Posamezna Številka 3 din
ZASAVSKI
TRBOVLJE, 8. novembra 1951 štev. 45. — Uto IV.
G L AS! LO OSVOB ODI l N P FSOMTE OKRAJA TRBOVLJE
Problemi organizacije Zveze borcev NOV
Pred desetimi leti se je naš narod Pod vodstvom Partije dvignil k uporu proti okupatorju. Niso še pozabljeni dnevi, ko so se borci NOV kalili v ognju in gladu, ki danes sestavljajo kadre Zveze borcev naše narodnoosvobodilne vojne. Velik polet je imela ta organizacija leta 1948, toda grešili smo, *er smo bili pri sprejemanju članov v j to zvezo preozki. V to organizacijo sodi | Vsakdo, ki je sodeloval v narodnoosvo-I bodilni vojni aktivno ali pa ji pomagal materialno ali moralno, prav tako mo-fa biti v tej zvezi vsakdo, ki je v taboriščih ali pa v pregnanstvu trpel za Veliko stvar naše ljudske demokratične devolucije.
V trboveljskem okraju je bilo ustanovljenih 16 krajevnih organizacij ZB, ki zajemajo nad 3000 članov. To pa je ta naš okraj premalo, saj je v NOV sodelovalo preko 4000 borcev, koliko ti-soč pa je tistih, ki so pomagali narod-| »oosvobodilnemu gibanju na ta ali oni-Jačin. Vsi ti bi prav tako morali biti | Mani Zveze borcev NOV. Zato je treba grajati odnos, ki ga imajo nekatere krajevne zveze do vseh teh ljudi, ki jih ne sprejemajo v članstvo.
Krajevne organizacije ZB so sl zadale letos nalogo, da bodo v počastitev 10. obletnice JA sprejemale v svoje vr-•te vse tiste, ki to zaslužijo. Do tega Velikega praznika nas loči komaj še sedem tednov, zato se bo treba dela resno poprijeti in z njim pohiteti.
Delo nekaterih krajevnih organizacij ZB je treba pozdraviti, je pa vendar *e vse preveč omejeno samo na odkrivanje spominskih plošč in priprav za gradnjo spomenikov padlim borcem, kar zasluži vse priznanje in pohvalo, kot n. pr. na Dolu pri Hrastniku, Zagorju in v Trbovljah, v zadnjem času Pa tudi v Hrastniku in Čečah. Rekli smo *e> da je slaba stran organizacije ZB njena ozkost pri sprejemanju novih elanov, druga senčna plat v tej zvezi Pa je, da njeni vodilni ljudje kažejo vse Premalo čuta odgovornosti do dela in nalog, ki jim jih je poverilo članstvo.
k primer neodgovornosti do izvršitve zaupanih nalog smo imeli pri pred-k>gih za odlikovanje za zasluge v NOV, Prav tako tudi nismo delali dovolj življenjsko pri zbiranju zgodovinskega Materiala, s katerim naj bi prikazali Rodovino naših revirjev v času velikih •tavk in borb proti okupatorju.
Se nekaj tednov je do dneva, ko bo-Mo praznovali obletnico naše herojske "A, zato zastavimo vse sile, da bomo
tedaj vse zadane si naloge res v celoti izvršili. Dvaindvajseti december ‘etošnjega leta bo obračun našega dela.
Kakor na eni strani nekateri odbori
Pripadniki Ljudske milice pomagajo v rudarstvu
V okviru proslav 10-letnice Ljudske Milice in v počastitev desete obletnice u*tanovltve JA so si pripadniki Ljud-*ke milice zadali nalogo, da pomagajo v rudarstvu, kjer so trenutno težave z delovno silo.
Miličarji so prispeli tudi v zasavske Midnike. Za delo na rudniku v Hrastniku se je priglasilo 20 miličarjev, v Igorju pa 50. Z delom so začeli tako).
K
vestno delajo in pravilno izvršujejo prevzete naloge, tako imamo spet na drugi strani krajevne zveze, ki ne štejejo za potrebno, da bi se odbori sešli vsaj po enkrat na mesec, kot n. pr. Padeče, Kotredež, Izlake, Kisovec. Slab odnos do dela in nalog pokazujejo tudi člani krajevne zveze borcev v Hrastniku, kjer se niti enkrat ni sestal odbor polnoštevilno. Podobno je v Cemšeni-ku in na Trojanah. Iz tega razloga bo
potrebno, da v prihodnje večkrat povemo članstvu Zveze borcev in ostali javnosti, kako izpolnjujejo nekateri člani svoje dolžnosti in naloge, ki so jim bile zaupane. V prihodnje bomo poročali o delu posameznih krajevnih zvez borcev in o doseženih uspehih, istočasno pa bomo obveščali javnost o nepravilnem in malomarnem odnosu nekaterih odborov in posameznikov do dela v svoji organizaciji.	I. S.
V nedeljo, 4. novembra, so imeli v Zagorju volitve v terenske odbore OF. Volilna udeležba je bila lepa, povprečno okrog 90 %. Najboljši je bil teren Selo, ki je končal volitve že ob pol enajstih dopoldne z 80 % udeležbo. Nekateri tereni se niso zadostno pripravili in niso izvedli volitev ter so jih morali preložiti na prihodnjo nedeljo.
