobene ovadbe niti sama niti po drugih osebah ter da s to ovadbo sploh ni v nobeni zvezi. Res pa je, da je gospod Bedrich Schonsky trdil v pravdi na plačilo alimentacije pri okrožnem sodišču v Mariboru, da ga je naznanila finančni oblasti gospa Greta Schonsky, kar pa je neresnica, ki se lahko ugotovi pri finančnih oblastih. 3. Ni resnica, da oksploalira gospa Margareta Schonsky naše razmere, da kopiči milijone, da skuša ofrnažiti državo, res pa je, da imenovana nikdar ni bila in ni solastnica tvrdke Zelenka & Co. i ter na tem podjetju nikdar ni bila udeležena ter na vodstvo istega ni imela niti najmanjše inge-rence, tako da ni mogla eksploatirati naših razmer, kopičiti milijonv i. t. d., česar tudi sicer nikdar ni storila. V imenu svoje mandatinje Vas vljudno prosim, da objavite ta popravek v smislu določb zakona o tisku in beležim s spoštovanjem Dr. Blanke. Štev. 8. Priloga s slikami Na naš poziv. naj se priglase naročniki našeca lista, ki bi bili pripravljeni za skromno doplačilo 2 Din mesečno naročiti polee lista tudi priloiro s slikami, smo dobili doslej toliko odgovorov, da bomo prilogo začeli izdajati. Prva redna priloga s slikami bo priložena našemil listu v soboto, dne 31). januarja. Izhajala bo redno vsako soboto. Vse one naše naročnike, ki se doslej še niso priglasili za prilogo, prosimo, da to čimprej store. Le s pravočasnim priglašeni si boste zagotovili nemoteno pošiljanje priloge s slikami. Za one. ki niso redni naročniki našega lisla. bo priloga na razpolago pri razprodajalrili našega lista in v tohakarnah. Naša tiskarna bo v teh dneh pripravila >>e, kar je potrebno, da bodo slike dovolj čiste iu razločne. Upamo, da bo potem ilustracija tildi v offset-tisku ugajala, ker nam razmere zaenkrat ne dovoljujejo, da bi jo začeli tiskati v bakrotiskn. Med ameriškimi Slovenci Tudi Slovenci silijo med boksarje. Izredno korajžen je bil Edvard Simonič, ki se je v Clevelandu upal spoprijeti z znanim boksarjem Joe Luisom. Pred dvanajst tisoč gledalci je moral Simonič kmalu po začetku kloniti pred šampijonom. — Do tal je pogorela hiša Jožefu Smrkolju v Clair-tonu, in sicer že 5. decembra. Pogorela pa mu je tudi vsa notranja oprava. — Prav po amerikansko je zavozil v hišo Matevža Petka v Clevelandu neki avtomobilist. Petek je nenadno začul za ropot, takoj nato pa se je začela zibati njegova hišica. Mislil je že, da je potres. Toda uveril se je nekaj trenutkov za tem, da se je v njegovo hišo zaletel avtomobil, katerega je vodil pijan šofer, zraven njega pa sta sedela še dva pijanca. — Edinstveno izjemo med amerikanskimi tovarnami je naredila tovarna »The Fisher Body Co«, ki je za božič podarila svojim delavcem in uslužbencem kar 350 tisoč dolarjev. 7COO delavcev je bilo deležnih te dobrote, med njimi tudi nekaj stotin Slovencev. — V Kaliforniji je stal pred sodiščem Slovenec Rudolf Valenčič zaradi suma umora. Valenčič j© bil oproščen. — Roparji so napadli na ulici Slovenke Marijo Stražišar, Karolino Tekavčičevo in Frančiško Sterletovo. Ropar je Stražišarjevi potegnil ročno torbico z rok in jo popihal brez sledu. — V premogovniku v Bishopu se je nevarno ponesrečil Josip Murgel. Poslati so ga morali nujno v bolnišnico. — Z mosta v Clevelandu je skočil v vodo in si tako končal življenje Jakob Bok iz Brez pri Ribnici. — Zaradi poškodb, ki jih je dobil ob priliki avtomoblske nesreče 4. decembra v Clevelandu, je umrl Štefan Likovič. Doma je bil iz Doblič pri Črnomlju. V premogovniku je med delom zadela kap Ivana Kopelnika iz Willocka. Kopelnik je bil rojen v Novem mestu. Umrli so: V Presto gostilničarka Marija Krek. — V Clevelandu Lucija Ule, rojena Miklavčič, vdova Kozlevčar, ki je bila iz Nov® vasi pri Stični na Dolenjskem. Zapustila je moža in štiri sinove. — V Clevelandu je umrl tudi Anton Zakrajšek, star 64 let. Doma je bil iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah. V Ameriki je bil 41 let. — V Garv je umrl Ivan Rotar. V Girargu pa Matija Rabsel iz Škocija-na na Dolenjskem. Zapustil je ženo in več otrok. V Clevelandu je umrl, star 65 let, Lojze Gnidovec iz Ajdovca pri Žužemberku. V Ameriki je "bil 30 let. Dr. Janez Ev. Krekova dijaška ustanova. Navedeno ustanovo je razpisalo mestno poglavarstvo ljubljansko. Ustanova je namenjena dijakom Tehnične srednje šole v Ljubljani in so natančni pogoji razvidni iz razpisa na mestni občinski deski in veži Tehnične srednje šole. či talce, ne da bi našla le ono besedo graje, posebno glede pravnih sredstev, ki so Schon*kyju še na razpolago, poudarjajoč, da bo šele .sodišče«: v zadnji .instanci odločalo o tem, ali je Schonsky zakrivil utajo ali ne! Vidi se, a se hoče s tem prikriti, da so utaje že brezdvomno ugotovljene in da je ravnolako ugotovljen način, kako se je rabilo, uporabljalo in skrivalo dvojne knjige; pri tein pa se hvali Schon-skyjeva okolica samo še z možnostjo uspehov intervencije v Belgradu. Še bolj zanimivo pa je, da »Delavska politika« ne^ čuti niti najmanjše potrebe, zahtevati zaščito poštenih davkoplačevalcev a tem, da država z vso ostrostjo iztirja utajene visoke davke in kazen, kakor se lo zgodi pri drugih davkoplačevalcih in tudi ne zahteva, da bi bogati Schonsky, ki ima po navedbi raznih listov in spisov, še ]»osebno pre- moženje v inozemslvu in vzdržuje razkošna stanovanja, drage avtomobile in druge luksuse internacionalnih bogatašev, vendar enkrat plačal utajene davke iz svojih bogatih sredstev, kakor mora to storiti tudi vsak ubogi delavecl Ne! Vsega tega »Delavska politika* ne za- hteva! Pač pa poudarja, da morajo »merodajni faktorji«! skrbeti za to, da ne j»ride do ustavitve obrata, ker bi bilo s teni mnogo družin izpoalav-Ijenih bedi..., kakor da bi ne bila v pryi vrsti dolžnost milijonarja in tujega državljana Sclion-skyja, da vendar enkrat neha z utajevanjem davkov in plačuje davke, kakor mora to storiti tudi vsak jugoslovanski državljan! Ali se naj po mnenju »Delavske politike« naša država pusti varati in oškodovati od tujih milijonarjev. ki svoje milijonske zaslužke kujejo v naši državi — uživajo jih pa v inozemstvu —-samo zaradi .tega, da ne pride do ustavitve takih okratov?! Poznamo to mnenje, ker je ravno Selionskv vedno grozil z ustavitvijo obrala in z »bedo delavcev«, če je mestna občina, ali če je kdo drugi slavil proti njemu kake upravičene zahteve in je prav zanimivo, da je našel zagovor Scbonskyja ravno v »DELAVSKI politiki« prostor, da zastopa podobno misel. Najbolj zanimiv pa Je konec tega članka. V času, ko vse obsoja počenjanje in obnašanje Sehonskyja proti interesom naših državljanov in naše države, zanima »Delavsko politiko« v prvi vrsti, kdo je to zadevo sprožil! Ko »Delavska politikam ni imela niti besedice graje za početje Scbonskyja, zapravlja mnogo prostora s ciničnim in površnim ugibanjem glede dozdevnih vzrokov preiskave. Pri tem pa »Delavski politiki« niti ne pride na misel, 'da se že leto dni razpravlja v sodnih spisih ne samo o davčnih utajah, temvoi še o drugih kočljivih zadevah in se je javnost naravnost oddahnila, da se je vsaj en del tega razkril. V ostalem pa smo tudi mi mnenja, da bi se morali tako interesi države, kakor tudi interesi delavcev proti takim gospodarjem in takim mahinacijam primerno zaščititi, in bomo iz tega razloga tudi mi posvetili nadaljnjemu razuletu zadeve vso potrebno pozornost. Tiskovna napaka - vzrok tiskovne tožbe Prvi izvirni rusho-sovfetskl tlim V gl. rlogi icla fcrnala »čailSKa POSlata slovita pevka moskovske radiopostaje Napet, izredno krasen film o življenju ciganov, njihovi . liubezni, strasteh in tisočletnih postavah in običajih, lUtrl premiera V Elitnem kinu Matlti! ki niso nikjer napisani — pa jih kljub temu spoštujem! Erar : Bedrich Schonsky fDel. politika' brani kapitalista štev. a »SLOVENSKI DOM, dne 12. januarja 1037. Stran 3. Kulturni koledar Fran Erjavec Dne 12. januarja 1887 jo umrl v Gorici pri-rodopisec, potopisec in pripovednik Fran Erjavec. — Rodil se je 4. sept. 1834 v Ljubljani. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, maturiral je 1855. V gimnazijskih letih so je pri pri rodopiscu - samouku rerd. Schmidu navzel ljubezni za leposlovje in še posebno za prirodopisje, ki je tako značilno za Erjavca in ki ga je spremljalo celo življenje. — Zaadi tega se je na Dunaju vpisal na filozofski fakulteti za prirodopisje in kemijo. Leta 1860 je postal profesor na realki v Zagrebu. — Leta 1871 pa je prišel na goriško realko. Toda že leta 1875 je bil imenovan za rednega profesorja zoologije na zagrebškem vseučilišču. Tu je že prisegel. — Vendar pa se je vrnil nazaj v Gorico, ker je mislil, da je^ doma bolj potreben. Fran Erjavec je naš odličen prozaist, ki je imel poseben dar za opazovanje ljudi in narave, narodopisnih in političnih pojavov, poleg tega pa še gladek in plastičen jezik. Vse te njegove odlike so se pokazale že v njegovem dijaškem spisu ; »Žabe;:, ki ga je priobčil v »Vajahr, pozneje pa j še v »Slovenskem glasniku«. Po njegovem dragem članku »Mravlja« ( Slov. koledar za 1858) si sledijo spisi, v katerih opisuje različne živali (velbloda. krta, raka itd.) in različne naravne pojave. Obširnejše stvari v tega področja je izdal v Mohorjevi družbi: »Domače in tuje živali v podobah«, »Naše škodljive živali v podobi in besedi«. Poleg teh poučnih člankov, pa je napisal tudi več strogo znanstvenih razprav iz zoologije v hrvatskem in nemškem jeziku, in priredil prve slovenske šolske knjige iz prirodopisja. — Poleg potopisov (Pot iz Ljubljane v Šiško, Ena noč na Kumu, Med Savo in Dravo itd.) je Erjavec pisal tudi črtice in povesti. Na primer: Črtice iz življenja Sehnockschnep-perloina, Avguštin Ocepek, Veliki petek, Na stričevem domu, Huzarji na Polici, Ni vse zlato, kar se sveti itd. — Fr. Erjavec je v naši književnosti svojstven pojav. Kot kulturno-politična osebnost je v naši zgodovini izredno pozitiven pojav. Pogled v bolnico za duševne bolezni ob stinočni predstavi na Poljanskem nasipu Ljubljana danes Koledar Danes, torek 12. jan.: Ernest, škof. lutri, sreda, 13. jan.: Veronika, devica. • Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, R» jeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 i» nr. Komotar, Vič. • Drama: Zaprto. Opera: »Seviljski brivec«. Red A. Kino Union: »Moskva—Shaughai«. Kino Sloga: »Upornikova liči«. Kino Matica: »Pod vročim soncem«. * K I N TEI. 22-21 UNION Pola Negri ▼ velikem, pretiesliivem Ulmu krvave ruske revolucije, zlomu carstva Moskva - Shanghai Gustav Diossi, susl Lanner, W. Keppler TEI. 27-30 SLOG Mala popularna ltubljenka sveta SHIRLEY TEMPLE Upornikova hči MATICA 61. 21 24 Danes nepreklicno p os led niit! Pod vročim solncem HANS AL.BEK3 - LOTTK LANG 06. 