Letošnje volitve v odbore OF se znatno razlikujejo od lanskih. Opravili so jih v obliki občnih zborov, kjer je odbor poročal o svojem delu. Člani OF so v živahni diskusiji obravnavali vsa važna krajevna vprašanja, zlasti pa nov način gospodarjenja. Sprejeli so, važne sklepe in načrte za delo v bližnji prihodnosti. Na zborih so volivci predlagali in sestavili kandidatne liste za nove odbore OF. Glasovali so z listki. Vsak volivec je imel možnost, da voli ^amo tiste, za katere je mislil, da bodo najboljši. Na listi je prečrtal vse tiste, ki mu niso bili všeč. Frontovcem ta demokratični način zelo ugaja. Na
splošno so dosedanje volitve pokazale, da se člani Fronte mnogo bolj zanimajo za politično delo kot lansko leto.
Volitve tudi v Trbovljah
Tudi v Trbovljah so bile preteklo nedeljo volitve v odbore OF, in sicer samo na treh terenih. Najboljše so volitve izpadle na IX. terenu, kjer se jih je udeležilo 78 %, čemur je verjetno vzrok to, da je bil način volitev drugačen kot prejšnja leta. Volitve so se vršile na isti način kakor pri društvih. Šestnajsti teren je opravil volitve v odbor OF s 74 %, malo slabše so volili na VIII. terenu, kjer se je volitev udeležilo 64 % članov OF.
V ponedeljek so imeli volitve na XI. terenu, ki so tudi dobro izpadle. Drugi teren bo opravil volitve 6. novembra, po ostalih terenih pa jih bodo imeli v teku novembra. O poteku volitev po ostalih odborih Fronte ter o delu odborov bomo poročali drugič več.
Počastili so spomin padlih žrtev
Kljub slabemu vremenu so na dan 1. novembra po- vseh večjih krajih dostojno počastili spomin padlih in umrlih.
V Trbovljah so se žalne slovesnosti udeležili rudarji s svojo godbo na čelu. Sprevod se je razvijal od rudniške restavracije na Vodah z zastavami. Najprej so se ustavili pri Povšetu ob spomeniku mučenika Franca Fakina in tovarišev, ki so leta 1924 padli kot žrtve Orjune; godba je zaigrala v spomin prvim žrtvam naše svobode žalno koračnico. Sprevod se je nato ustavil pred »Figabirtom* v Trbovljah, kjer so bili ustreljeni prvi talci iz revirjev. Povsod so položili žrtvam tudi vence, prav tako pred poslopjem OLO Trbovlje, kjer je skupni grob partizanskih žrtev, nadalje pred Partijskim domom in na trgu v Zgornjih Trbovljah.
Glavna žalna slovesnost je bila nato na trboveljskem pokopališču, kjer je imel spominski govor za žrtvami narodnoosvobodilne vojne predsed. ML O Trbovlje tov. Dominik Kužnik, godba pa je zaigrala žalostinko »Žrtvam*. Ob tem žalnem slavju je sodeloval tudi pevski zbor bivših Trboveljskih slavčkov. — Lepo spominsko slavje so imeli nadalje v Zagorju, kjer se je komemoracije za padlimi žrtvami udeležilo veliko število ljudi. Najprej se je sprevod ustavil ob skupnem grobu padlih žrtev pri glavni cesti, nato pred spomenikom žrtev prve svetovne vojne,
za tem pa na zagorskem pokopališču. Povsod je sodelovala godba zagorskih rudarjev in pevci »Vesne*.
Žalne slovesnosti za padlimi in umrlimi žrtvami so imeli tudi v Radečah in v Hrastniku ter po drugih krajih našega okraja.

Slika prikazuje znameniti Eifflov stolp v Parizu, kjer se je te dni začelo pomembno zasedanje Generalne skupščine OZN.
Stolp je visok 300 metrov; zgradil ga je Aleksander Gustav Eiffel za Pariško mednarodno razstavo leta 1889. Stal je nad 6 milijonov frankov in je ves iz železa. Je najvišji razgledni stolp na svetu, ki ga uporabljajo tudi v meteorološke namene.
Dimenzije tega stolpa so velikanske, saj lahko zleti pod obokom njegovega vznožja letalo. V prvem nadstropju stolpa so obsežni restavracijski prostori.
Borbene tradicije Ingoslovanshe mladine
0b obletnici Oktobrske revo uciie
Štiriintrideset let je odkar so po peterburških ulicah zagrmeli streli proletarskih pušk, ki so naznanjali pričetek poraza najbolj reakcionarne države sveta, fevdalno - caristiftne Rusije ter obenem rojstvo prve proletarske države v zgodovini človeštva. Pričela se je velika in slavna Oktobrska revolucija.
Pomen oktobra je tako velik, da so njegove pridobitve postale od prvega dneva tudi pridobitve vsega človeštva. Pod vplivom Oktobrske revolucije so se krepila revolucionarna gibanja po vsem svetu, kaT je najočitneje Potrdila druga svetovna vojna. Naši narodi so lahko upravičeno Ponosni na dejstvo, da so z zmagovito ljudsko revolucijo prvi po Oktobrski revoluciji vzpostavili državo, v kateri je na oblasti res delovno ljudstvo. To smo do-Joftli zato, ker je bila naša Parola pod vodstvom tovariša Tita *v«ta naukom Markaa, Engelsa *n Lenina, zavedajoč se, da revolucije ni mogoče posnemati, temveč je treba poiskati nove *««tne poti In sile za izvojevanie ^evolucije, zavedajoč se, da je P°i ▼ svobodo in socializem mož-le z vztrajno in neizprosno “°rbo ljudstva.
Ko se danes po štiriintridesetih letih oziramo nazaj na ve-
like dogodke ▼ Oktobru, nam je bolj kakor kdaj koli prej očitno, da je vodstvo VKP(bl grobo poteptalo velike nauke Marksa. Engelsa in Lenina ter v praksi popolnoma prelomilo z marksizmom. Danes se voditelji SZ hinavsko in licemerno postavljajo na položaj branilcev miru, svobode in enakopravnosti malih narodov, istočasno pa ščuvajo naše sosede k napadu, jih pošiljajo po kostanj v žerjavico, sami pa pri tem sedaj bolj, drugič pa manj glasno rožljajo z orožjem. Toda danes je že ves svet izpregleda] Janovo podobo kremeljskih oblastnikov, ki so svobodo im glas ljudstva nadomestili z državno-birokratskim despotizmom Im kastami.
Naša domovina ni pokleknila pred kremeljskimi oblastniki. Se več: naše ljudstvo junaško orje nove poti v izgradnji socializma, v izgradnji socialističnih odnosov med ljudstvi. Naš boj za socializem. za demokracijo našega javnega življenja, za pravičen mir v svetu, svobodo in enakopravnost malih narodov, ki ga bojujemo pod vodstvom naše Partije in tovariša Tita in ki žanje priznanje vseh naprednih im miroljubnih ljudi sveta, govori. d« smo zvesti dediči VeJi-kega Oktobra.
Organizacije Ljudske mladine so v oktobru po vsej državi proslavljale 32. obletnico ustanovitve Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ). — Slavno pot te revolucionarne organizacije bi bilo še v obširni knjigi težko izčrpno opisati.
Meseca aprila leta 1919 se je v Beogradu zbralo nekaj študentov-socaili-stov iz vse države, ki so na vseh univerzah sklenili ustanoviti klube študentov-komunistov namesto predvojnega študentskega socialno demokratskega kluba. V manj kot pol leta delovanja študentskih komunističnih klubov v Beogradu in Zagrebu je bilo ustanovljeno 15 krajevnih mladinskih organizacij z več kot 400 člani, med katerimi so bili tudi intelektualci. Meseca oktobra leta 1919 so imeli delegati komunistične mladine v Zagrebu konferenco zedinjenja ter so ustanovili Zvezo komunistične mladine Jugoslavije. Ze v decembru je izšla prva številka zveznega glasila »Crvena zastava*, ki je izhajala v 6000 izvodih. Meseca junija leta 1920 je bil v Beogradu prvi kongres SKOJ v prisotnosti delegatov iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Vojvodine in Slovenije. Kongres je sprejel program in statut, potrdil delo začasnega Centralnega odbora ter sklenil, da se bo SKOJ včlanil pri Co-munistični mladinski internacionali. Organizacija je v tem času že imela čez 3000 članov ter 37 organizacij in vodstev po pokrajinah. Najboljše organizacije SKOJ so bile v Beogradu, Zagrebu, Splitu, Sarajevo, Nišu, Valjevu, Slavonskem brodu in Ljubljani.
Politična dejavnost SKOJ se je odvijala v tem času zlasti pri proslavah 1. maja, 7. novembra, 5. septembra (Mednarodni mladinski dan) in drugih. Posebno obsežno je SKOJ pripravljal proslavo 5. septembra 1920. Skupno s Partijo je organiziral vrsto nastopov napredne mladine proti političnemu režimu vodilne buržoazije. Leta 1919 je SKOJ sodeloval pri veliki demonstraciji v Beogradu v znak protesta proti uboju nekega pristaniškega delavca. Meseca aprila leta 1920 je bil v Beogradu prvi odkriti spopad s policijo, ker so bili aretirani vidni delavski funkcionarji. Protestno študentsko zborovanje se je spremenilo v velik sprevod demonstrantov, v katerega je policija streljala in ranila več ljudi.
Tudi Obznana in Zakon o zaščiti države sta mlade organizacije SKOJ težko prizadela. Mladi skojevci so v tem času delali po navodilih Partije v ilegali. Pod udarci monarhofašistične diktature leta 1929 je padlo čez sto najboljših članov KPJ in SKOJ, medtem ko so Jih na tisoče pahnili v zapore in
(Ob 32. obletnici ustanovitve SKOJ)
ječe. Takrat so padli tudi Djuro Dja-kovič in šest sekretarjev SKOJ.