16.,19"in 21.15W Društvo slovenskih likovnih umetnikov bo imelo dne 23. t. m. ob pol 18 pri Sionu v Ljubljani svoi IV' redni občni zbor. Nn X. prosvetnem večeru Prosvetnega društva Trnovo, kn bo v hi*odo 13. j;ijnnar.ja ob 8 zvefi«r v druStve-nern d'»mu Karunov a ulica .1.4, bo imel zanimivo skaop-tiiolniki, ki jih lahko puste v dvorano in ki umsko zmorejo zasledovanje posameznih prizorov. Tem bolnikom ugajajo najbolj komedije. Z izjemo »Jalenovega doma« so bile doslej na sporedu res samo komedije, tu in tam pa tudi kake kratke operete. Tako so v zadnjem času predvajali Mušičev »Dom«, dalje »Glavni dobitek*-, »Težke ribe«, »Kovačev študent«, >Za ljubezen in denar« (spevoigra) ter več drugih krajših stvari. Vse te igre sla režirala zavodova zdravnika — menjaje se g. dr. Hribar in g. dr. Magajna, deloma pa tudi g. prof. Terčel. Z velikim razumevanjem spremlja vse to delo primarij bolnišnice g. prof. Serko ter upravnik g. Gerlovič, ki vedno drage volje stavi za prireditev na raz|K>lago domačo dvorano v zavodu ter tudi sicer po svojih močeh podpira ta prizadevanja. Poseben tamburaški in pevski zbor Kakšne pozornosti in razumevanja so deležni bolniki, dokazuje tudi okolnost, da imajo v bolnišnici tudi poseben tamburaški zbor, ki ga vodi konservatorist g. Pavlič. Zbor tvorijo strežniki, ki zabavajo bolnike predvsem ob priliki prireditev. Ravno tako je v bolnišnici poseben pevski zbor. ki ga vodi g. Baškovič. Tu sodelujejo tudi nekateri lažje defektni bolniki. Tako tamburaški. kakor pevski zbor sta zelo važna faktorja pri delu za bolnike in nista samo v razvedrilo strežnemu osebju. Tudi tu je pokazal upravnik g. Gerlovič vse razumevanje, ko je oskrbel za tamburaški zbor instrumente. Levji delež prireditev nosijo poleg režiserjev, uslužbenci in uslužbenke. Že v navadnih bolnišnicah je delo strežnega osebja zelo ležko. Tpih težje je to delo v umobolnicah. Poleg tega je ve- Dr. Peter Zenkel v Ljubljani Ljubljana, 12. jan. Ljubljanski župan dr. Adlešič je na svojem zadnjem obisku v Pragi povabil v Ljubljano dr. Petra Zenkla, socialnega delavca in organizatorja v Pragi, da bi v januarju ali februarju imel tu informativno predavanje o socialnem skrbstvu mesta Prage. Dr. Peter Zenkel je obljubil svoj prihod in sicer med 17. in 24. januarjem. Priredil bo javno predavanje, imel sestanke s socialnimi delavci mesta Ljubljane, da se pouči o socialnem skrbstvu pri nas in da informira naše socialne delavce o napredku socialnega skrbstva v'Češkoslovaški, zlasti še v mestu Pragi. Dr. Peter Zenkel je velik socialni delavec in reformator, občinski svetovalec in referent za socialno skrbstvo v Pragi. On je vodilni človek v socialnem skrbstvu praske občine. Zalo bo njegovo predavanje pod naslovom: »Praga, mati svojih občanov — 0 duhu in načelih socialnega skrbstva mesta Prage«. Svoje predavanje bo spremljal s posebnim, dve uri trajajočim filmom, v katerem bo prikazal socialne ustanove mesta Prage, predvsem tz.v. Masarykove domove. Spočetka prikazuje zgodovino in razvoj socialnega skrbstva v Pragi: prikazuje prizore socialne bede. ki jih je sam doživel in fotografiral po raznih predmestnih brlogih, kanalih itd. Potem pa prikazuje gradnjo Masa rakovih domov in njih mnogoštevilne socialne ustanove, ki so edinstven primer socialnega skrbstva v Evropi. Ti domovi so tudi velika, morda največja zasluga prizadevanja dr. Petra Zenkla. Dr. Peter Zenkel pride v Ljubljano 17. ,jan.. IS. januarja zvečer b« imel ob pol 7 do S) javno predavanje v veliki unionski dvorani. Naslednjega dne, t. j. v torek ob 9 dopoldne si bo ogledal mestne socialne ustanove v Ljubljani. Popoldne ob o pa bo imel konferenco z vsemi predstavniki socialnega skrbstva in dobrodelnosti v dvorani mestnega magistrata. Velik požar pri Ormožu Ormož, tl. januarja. Strahovit požar je divjal preteklo soboto v vasi Loperčice pri Ormožu. Okrog 1. ure popoldne je nastal ogenj pri posestniku Antonu Puklavcu. Zaradi silnega vetra se ie požar bliskovito razširil na sosednje poslopie v vasi ter je zajel hiše in gospodarske objekte sosedov Antona Tropa, Tomaža Žibrata in Franca Horvata. Kljub takojšnjemu nastopu domačih gasilcev in pomoči, ki so jo nudile gasilske čete iz sosednjih krajev, ni bilo mogoče zadušiti požara ter je navedenim posestnikom zgorelo vse imetje. Po nečloveških naporih se je gasilcem jedva posrečilo, da so preprečili nadaljnjo širjenje požara, da ni uničena vsa vas Prizadetim posestnikom so rešili samo živino iz hlevov, vse drugo: živež, stroji, orodje in vozovi pa je uničeno. Škoda znaša več stotisoč dinarjev, krita pa ie le z malenkostno zavarovalnino. Kako ie ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Naroča;te Slomški im\ čina osebja takega, ki mora od časa do časa oprav 1 jati nočno službo. Kljub temu najdejo’ ti ljudje še časa, da se prostovoljno žrtvujejo za uboge bolnike, ki jim s prireditvami nudijo najprimernejše razvedrilo. Kljub svoji naporni službi žrtvujejo cele jironte večere za vaje ter za prireditvene priprave. Marsikateri meščan, ki v najboljšem primeru žrtvuje za socialne ali dobrodelne namene kak dinarček ter živi v trdni, zavesti, da je prispeval [)o vseh svojih močeh, bi ostrmel, če bi se le za kako uro pomudil v eni izmed takih bolnišnic ter spoznal vso neizmerno in prostovoljno delo in trud, ki ga ti ljudje preko svoje dolžnosti izvršujejo iz go lesa usmiljenja in sočutja do tako usmiljenja potrebnih bolnikov. Ostrmel bi že nad okolnosljo. da uslužbenci spričo pičlih plač že svojih službenih dolžnosti ne zanemarjajo, kaj šele, da se žrtvujejo še prt>ko teh dolžnosti! In, kar tudi ni neupoštevano: da dela usmiljenja in požrlvovanja vrše tiho, nesebično, brez vsake reklame, brez iskanja priznanja . -. Med botački prt predstavi Zanimivo je prisostvovati taki prireditvi, kakršne prirejajo v umobolnici na Poljanskem nasipu. Tako so imeli nekateri priliko gledati si nočno predstavo v mali bolniSki dvorani, ki jo — bodi povedano mimogrede — nameravajo v kratkem povečali. Poleg domačega uslužbenstva sta se udeležila predstave primarij g. prof. Serko ter upravnik g. Gerlovič, oba s svojima družinama. Poleg tega je l/ilo nekaj gostov iz mesta, dočim so ostalo dvorano napolnili sami bolniki. So to lažji umobolniki, dočim so reveži s težjimi bolezni v tem času — predstava je začela nekaj pred osmo uro — že spali. Človek, ki stopi v dvorano, sploh ne dobi vtisa, da so med gledalci tudi umobolni. Na odru so predvajali komedijo Pri belem konjičku«. Vsi igralci, brez izjeme so podajali svoje vloge naravnost mojstrsko. Bolniki v dvprani so z neverjetno napetostjo zasledovali razplet dogodkov ter so nekateri od njih vsak prizor spremljali z vidnimi kretnjami. Posebno ob nenadnih šaljivih dogodkih se je bolnikom bralo z obrazov, da « popolnim razumevanjem slede igri: padali so v smeh, potem zopet ploskali, tu in tam je kateri polglasno komentiral dogodek, ki so ga predvajali na odru, poleni je zopet z napetim obrazom sklepal na nadaljnji razplet igre, itd. — Vsem se je videlo, da dejansko vsaj ta čas, kar traja igra, pozabljajo na bolnišnico, na svoj bedni položaj, ter se duševno spro-ste. Pa no samo za čas trajanja igre — tudi danes in jutri in morda še kak (lan bodo bolniki v duhu doživljali dogodke, ki so jih videli sinoči na odrti, razgovarjali se bodo meilsebojno o posameznih scenah ter jih tudi kritično in na svoj način komentirali. Vsaka laka prireditev pomeni za bolnika dogodek, ki more nanj in na njegovo bol<*zen vplivati samo blagodejno. In v tein je tudi vsa vrednost takih prireditev. Ob takih prireditvah si privošči skromno razvedrilo tudi uslužbenstvo. Po predstavi sta ostala v dvorani tamburaški in pevski zbor. ki sta obenem z nekaj prav smešnimi prizori razvedrila tudi one. ki so sodelovali pri predstavi ter jih vsaj z razvedrilom oddolžila za njihov Irud in človekoljubno delo. Trgovskim in zasebnim nameščencem! Vaša dolžnost je, da se vsi do zadnjega udeležite zborovanja, ki ga prirede vse zakonite organizacije zasebnih in trgovskih nameščencev ▼ sredo, dne 13. januarja ob pol 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Zborovanje bo velika manifestacija in zahteva: za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo; za popolno samoupravo za nai Pokoj, zavod; za pokojninsko zavarovalno obveznost tudi za trgovske sotrudnike, strojnike z izpiti in zobne tehnike; za zboljšanje pokojninskega zakona glede znižanja starostne meje in zavarovalne dobe. Pokažite, da ste solidarni in nepopustljivi pri obrambi svojih eksistenčnih pravici Društvo združenih- zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije v Ljubljani. I?r’ava Ker se pojavljajo neki neznanci in zbirajo prispevke za stavkajoče papirničarje. izjavlja podpisani stavkovni odbor papirničarjev sledeče. Zbiranje prispevkov pri strankah jc vsakomur brez vednosti stavkovnega vodstva prepovedano. Kadar se bo začelo kako zbiranje, bodo nabiralci imeli pri sebi potrebna pooblastila in legitimacijo. Stavkovni odbor v Vevčah. Razrešena gasilska uprava se zoperstavlja Kamnik, U. jan. V sobotnem 'Slovenskem domu smo že či-tali o razrešitvi župne uprave kamniškega okraja. Kazmtena uprava bi morala v nedeljo dopoldne predati svoje |K>sle. Prišel pa je samo g. tajnik, ki je javil, da so ostali razrešeni člani uprave zadržani in predlagal, naj se oddaja oziroma prevzem izvrši v ponedeljek dopoldne. V ponedeljek so bili zopet novoimenovani člani uprave sami, nakar je zopet prišel samo tajnik razrešene župne uprave in javil sledeče: prihajam po naročilu razrešenega starešine gospoda Sl* ut. Cererja sporočit, da stari razrešeni odbor ne more predali poslov iz razlogov gasilske časti, ker še ni razrešen službene prisege, ki j« je položil svoji nadzorni edinici. — Radovedni smo, kakšno prisego je razrešena župna uprava dajala nadzorni edinici. Znano nam jo samo, da je za vse gasilce obvezna samo prisega. ki jo vsebuje zakon o organizaciji gasilstva . Tudi navzoči člani nadzornega odbora, ki ni razrešen, so biM pozvani od razrešene župne uprave, da pregledajo poslovne knjige ter so bili zelo razočarani, ker so bili vsi glavni funkcionarji od--otni in niso dobili nobenih pedal ov, dočim so se vsi nahajali v Kamniku pa jih m bilo moči najti Od tu in tam Izpit za psihijatra je položil včeraj v Zagrebu z odličnim uspehom dr Miroslav Hribar, zdravnik v bolnišnici za duševne bolezni na Poljanskem nasipu. Nevarnega bandita sodijo na sodišču v Zagrebu. Branko Brakus je bil pred meseci sirah Zagreba in okolice. Kljub vestnemu iskanju, pre-žaniu in zasledovanju se je znal vedno izmuzniti tn se po nekaj dneh spet pojavil v mestu. Razprava vzbuja v Zagrebu izredno veliko zanimanje. Posvetovanja jugoslovanskih škofov v Zagrebu še vedno trajajo. Prvotno sc je zdelo, da bo konferenca zaključena že v ponedeljek, vendar pa bo trajala še danes in morda jutri. Konferenci prisostvuje ves čas tudi papeški nuncij. Naše velike reke še vedno upadajo. Tako mzkega stanja voda ne pomnijo že dolga leta. Sava je na primer pri Zemunu padla za 8 cm pod normalo. Tudi Donava in Drava sta plitki. Za rečno plovbo pomeni padanje vodostaje veliko nevarnost, dobro je le to, da se to dogaja v zimi in ne poleti, ko je plovba najbolj živahna. Pilicijski kapitan subotiške policije se je končal zaradi nesrečnega zakona. Nekaj let se le poznal z neko uradnico na mestnem magistratu, nakar se je z njo pred letom poroč !. Toda med njima ni bilo zaetopnosti. Zena ga je večkrat zapuščala. V soboto zvečer sta pri Dolgem otoku ob naši dalmatinski obali trčila d /a italijanska tovorna parnika »Uberta*« in -Morea«. V času nesreče je divjala strašna burja. Parnik -Morea' je plul v Trst, a »Ubertus« je prihaial iz Trsta, namenjen v Levanto. Ko sta parnika trčila, se )« Morea« zaletel v levi bok Ubertusa« -n ga preklal Posadka razbitega parnika se je komaj rešila s skoki v vodo, odkoder so jo spravili na ’-Mo-reo«. O reševanju ni bilo