S prihodom tovariša Tita v vodstvo Centralnega komiteja KPJ se je v zgodovini SKOJ začelo novo obdobje. Opiral se je na zdravo jedro mladih komunistov ter začel obnavljati SKOJ, čigar delo je pred tem skoraj zamrlo. Na koncu leta 1937 so pri CK KPJ
Ob zahrbtnem napadu sovjetskih voditeljev, ki so z lažno resolucijo In-formbiroja hoteli omajati zaupanje jugoslovanskih narodov v Svoje vodstvo, so se mladinci pogumno postavili na stran Centralnega komiteja in tovariša Tita. Informbirojske radijske postaje so pozivale člane SKOJ, naj zapuste svoje vodstvo, in širile druge neumnosti, ki pa so naletele na gluha ušesa. SKOJ je s svojim aktivnim političnim
18. novembra bodo odkriti spominsko ploščo na Dobovca
V okviru proslav na čast 32. obletnice SKOJ bodo imeli na Dobovcu 18. novembra spominsko slovesnost, kjer bodo odkrili v počastitev prve vseslovenske konference SKOJ, ki je bila tamkaj meseca junija 1937, spominsko ploščo.
Te konference, ki je nanjo prišlo 30 delegatov iz vse Slovenije, so se udeležili starejši člani Partije, med njimi sedanji sekretar CK KPS tov. Miha Marinko, Lojze Hohkraut, Farčnik iz Zagorja, Sergej Kraigher, Ivan Bratko in Pavle Baloh. Konferenca je bila na prostem v kraju Dol, na poti z Dobovca na Kum.
Pomen te konference je bil velik; na njej so obravnavali tedanjo mednarodno politično situacijo, osnovanje mladinske fronte, probleme vajeniške mladine in list »Mladina«.
Konferenco je vodil tov. Ivan Bratko. V spomin na ta pomembni dogodek bo okrajni komite L MS Trbovlje odkril 18. novembra spominsko ploščo in bo to slavje združeno z mladinskim taborom, ki se nanj vabijo še vsi živeči udeleženci te konference leta 1937.
ustanovili mladinsko komisijo z Ivom Lolo Ribarjem na čelu, ki je pozneje prerasla v CK SKOJ. SKOJ je navezal stike z drugimi naprednimi mladinskimi organizacijami ter se pripravljal za odločilni spopad s nacističnim sovražnikom, do katerega. je zaradi nemške in italijanske ekspanzivnosti nujno moralo priti.
Skojevci so se že prve dni narodnoosvobodilne borbe proslavili z neprimernim in nepopisnim junaštvom in ljubeznijo do svoje Partije. Skojevci v Beogradu so v začetku meseca julija leta 1941 množično zažigali fašistične časnike po mestnih ulicah, pri čemer je sodelovalo čez 150 skojevskih udarnih skupin. Telefonski kabli so bili pretrgani, medtem ko so postali goreči avtomobili vsakodnevna pojava.
Tudi po uspešno končani vojni je bil SKOJ v prvih vrstah borcev za izpolnitev nalog, ki sta jih postavljala Partija in Centralni komite s tovarišem Titom na čelu. Na raznih delovnih akcijah, v šolah, tovarnah in ustanovah so člani SKOJ pokazali zglede delovne požrtvovalnosti, ki jih je občudoval ves svet. Svoje izkušnje in junaštvo iz NOV so prenesli na delovna mesta ter po- r stali prvi borci za izgraditev socializma. |
in vzgojnim delom med mladinskimi množicami ustvaril vse pogoje za kongres zedinjenja SKOJ in Ljudske mladine Jugoslavije, ki je bil 15. decembra 1948 v Beogradu. Skojevci so postali najaktivnejši Člani Ljudske mladine Jugoslavije, ki je v svojem dosedanjem delu izpolnila zaupanje našega vodstva in vseh jugoslovanskih narodov. Mladinska proga Dobo j-Banjaluka in številni drugi objekti so nov dokaz ustvarjalne moči Ljudske mladine Jugoslavije, ki sebi in bodočim rodovom gradi boljšo prihodnost kljub stalnemu in-formbirojskemu pritisku in provokacijam.
SPOMINSKA SLOVESNOST NA KALU
v počastitev 32. obletnice SKOJ z odkritjem spomniske plošče padlemu pionirju: skojevcu Borisu Pustu, ki bi morala biti v nedeljo, 4. novembra, se zaradi slabega vremena ni vršila in bo nepreklicno v nedeljo, 11. novembra, ob 10. uri dopoldne ob vsakem vremenu.