govora, ker je bilu burja premočna. Komaj so se rešili, že se je parnik potopil. Naše pomorske oblasti za nesrečo niso vedeli celih 10 ur. Zaradi tega tudi niso mojle dognati, kdo je povzročil nesrečo. Pravijo pa da je enemu od parnikov najbrže odpovedalo krmilo. V nedeljo dopoldne pa je norveški parnik »Hok Irensportes« našel nekaj ostankov potopljene ladje v bližini Komatskih otokov. Javil je to našim pristaniškim oblastem, ki so šele na podlagi tega obvestila zvedele, da se je sploh dogodila nesreča. Postopanje italijanskega parnika, je čudno. Ni obvestil nobenih oblasti. Mislimo si, kaj bi bilo, če bi se parnik zaletel v potniški parnik. Ob tej priliki pa tudi porOčajo, da bodo vsi naši parniki dobili v kratkem času male radijske postaje, s katerimi bodo morali obveščati pristaniške oblasti, če bodo plule do 50 milj od obale. Tako opremljene ladje imajo že vse druge države. Visok sneg je v nedeljo in ponedeljek pokril u"?’ ?TOmet se sicer razvija normalno, le na vzhodu je sneg padel preveč na visoko, Zavadi tega »o morali tam na več krajih ustaviti avtomobilski promet. Sneg pa še dalje pada. Dalmatinskim vrtnarjem se je odprl nov trg. Lani so osvojili švicarski in češkoslovaški trg s svojimi rožami, letos pa so začeli prodirati tudt v Francijo in Nemčijo. Za njima pa je prišla na vr«to tudi Švedska. Prav te dni so odposlali tjakfff’ vagon cvetlic. Poslali jih bodo pa še 10 vagonov. Pred dnevi je prišla v Sarajevo vest, da so v Španiji kot vojnega begunca ustrelili Mirka Sekso, sina sodnika v Banjaluki. Fant je hodil' v osmo gimnazijo v Zagrebu, pa jo je lanske jeseni brez slovesa ali pa obvestila pobrisal ir Zagreba. Starši niso vedeli o njem prav ničesar, dokler jih ni zadelo sedaj žalostno obvestilo. Fant je iz Zagreba^ odpotoval v Šibenik, kjer se je hotel priglasiti kot prostovoljec za čete madridske vlade, toda pri nas se mu to ni posrečilo, pač pa se je flogel vtihotapiti na neko italijansko ladjo, kjer so ga tudi vešče skrili, da ga naši pregledniki niso našli. Mirko je bil prepričan, da bo stopil v madridsko vojsko, toda bil je zelo presenečen, ker ga je italijanska ladja izkrcala v Ceuti in ga poslala v vojsko generala Franca. Stopil je vseeno v Francovo vojsko, vendar pa je oj> prvi priliki na bojišču pobegnil k rdečim. Toda še preden le prišel do svojega cilja, ga je zalotila straža Francove vojske in ga ustrelila tik ob Madridu kot vojnega begunca. Zanimivo pa je, kako so domači prišli do obvestila o smrti svojega sina. Oče je namreč prejel pismo iz Toleda, v katerem mu neki Šime Čatlak, tudi jugoslovanski prostovoljec v vojski generala Franca, sporoča s pičlimi stavki, da je njegov sin padel. Poizvedli so in dognali, d'i je bil ta Čatlak tovariš pokojnega Mirka, da sta skupaj s še nekim prijateljem pobegnila v Maroko in od tam pred Madrid. Aprila bodo po vsej Bosni in Hercegovini volitve v vakufsko mearifski zbor. Vsi muslimani se zanimajo za te volitve, ker bodo potekale v znamenju borbe med skupino dr. Mehmeda Spaha in opozicijskih muslimanov, ki »o v taboru dr. Vladka Mačka. Muslimani iz Banjaluke bodo za svoj okTaj postavili kandidaturo dr. Mehmeda Spaha in Husedžinoviča z namestnikom Osmanbegom Osmanbegovičem. Opozicionalci pa še niso postavili svoje liste. Lov na zajce brez streljanja je v Vinici priredil na svojih posestvih grof Bombeles. Naj el je vse vaške otroke in nekaj starejših, da so šli proti kraju, kjer je znano zbirališče divjih zajcev Na nasprotni strani pa so razpeli 200 metrov dolgo in meter in četrt visoko mrežo. Ko so tako postavili zasedo, so obkrožili ves prostor in začeli z zvonovi, ropotuljami, ragljami in podobnimi predmeti plašiti zajce. V nekai urah so tako nalovili več kakor petsto zajcev. Vsakega posebej so spravili v zaboje ter jih poslali v Nemčijo in Švico. Tam z našimi zajci pomlajujejo zajce v svojih loviščih. Lov na divje zajce ie donosit, ker plačajo Švicarji za vsakega živega zajca po 60 dinarjev, dočim se pri nas dobi za ubitega le ok -og 25 dinarjev. Isti grof je potem priredil tudi lovna žive fazane in jih prav tako odpremil v Šv c o. »Hrvatski Kadiša« se bori. da bi se v Dugi lit-si, kjer je velika tekstilna tovarna, spet odprla tekstilna šola. Hrvatje pravijo, da imajo v vseh tovarnah premalo strokovno izobraženega delavstva. zato. ker sta v Jugoslaviji le dve taki šoli. namreč v Kranju in v Srbskem Leskovcu. Svoje-časiio je znani hrvatski industrije« Milan Prvič na lastne stroške vzdrževal tako šolo v Dugl Rosi, vendar pa je omagal pod bremeni iu je šola tako propadla. Donava pri Somhoru je -/.<> pokrita i ledom. Mlad deček 14 let je šel pogledat za drvmi onstran reke, pa jo je zato ubral kar po krajši poti preko Donave. Fant je že prišel do sredine reke, ko se je nenadno pod njim zamajalo, led se ju udrl in fant zginil v vodo. Stran 4. »SLOVENSKI DOM, dne 12. januarja 1937. štev' 8’ K predavanju o Kanarskih otokih Protiplinske vaje londonske policije Največjo bojno ladjo 6veta »Princ Waleški« so začeli delati v Londonu. Veljala bo 8 milijonov funlov. Princesini zbegala stražnika Iz onega časa, ko je bil sedanji angleški kralj Jurij VI. še samo yorški vojvoda, je ohranjenih ne-aj prav zanimivih dogodbic, med katerimi je tudi tista, ki se je dogodila sredi londonskega mesita tik ob stanovanju tega vojvode: Omenjena palača stoji ob zelo prometnem križišču, kjer ima stražnik, ki opravlja svoj naporni posel, precej polne roke dela. Dogodilo se je, da je na tem križišču promet z vozili nenadoma tako narastel, da je vsak čas pretila velika prometna nesreča. Vendar pa je bil dober in izkušen stražnik tudi tej veliki nalogi gotovo kos. Tedaj j>a