Okrajni komite L MS,
Trbovlje
v preteklem tednu
Komentarji o zmagi konservativcev v Angliji
Izid parlamentarnih volitev v Angliji je v preteklem tednu še vedno zavzemal prvo mesto med mednarodnimi dogodki in je bil odmev zmage konservativne stranke vsepovsod naj-živahnejši. Volilna zmgaa je pokazala sicer šibko večino, ki bi vsekakor velevala novi vladi previdnost pri usmeritvi njene bodoče politike, vendar politični komentarji že ukazujejo, da bo morala nova vlada obdržati marsikaj, kar je vpeljala laburistična vlada, ter se bo znašla pred silno težko nalogo, kako rešiti vprašanje .bodočih odnosov do Egipta, Perzije in Daljnega vzhoda ter vseh drugih perečih problemov britanske državne skupnosti. Forreign Office bo, sodeč po najnovejših vesteh, sprožil živahno diplomatsko akcijo, kar nakazuje, da bo novi zunanji minister Eden v tesnejšem sodelovanju z zunanjimi ministri zahodnih velesil skušal najti prikladnejšo platformo za rešitev trenutnih perečih mednarodnih problemov, ki so za Veliko Britanijo življenjskega pomena. Izgleda, da bo nova vlada skušala pripraviti tudi osnovo za sporazum zahodnih velesil s Sovjetsko zvezo. Na skorajšnjem zasedanju Generalne skupščine OZN v Parizu bo Antony Eden vodil razgovore s francoskim in ameriškim zunanjim ministrom in bo predmet njegovih razgovorov predvsem tudi vprašanje Srednjega vzhoda. Pri teh razgovorih bo Eden seznanil zahodne velesile z glavnimi smernicami britanske zunanje politike, s krepkejšo britansko podporo organizacijam evropskih držav in odločnejšo politično akcijo proti Egiptu. Eden se bo sešel tudi z Višinskim, ki ga bo seznanil s Churchillovo željo, da se snide s Stalinom. Seveda se bo pri tem Velika Britanija naslonila na najtesnejše sodelovanje z ZDA in bo pripravila v Parizu bližnji sestanek Churchilla s Trumanom, ki zaenkrat poudarja načelo ZDA, da se eventualni sporazum s Sovjetsko zvezo doseže edinole v okviru OZN.
Anglo-egiptovski spor
Anglo-egiptovski konflikt je še vedno v znamenju obojestranske nepopustljivosti. Egipt vztraja pri svoji zahtevi, da morajo angleške čete. zapustiti sueško področje, medtem ko bo Anglija težko ugodila egiptovskim nacionalnim zahtevam, kajti Suez je življenjska žila britanskega imperija, ki jo bodo Angleži skušali obdržati neokrnjeno, če hočejo obdržati gospodarsko-strateške pozicije imperialne velesile. Anglija je zadnji čas močno okrepila vojaške postojanke vzdolž Sueškega prekopa in na to področje spravila znatne okrepitve. Trenutno je najbolj akutno vprašanje delovne sile ob Sueškem prekopu, kajti egiptovski delavci odhajajo ob podpori egiptovske vlade množično s sueškega področja ter je zaradi pomanjkanja delovnih moči bilo ustavljeno delo zlasti v Port Saidu, Adabijl in Tel el Kebiru, velikem vojaškem skladišču.
Položaj v Perziji
Britansko zunanje ministrstvo bo v kratkem z odpoklicem dosedanjih diplomatskih predstavnikov, zlasti v Perziji, in s postavitvijo novega diplomatskega aparata skušala olajšati akcijo za sporazumno rešitev anglo-perzijske-ga petrolejskega spora. Značilna je pri tem živahno posredniška vloga Amerike in izgleda, da bodo pogajanja Mosa-dika z ameriško vlado omogočila neposredna pogajanja med Anglijo in Perzijo ter da se bo našla kompromisna rešitev.
Razgovori na Koreji napredujejo počasi
Razgovori za premirje na korejskem bojišču počasi napredujejo in je brez dvoma, da se poveljstvo Združenih narodov trudi doseči sporazum čimprej.
Franc Herczog:
Stališči obeh strank sta se že precej približali in se trenutno obravnava kompromisni predlog zavezniškega poveljstva glede Kesonga. Združeno poveljstvo bi na podlagi tega predloga privolilo, da umakne svoje sile z otokov na severnokorejski obali in iz Kum-songa, če bi Kitajci privolili v nevtralizacijo Kesonga.
Vojna vihra na Koreji je dosedaj terjala že velikanske žrtve. Poročila pravijo, da severnokorejske in kitajske izgube znašajo do 24. oktobra že en milijon 400 tisoč mož, medtem ko je padlo oz. bilo ranjenih 90.592 vojakov OZN.
Zasedanje Generalne skupščine OZN v Parizu
Poleg že navedenih vprašanj svetovnega dogajanja se je zanimanje mednarodnih političnih krogov zadnje dni osredotočilo na priprave za šesto zasedanje Generalne skupščine OZN, ki se je začelo 6. t. m. v Parizu. To zasedanje bo spričo napetosti mednarodnega položaja vsekakor eno izmed najvažnejših, kajti od uspeha tega zasedanja bo v mnogočem morda odvisno vprašanje bodočega mirnega sožitja narodov. Na tem zasedanju bodo predvsem razpravljali o Koreji, Bližnjem in Srednjem vzhodu, Nemčiji, o reviziji mirovne pogodbe z Italijo. Jugoslovanska delegacija je pod vodstvom tov. Edvarda Kardelja že odpotovala na pariško zasedanje in bo po njegovi izjavi zastavila vse svoje napore za mir in nadaljnji razvoj mednarodnega sodelovanja ter bo v tem smislu aktivna pri vseh točkah dnevnega reda sedanjega zasedanja.
Novo britansko vodno letalo
Britansko letalstvo gradi tri nova orjaška vodna letala, ki bodo služila za prekomorski promet britanskega vojnega letalstva. Eno teh letal je že dograjeno. Vodno letalo je izrednih dimenzij. Ima dve nadstropji. Razpetina kril znaša okrog 77 m, dolžina trupa pa 50 m. Letalo ima 10 motorjev, je visoko 19 metrov in ima 140 ton.
... in doma
Domači In tuji novinarji pri maršalu Titu
Pred kratkim je bila v Belem dvoru v Beogradu pri maršalu Titu tiskovna konferenca, na katero je prišlo okrog 120 zastopnikov tujega in domačega tiska. Maršal Tito jim je pojasnil svoje mnenje o vprašanju v zvezi z razpravo na mirovnem zborovanju v Zagrebu, odnose z ZDA in državami Atlantskega pakta, odnose z Italijo in vtprašanje Trsta, odnose z Grčijo, Turčijo, Avstrijo in Vatikanom, oboroževanje Nemčije in odnose z bonnsko vlado ter notranja vprašanja Jugoslavije. Na vprašanje zastopnikov tiska, da so vsi svobodni in miroljubni narodi vznemirjeni zaradi sedanjega mednarodnega položaja in da ti narodi žele, da jim maršal Tito pove, ali se danes zares pripravlja vojna in ali bo izbruhnila ali pa živimo samo v živčni vojni, je maršal Tito odgovoril takole:
»Mislim, da se ljudje upravičeno boje, da bi lahko prišlo do vojne in da je takšna nevarnost. Se vedno sem pa mnenja, da ni vzrokov za obupavanje, ker še nismo prišli v fazo, ko bi bila svetovna vojna neposredno pred vrati. V vojno sploh ne bomo prišli, če bomo storili vse, kar je mogoče, da napadalca v naprej seznanimo s posledicami, ki ga čakajo, če bi poskusil z agresijo. Še zmeraj imamo živčno vojno in jo bomo verjetno še nekaj časa imeli. Jaz pa ne bi hotel biti prerok in reči, da bo prišlo do vojne ali pa da bo ohranjen mir,* je dejal maršal Tito na to vprašanje.
MALA POTEPENKA
Tiste čase se je Stefanu Baanu silno slabo godilo. Propadel je, kakor le more propasti umetnik. Na razstavah so zavrnili njegove slike, kritika se mu je rogala, tako da je že sam začel dvomiti o svojem talentu. Njegova ustvarjalna sila je pojemala, začel je zanemarjati svojo zunanjost in postal je odljuden. Tedne in tedne je živel samo od kave, ki so mu jo dajali na upanje natakarji v lokalih, ki je vanje stalno zahajal.
Tedaj pa je nekega dne stopila v njegov atelje mala Jolanda. Presenečena nad strahovitim neredom, ki je vladal v umetnikovi delavnici, je naglo zgrabila za metlo in je med žvižganjem neke popevke brisala prah s slik, visečih po stenah, in šaril a po raztresenih osnutkih.
»Bedak,* je rekla slikarju. »V teh slikah tiči celo premoženje, vi pa stradate.*
Dekle je neslo nekaj študij k trgovcu za umetnine, na povratku pa je kupila živeža in tobaka.
Vso njegovo umetniško šaro je poznala mala Jolanda, to skromno, vselej živahno in nekoliko nespodobno dekle. Nekega dne se je pojavila v umetnikovem brlogu s košarico cvetja in odslej je bila pri slikarju prijeten gost.
Jolanda je ostala pri Baanu.
»Zakaj ne slikaš?« ga je vprašala.
»Kaj pa naj slikam?*
Dekle je vzelo v roke paleto in se postavilo v sredo sobe v takšno pozo,
ki si je noben kipar ne bi mogel želeti lepše. Jolanda je imela krasne roke.
Baan je slikal svojo najlepšo sliko: »Dekle s tamburico«, ki je bila na razstavi nagrajena s prvo nagrado in ki je umetnika na mah proslavila. Nepričakovani uspeh je razkadil meglo, ki je težila umetnika in v ateljeju je spet vladala dobra volja.
Jolanda In Baan sta vodila kaj nenavadno gospodinjstvo. Dekle se ni dosti razumelo na to in vsa njena umetnost v šivanju je bila, da je znala Štefanu prišiti kakšen gumb na suknjič. Hrano je nosila iz gostilne in jo servirala na mizi, pogrnjeni s papirji.
•
Nekega dne je stopila v atelje črno oblečena, stroga, stara dama. V roki je Imela kovček.
Z vprašujočim pogledom je stara dama opazovala z nenavadnimi predmeti natrpan prostor, nato pa osorno nagovorila Jolando:
»Umetnika Stefana Baana iščem.. .* »Stefana ni doma. Prosim, zglasite se morda zvečer.*
»Torej stanuje tukaj. In kaj delate vi tukaj?*
Jolanda je v naperjeni dami podzavestno slutila sovražnico. Kljubovalno je dvignila glavo:
»Tukaj sem doma.*
»Vi tukaj stanujete?* je osorno vprašala dama. »Ali ste žena gospoda Baana?*
Dcio In bodoče naloge našega kmefltslva
Delo kmetijskega in gozdarskega poverjeništva pri OLO Trbovlje je bilo v zadnjih mesecih uspešno, kjer so izdelali tudi bogat načrt dela do konca letošnjega leta. Posebno pozornost so posvetili delu na področju živinoreje. V mesecu septembru so opravili licenciranje; od 63 prignanih bikov je bilo 50 sposobnih, 13 izvrženih, eden pa je bil premlad. Pažnjo so posvetili nadalje vzgoji merjascev. Nakupili so v krškem okraju 10 mladih merjascev ter jih razdelili med rejce, deset pa jih redi sam posestnik Forte v Trbovljah.