je imel službo na tem križišču nek menda novopečeni jx>licaj, ki je mislil, da se poleg svoje službe lahko zanima še za kaj drugega. In re6! Na oknu vojvodskega stanovanja je nadebudni mladenič opazil malo deklico — bila je to princesinja yorška — ki se je prav ljubko zabavala s tem, da je mlademu stražniku dajala tudi svojevrstne znake. Stražnik jih je pač moral gotovo razumeti, ker so mu bili tako všeč, da je j>ri tem čisto pozabil na svoj j>ravi posel. Zato je tudi prišlo do večjega prometnega zastoja. Kakor mora biti vsak prestopek in vsaka nevestnost, posebno kadar gre za tako odgovorno stvar, kakor je stražniška služba po velemestih, kaznovan, tako se je zgodilo tudi v tem primeru. Stražnik je dobil zaradi malomarnega opravljanja službe od svojega predpostavljenega strog ukor, jioleg tega pa je bil kaznovan tudi s tem da je odslej naprej moral opravljati svoj posel na nekem drugem cesitnem križišču, ki gotovo ni bil tako časten, kakor oni ob stanovanju vojvode yorškega. Vsaka stvar pa se kaj hitro izve. Za omenjeno kazen je tako zvedel kaj kmalu tudi vojvoda yori'ki sam. Tedaj se je z vsem svojim visokim priporočilom zavzel za mladega stražnika, svoji nagajivi hčerki, ki je bila f>o njegovem mnenju vsega kriva, pa je dejal: »Za to, kar si naj>ravila, se pojdi takoj opravičit tistemu stražniku. Prosim, pojdi 1« Pravijo, da je zelo ugajalo vsem Londončanom, ko so videli mlado princesinjo, kako je skesano šla proti onemu stražniku, mu j>odala roko v znak ponudbe za 6pravo in rcikla: »Zelo mi je hudo, da ste imeli zaradi mene toliko neprijetnosti. Nikoli več ne bom kaj takega storila!« Najbrže tudi res ne bo nikdar več napravila kaj takega... Programi Radio IjubEjaisa Torek t! januarja: 11 SoLska ura: Ob <3 letnici odkritju Južnega toč lij n t S ‘Ir O. lteyn) - 12 Pisano pojo (I>loši'o) - 12.4!) Vreme, poroCila - 13 C as. S|>ore1' Nae. ura: Vloga va.si ln mosta z,a varstvo vrlin našega ljudstva (dr Bori« Zarnik iz Zagreba) — 19-5« Zabavni zvoAni tednik — •JO l.alo: I.e roi d'Us uvertura (plo«e' - '-'0.15 Worner: Na 1 odeni plofiči - komedija v 3 delanjih l/.vajajo člani Narodnega glodali«« - 21.30 lieproduc orkestralni koncert — 22 Cas, vreme, poročila, »pored — 22.15 Radijski jaza. Drugi programi Torek 12. januarja: Del grad in Zagreb: ‘21.00 Evropski koncert iz Stockholma — Dunaj: ‘20.00 Prntra — 21 .(H) Stockholm — 22.00 Plesna glnoba - lihn-Dari: 21 (M) Verdijeva opore «Ple« v maskah« — Praga: 20.00 Orkester in vojaška godba — 21. Stockholm — 22.U0 Haydnov godalui kvartet — Varšava: lil.20 Poljaki plusi — 21.00 Stockholm — 22 00 Božični zbori — Stockholm: 21.00 Švedski koncert — Berlin: 20.10 Alpska glasba — Konigsberg-Lipsko-Frankfurt-Stuttgart: 20.10 Obletnica »n ar.sk ega plebiscita — Vratislava-Monakovo: 20.10 Operne in operetne melodijo — Berom&nster: 20.23 Simfonični koncert (dirigent W eingartner) — Strass* bourg: 21.30 Gannejeva opereta 0, vem, vem: ker sem vrgel pika.« Obvestila O Kanarskih otokih ho drevi predaval j/. dr. J. It. Wolfvl, vodja afriškega oddelka na I>uiiajs*kem etnološkem nrllv.trj u. V »llkii, gilasbi ln žiivabueim itin-j>ovodovainijii imun bo priwUuvii:l to otoke iti _ njihovo «>tuir» iM-^bival.-itvo. Prirodoslovno društvo virbi mi čim večji poisot. Proitovainje «o vrSi v dvorani Delavske zbotruioe ln ws prle-no ob ‘JI. Vslopniiiui 10, 11 lit 3 l>nt. Koncerti Milila Slavka Popova imajo prav povsod se.n/,ae.ionalon ikspeb. Kol. č-ediist uživa vsepovsod izreden slove«, zna pa sestavilivti tudi »parale «voJih koncertov ta.ko, da si na mah osvoji poslnSailcc. Praga, k.i Je eno najbolj koneertnrih mont Srednje Kvrope, g« «l>rnJoma z velikimi vesoljem. Narodni listi pišejo o njegovem koncertu: Koncert Aolimtu Popova je imel I>oik>1 uspeh. Lapota in moloiltiika nje«oveg>a tona je onaika v iinJ.n-ežnejSih muziik-ainili čoimatvih, iki tudi v največjib t«hnil6niih ualogali. Popov jo. Aoliat neobičajnih kvalitet, je virtuoz. na svojem kraljevskem inl-Ktrurmuctu, kakor ga redkokdaj luiiidomo. Ker so koncerti virtuozov na čelo pri na« zelo redikii. So prav posebno opozarjamo na petkov koncert v mali Filharmonični dvorani dno 1,'i, t. m. ob 20. Predprodaja v k-njilgariiii Glasbeno Matic.e. V tem mesecu bomo imeli Se dva znamenita koncerta im sicer nastopi v peteik duie 38. t. m. zntume-iviiM ruMki piiinist Al dosoii imMolJi'k, dno 35. t m. pa Iki itiMrunieJitalm koncert, ki bo obsegal irjklJluMio lo deia, k.i jih je na/pisa.l zji goilaihii ln veliki orkester pokojmi skladatelj Emil Adamič. Oba koncerta bo^.t.u v veliki Filharmonični dvoratni. Eden izmed obeli bratov Frey, ki so ju po napornem iskanju našli na steni VVatzinanna pri Berch-tesgadenu. Kanarski otoki leže razmeroma blizu zapadne severno-alriške obale. Gre večinoma za vulkanske sitožce, katerih najviši Pico de Teyde doseže višino okoli 3700 m, kar učinkuje ha gledalca tu, kjer se dviga gora do take višine naravnost iz morja, znatno mogočnejše nego visoki vrhovi naših planin. Pico de Teyde je dovolj visok, da ga tudi na tej južni širini vsaj pozimi pokriva 6neg. Doli pa, kjer je le dovolj vode. najdemo vse leto najbujnejšo subtropsko vegetacijo. V notranjosti otokov primanjkuje vode, ker je človek uničil gozdove, tako, da so potrebne umetne vodne naprave. Za etnologa in antropologa pa so ti otoki posebno zanimivi. Izrednost Kanarskih otokov v antropološkem in kulturnem oziru je kot prvi znanstveni raziskovalec odkril Francoz Renč Verne a u. Kasneje se je za razne probleme teh otokov najbolj zanimal nemški antropolog E. F i sc line r. Na Kanarskih otokih se je posrečilo dobiti vez med človekom ledene dobe in današnjim