Važna naloga na področju živinoreje je pa uvajanje rodovnikov. Tako so začeli s sprejemanjem krav v rodovnik na območju kmetijske zadruge na Dolu pri Hrastniku, selekcijo so pa izvršili tudi na posestvu v Širju.
S pomočjo poverjeništva za kmetijstvo pri OLO Trbovlje so ustanovili Društvo rejcev malih živali, prav tako pa deluje poverjeništvo z Ribiško zadrugo. Da pa se kmetovalci seznanijo z rejo živine drugod, je poverjeništvo organiziralo izlet na živinorejsko razstavo v Razdrtem.
Poljedelstvo in semenska služba
Na tem področju dela je poverjeništvo za kmetijstvo opravljalo priznavanje semenskega krompirja na državnem, zadružnem in privatnem sektorju. Pregledano je bilo precejšnje število krompirišč, vendar so bile zaradi deževja priznane le majhne količine krompirja, ker so krompir napadle virusne in glivične bolezni ter so prvotno določene nasade krompirja za seme izločili, čeprav so bili namenjeni za saditev semenskega krompirja.
Priznavanje semenske pšenice so izvedli le v krajih Loka pri Zidanem mostu, Zidani most, Radeče, Vrhovo, Izlake in Zagorje. Priznali so okrog 8000 kg semenske pšenice. Jesenska setev je bila opravljena 100-odstotno.
Problemi v sadjarstvu
Sadjarstvo v okraju Trbovlje je precej zaostalo, za prehod k intenzivnemu sadjarstvu pa je bilo treba najprej ustanoviti drevesnice za vzgojitev potrebnega števila sadik. Ustanovili so tri drevesnice, in sicer na ekonomiji v Ho-temežu z letno pridelavo 11.000 drevesc,
pri kmetijski zadrugi Jagnjenica z letno vzgojo 4000 drevesc ter na področju KLO Mamo, kjer je mogoče vzgojiti na leto 3000 drevesc.
Da bi se naloge v sadjarstvu izvrševale čim bolje, je sadjarski svet pri OLO Trbovlje predlagal, da se ustanovi sadjarsko društvo v Trbovljah, medtem ko bi na Dolu pri Hrastniku, Zagorju, Izlakah in v Loki pri Zidanem mostu delovale podružnice, ki bi zajemala področja okoliških krajevnih ljudskih odborov.
Zelo važna je borba proti kaparju, zato so tudi temu vprašanju posvetili mnogo pažnje. Okužbe po kaparju so našli v Zagorju, kamor so se zanesle z uvoženim sadjem, ter v Loki pri Zidanem mostu, kjer so dognali, da je glavna direkcija železnic dostavila železniškim čuvajnicam po par drevesc, ki so bila okužena po tej žuželki. Poverjeništvo za kmetijstvo je storilo vse potrebne korake, da se ta nevarni škodljivec ne razširi v trboveljskem okraju.
Skrb se pa posveča tudi saditvi novih sadnih drevesc. Tako je v KDZ Izlake uspelo zasaditi 4 hektare strnjenih nasadov sadnega drevja, posestvo zadružnega sklada v Sirju je zasadilo 2
hektara, ekonomija KZ Vrhovo 1 ha in kmetje na Marnem 5 ha strnjenih nasadov sadnih drevesc. Nasaditi 12 ha strnjeno s sadnim drevjem je lep napredek. Vse je v teku, da se v letošnjem letu organizira skupno škroplje* nje sadnega drevja.
Bodoče delo poverjeništva za kmetijstvo
Jesenski in zimski čas bo poverjeništvo za kmetijstvo skupno z gozdarsko in živinozdravniško službo izkoristilo za organizacijo predavanj na terenu o raznih področjih gospodarstva.
Tako bo do konca tega leta 21 različnih predavanj po raznih krajih trboveljskega okraja. Predavanja bodo obsegala področje sadjarstva, škropljenj« sadnega drevja, vzkladiščenje umetnih gnojil ter važnost semenske službe. Iz področja živinozdravstva bodo v teh predavanjih obravnavali predvsem zdravstvene in higienske naloge kmetijskih gospodarstev in posameznikov, zatiranje nalezljivih bolezni ter prve ukrepe za pomoč obolelim živalim. Predavanja se bodo priredila prvenstveno tudi po vseh KDZ, ekonomijah in živinorejskih društvih.
PRIZNANJE KOLEKTIVU CEMENTARNE V TRBOVLJAH
Kolektiv trboveljske cementne tovarne je prejel pretekli petek, 2. novembra, zasluženo priznanje za uspehe, ki jih je dosegel med kolektivi naše gradbene industrije. Predsednik Republiškega odbora sindikatov gradbene industrije LRS, tov. Ganziti, je izročil delavstvu tega podjetja v rudniški restavraciji v Trbovljah pohvalno diplomo ter nagrado 60.000 din za doseženo tretje mesto v šestmesečnem tekmovanju gradbene industrije. Prvo mesto je dosegel »Pionir« iz Novega mesta, drugo cementarna Anhovo, tretje pa trboveljska cementna tovarna.