Ko so Španci malo pred odkritjem Amerike zasedali in po izredno težkih in krutih bojih zasedli Kanarske otoke, so tam našli prebivalce z modrimi očmi in plavimi lasmi, močne, široke in visoke postave. Še danes, po nekaj stoletnem mešanju z malimi Španci so višine okoli 180 cm prav vsakdanje in neredko srečavanje po 2 m in še višje ljudi! Ti prebivalci rasno niso nič drugega kot pripadniki stare kromanjonske rase (Cro-Magnon v Južni Franciji je najdišče okostja in kulture iz mlajšega paleolitika). S tem pa je bilo rešeno vprašanje, ali je bil človek ledene dobe morda že svetle polti. Največ zaslug za dokumentiranje nazora, da so bili stari Kanarci kromanjonci, si je pridobil baš naš predavatelj, gosp. dr. Josip Dominik Wolfel, vodja afriškega oddelka na Dunajskem etnološkem muzeju, ki je v univerzitetni knjižnici v Coimbri na Portugalskem odkril edinstven izviren, ilustriran rokopis nekega italijanskega inže-njerja iz dobe zasedanja otokov jx> Šj>ancih. Dr. Wolfel je poleg svojega uradnega etnološkega poklica predvsem lingvist. Uf>orabiti zna menda vse evropske jezike, govori jih pa gotovo nad deset, nekatere tudi z več dijalekti Med slednjimi je tudi 6everno-afriška berberščina. ki mu je pri njegovem delu jx>sebno dobro služila, ker so Kanarske oteke često obiskovaM severno-afriski (berberski) narodi. Žvižgajoči „iezik" Stari prebivalci, Guanči, katerih potomci so se najčistejše ohranili med gorskimi pastirji notranjosti Kanarskih otokov, so govorili svoj jezik, ki jm je pod špansko zasedbo izginil. Na enem od otokov, na Gomeri, se pa ljudje sporazumevajo z nekakim žvižganjem, ln kakor 60 svoj čas žvižgali kanarščino tako danes žvižgajo španščino, pravi dr. Wolfel. Ob tem žvižgajočem »jeziku« se pa jezikoslovec spominja 6tarih berberskih narodov, ki so se tudi sporazumevali na podoben način — saj govQri o talcem narodu že Herodot. Etnologa zanimajo tudi pesmi in plesi Dr. Wolfel trdi, da ni danes nobenega narodnega plesa, nobene narodne pesmi na Kanarskih otokih, ki bi ne očitavala starih, nešpanskih prvin. V 13. stoletju je bil izvirni ples »Canario« po vsej Evropi prav tako znan, kakor je danes »Tango«. Cisto domač in izviren je ostal pač le ples »Taja-raste«. V zgodovinskem oziru so zanimive raz-sežne jamske naselbine, velike vollinske palače v vulkanskih skalah. Stari napisi na skalah, zlasti ob obalah, so v staro-numidski pisavi. Kanarski otoki so raznim vedam že mnogo odkrili, mnogo pa je ostalo še vprašanj, ki jih počasi in v trudapolnem delu rešuiejo etnologi, zgodovinarji, lingvisti in antropologi. Med prvimi raziskovalci, izvrstno podkovan na vseh omenjenih jx>d'očjih, pa je naš predavatelj dr. Wolfel, ki ga odlikujejo neumorna delavnost, duhovitost, dovtip in družabna uglajenost. Ni dvoma, da nam bo Kanarske otoke pokazal ne le kot izredno zanimivo torišče znanstvenikov, temveč tudi kot prekrasno domovino srečnih, na svojo slavno zgodovino ponosnih ljudi, ki so — tudi kot Španci — ohranili 1 svoje stare šege, stare plese in stare pesmi. Dr. B. Š. Komodni poštar z Balearov O svetovnih dogodkih, tudi o kakšinih še tako važnih, niso vsi kraji enako hitro jioučeni. Prvič že zato ne, ker vesti, ki prihajajo od koderkoli, posebno pa Se z bojišč — tudi teh še ne bo kaj nitro konec, kakor kaže — niso točne, včasih niti približno ne odgovarjajoče resničnosti, drugič pa jc nemogoče tudi to, da |>oročil sploh ni. Da danes n. pr. kraji tam nekje na drugem koncu sveta komaj kaj vedo o krvavi španski državljanski vojni, še ni tako čudno, kakor te nerazumljivo to, da so o teh nemirih zvedeli v Ibizi na Balearskih otokih, torej skoro v pravi Španiji sami šele pet dni pozneje, ko so izbruhnili To je pa res čudno, ne? Toda stvar je treba razumeti malo drugače: Ibiza je kraj, ki se dosti ne zmeni za ostali svet. Zato se tudi mnogo ne čudijo tamkajšnji prebivalci, če recimo par po štiri ali pet dni ne dobe pošte. Ko E a je nekoč le preteklo malo preveč časa. in ni ilo f>ošte od nikoder, se je začelo zdeti nekaterim tujcem, ki tudi še tja zaidejo, malo čudno. Začeli so stikati jx> vzrokih, ugotovili so jih pa tako rekoč kar nekam slučajno. Nek tujec je namreč postal ob nekem jarku, jx> katerem je tekla voda, ves začuden, kajti videl je v njem cel šop pisemske jiošte, pa tudi nekaj večjih zavitkov. Sklonil se je in pogledal vso stvar malo od bližje. Bila je to pošta, ki jo je pred nekaj dnevi vrgel v ta vodni jarek ]X>štar, ki si je na ta način prihranil pot od hiše do hiše, ko bi fiošto raznašal. Bili so namreč takrat zelo vroči dnevi in si je pomagal pač na ta enostaven način. Na ta način je pač jasno, zakaj tudi o dogodkih, ki se odigravajo v bližnji Španiji, na Balearih — vsaj v začetku, kako je sedaj, bogve — zvedo še pozneje kakor pri nas, čeprav smo daleč od »vroče« Španije. Sven Elvestad: 45 Zlodei se dolgočasi Le takrat, ko je pogledal v isto stran, kjer so jadrali mimo veliki kočijaži z grmečimi kletvicami in pokanjem bičev, je prišlo nekaj sončne slepice in spepenosti v licu nadenj. In kakšen mojster je vse bil! Tam spodaj v nižinah, odkoder je prišel, ni bilo tako lahko jasno videti. Bliskovito se je pognal preko voza prodajalca sadja, šavsnil po jabolku in se zopet i potopil v vrvenje, prodajalec sadja pa se je penil od samih kletvic in ni vedel, kaj bi; potem je zopet v letu ujel kadeči se cigaretni ogorek, ravno ko ga je nekdo odvrgel. Iz dirjajočega avtobusa je spet nekdo drugi vrgel betico prodajalki časopisov, denar se je za trenotek zabliskal v zračnem toku, nato je izginil v poulič-njakovi pesti, on sam pa se je pogreznil v motnem bencinovem dimu. Zatem je oddelil dva ka-rabinjera, vsi svetniki so mu pomagali, posrečilo se mu je. To prinese srečo, če lahko razdeliš dva ponosno se sprehajajoča policaja, ki navadno hodita tesno drug ob drugem, in se zmuzneš skozi njiju, to prinaša srečo v kupčiji. Tako mu niti ena prilika ne uide, saj se mu je posrečil celo majhen izlet v nadzemeljskost, v mistični svet duha. In kakor v dokaz, da se bo prerokba izpolnila, se je zdajci pripeljal mrliški voz, tele- i basto se gugajoč, seugnirro je poskočil in bil j v trenutku na njegovi stopnici, tam si je utrgal nageljnov cvet, rdeč nagelj, prisotnost duha ga niti za malo ni zapustila, nagelj je moral biti rdeč, to je pravi dar za ljubico, ki ga čaka na bogve katerih cerkvenih stopnicah. Rist je naenkrat opazil, da je zašel z glavne ceste, proti volji ga je zaneslo proti mračnemu okraju tesnih uličic, ki delijo Rettifilio od pristanišča. Imel je občutek, da ga več ne zasledujejo, ampak zavajajo. Ravno seugnizzo ga je potegnil s seboj. Pouličnjak ga je začaral s svojo igro, zdaj je bil zapreden v njegov čudno norčav svet. To se mu je razodelo najprej v čudovito spremenjenem vonju in osvetljavi. Podoba je bila, kakor da se je pomlad znova zasukala nazaj v zimo, šele ob visokih hišnih strehah je živel nemirni mesec marec s svojimi vetrovi in dežjem, in daleč, visoko nad hišnimi strehami je plavalo modro nebo, kakor da se je pogrezalo vase. Vlažnost tesnih ulic je omračevala svetlobo, naenkrat je opazil, kako brede po mračini in po nerazložljivem hladu, ki je bil nemara le del smradu, ki ga je izdihavala poteča se ulica. Skoraj vidna inrzlota je prodirala v grlo in imela čuden okus. Bil je vonj preteklih stoletij, vonj po siromašnih sokovih in cunjah, kakor da že od nekdaj visijo v oknih. Vonj, ki je lasten le Napoliju, vonj po posebni čebuli, ki je nikjer ni najti in je vendar povsod svoje sledove pustila, oster in sladkoben vonj, dražljiv, obenem pa dušeč, begajoč kakor skrivnosten široko. V tem ozračju se je seugnizzo naenkrat prebudil, postal je širok, gospodič, ki se je napet od utrudljivega izleta spustil v divji prepir z neko staro ženo. Tak prepir ni v ničemer podoben vsaj približnemu izmenjavanju misli. To je izbruh iz pračloveških časov, obupen neandertalski pre- tep, ne spoprimeta se dva človeka, tu se dvoje | bitij spremeni v brbotajoč čarovniški kotel, besede se povračajo nazaj v svoje prabistvo iu postajajo divji kriki, logika se razkoplje do tal in kriči po pomoči najvišjih sil, duhovi neba in pekla jo podpirajo, človekove kretnje se razvežejo v tisoč prstov, toda vse to še ne zadostuje, čarovnica sega počasi z vsemi svojimi napol golimi mehovi in z njimi maha. Rist se je umaknil v odprto vežo, hotel se je razgledati, zopet se ga je polastilo občutje, da ga nekdo na sumljiv način opazuje. Veža, ki je v njej stal, je bila dokaj prostorna, nemara je pripadala kaki stari palači, Napoli je često zgrajen na tak način, da se mnoštvo barak prilep-lja na cerkve in zapuščene palače. Pod vežnim obokom je bilo nagromadeno staro pohištvo, grbast človek je hodil ob njem in urejal nebogljene predmete. Zdelo se je, da ga starec ni videl. Zakaj neki me ne pogleda, si je mislil Rist, saj vendar ve zame, tujca, in ve, da so to redki tiči, pa se dela, kakor da mu je vseeno. Ravnotaka je bila s čevljarjem na drugem pločniku, sedel je brezbrižno in šival, četudi je južnaška navada tekati za tujcem in mu ponujati svoja dela. Rista je spreletel leden občutek, da je brez sleherne slutnje prišel nekam, kjer čakajo nanj. Pregledal je vso ulico. Ulica je napolitanska izba, njegov dom. Stanovanja v hišah so prav za prav brez zinisla, izjemo predstavljajo le redki hladni zimski meseci. Na ulici se dela, tu delajo mizarji, čevljarji, brivci, na ulici celo mati razvija svojo dejavnost, otroci se razporedijo pred njo, ki jim išče uši. Ulica je spalnica, jedilnica in delavnica obenem, predvsem pa bivanjski prostor, življenjsko torišče, polno živalske skupnosti, ki je zdaj sovražno, zdaj prijateljsko, in ki mrgoli otrok, kakor da se v njej nadaljuje jamsko življenje davnih ljudi. Tisti hip so gnali po ulici par krav, odti-rali so jih v klet pod neko cerkev, ki jo je Rist še le zdaj odkril, tako stisnjena je ležala v vrsti hiš, sama del sivih, od mokrote kapljajočih pročelij. Bilo je nekaj koz, ki so jih molzli, nato pa zvlekli skozi vrata v stanovanja. Izredno debel človek se je trudil, da bi svojo posteljo na ulico postavil in jo pripravil za spanje, čisto nag otrok je šel jokajoč preko ceste, ne da bi se kdo spotaknil nad njim. Tako in podobno se je razvijalo življenje, nikdo ga ni mešal ali kako vznemirjal — in vendar je bil Rist trdno prepričan, da ga nekdo opazuje. Toda kdo? Prodajalec sadja, ki stoji na drugi strani ceste ter prodaja solato in pomaiaiicer' Ali nemara človek, ki je temu nasproti, ki sedi ob svoji prinešeni mizi in gloda pečeno mačjo glavo? Ali morda mizar? Ali celo čevljar? Rist je čutil, da so ga začeli obdajali nevidni signali in hiteli s pločnika na pločnik. Vsi so vedeli, da je med njim, četudi ga niso hoteli videti. Bila je podoba, da bo zdajci padel v past, zato je bilo vsenaokrog njega mrtvaško tiho, kakor da bi govorilo: bodite previdni, ne sprožite nevarnega giba, zdaj zdaj bo padel vanjo. Umaknil se je v notranjost veže. Levo in desno je široko stopnišče vodilo navzgor, izho-jene stopnice so imele trhlo železno ograjo. »SluveuskJ dum« izhaja »sak dHn^rnk oh 12 Mnsečna naročnina 12 Din za inozemstvo 2S Din UrodniStvo Kopitarjeva olica 6'TIL Telefon iu 2990. Uprava. tLupnurjeva b. Telefon Za Jugoslovanko tisbaruo t Ljubljani; K Ceč. Izdajatelj; Ivan Rakovec, Urednik; Jože Košiče k.