Priznanje je bilo zasluženo, saj je bila večina mnenja, da je kolektiv te tovarne zaslužil vsaj drugo mesto; planske naloge je trboveljska cementarna v letošnjem letu izpolnjevala redno ter je njeno delavstvo prevzelo obveznost, da bo letošnji plan doseglo
Na sliki je posnet rep bojnega letala »Sabre«, F-S6, z vzdrževalno ekipo 4. bojnega odseka ameriških zračnih sil na Koreji pri vgraditvi motorja v letalo. — Izgube, ki so jih prizadejala letala »Sabre* nasprotniku, cenijo na več kot 135 sovražnih letal.


predčasno, in sicer do 15. decembra. S pravilnim delom je ta kolektiv mno-go prihranil na materialu, s kakovostjo svojega cementa pa si je utrl in učvrstil pot v tujino. Poleg tega pa je v tem podjetju dobro razvito sindikalno in kulturno-prosvetno delo.
Ko je ta delovni kolektiv prevzel pohvalno diplomo, je predsednik upr. odbora sindikata cementarne, tov. Ivan Voje, izjavil v imenu celotnega delavstva te tovarne: »V prvem polletju smo dosegli tretje mesto, obljubljamo P*, da bomo ob koncu leta zmagovalci in najboljši kolektiv gradbene industrije v Sloveniji.«
K uspehom in zasluženemu priznanju je delavstvu trboveljske cementarne čestital tudi predsednik MLO Trbovlje tov. Dominik Kužnik, in direktor Industrije cementa in apna ob Savi, tov-Vencelj Miklavčič, ki je dejal, da je t° priznanje samo del tistega priznanja, ki si ga ta kolektiv ustvarja sam 5 svojimi izdelki, saj prihajajo naročila za trboveljski cement dnevno iz raznih tujih držav. Pozval je celoten kolektiv k še vztrajnejšemu delu za zmagovit* zaključek prve Titove petletke.
TUDI V OKTOBRU N SO DOSEGU PIAVA
Trboveljski in hrastniški rudarji si pretekli mesec mnogo prizadevali, d* izvrše svojo plansko nalogo. Tekmovanje v pridobivanju premoga, ki sta ga napovedala upravni odbor in delavsk* svet rudnika, je močno razgibal kolektive vseh rudniških obratov, zlasti Pa odkopne brigade v jami. Tako so ru' darji zahodnega obrata prekoračili svoj proizvodni načrt za 1,7%, kolektiv vzhodnega obrata, ki je delal pod te' javnimi okoliščinami, pa je oprav*1 svojo plansko nalogo z 99,9%. V Hrastniku so bili boljši na obratu Ojstr°< kjer so dosegli plan z 98,2%, večje težave pa so imeli rudarji v obrata Hrastnik, kjer so svojo nalogo izvršil* z 88,3%. Na dnevnem kopu v Trbovljah so pa ostali zaradi deževnega vremena in slabih odkopnih pogojev ter plazovju s produkcijo premoga za 20,4% pod načrtom. Rudnik Trbovlje'' Hrastnik kot celota je opravil svoj pr®" izvodni načrt v oktobru s 96,7%. s-Akoravno rudarjem tega rudnika a* uspelo, da bi svoj produkcijski plan d°' segli stoodstotno, zaslužijo vendar vso pohvalo, saj so delali v proizvodnji tu' di ob nedeljah, predzadnjo nedeljo s® tekmovali v pridobivanju premog*, zadnjo nedeljo so pa kopali premog za upokojence.
Čudna grenkoba se je polastila dekleta.
»Se več sem kot žena. Njegov model sem, njegova pomočnica, njegova za-ščitnica, njegovo vse. Nihče me ne bo pregnal od tod.*
Stara dama je napravila nevoljno kretnjo, kakor da bi hotela nekaj reči, potem pa je na vsem lepem brez besed zapustila sobo.
Dekle se je pa vrglo na medvedovo kožo in je nestrpno čakalo na Stefana; občutek neizrekljive zapuščenosti je prevzel Jolando.
Naposled se je Baan vrnil domov. Molče je vrgel klobuk na mizo.
»Moja mati je bila tukaj,* je dejal po dolgem molku s hripavim glasom.
»In sedaj me boš pač spodil od sebe?* je dekle vzkliknilo razburjeno.
Slikar je trenutek molčal.
»Tako ne smeš govoriti, Jolanda,* je dejal naposled. »Ne bom te spodil: za to sva preveč dobra prijatelja in bova ostala tudi nadalje. Samo moja mati je ženska iz province .,. Razen tega ima pa tudi prav: začeti moram urejeno življenje...«
»O, meni ni treba pokazati vrat, ker grem rajši sama.*
Stefan je nervozno hodil po sobi sem in tja.*
»Poslušaj, Jolanda, ne govoriva sedaj o tem, jutri bova že našla izhod.*
Misel, da bi morala Se vso noč preživeti tukaj, ji je pognala vso kri v glavo. Niti uro dalje ni hotela ostati. Naglo je pobrala svoje drobnarije in jih povezala v ruto.
»Zbogom, Stefan...*
»Jolanda! Toliko si storila zame, to-
liko žrtvovala, da bi bilo zelo ljubo, če bi se ti mogel izkazati na kakršen koli način hvaležnega...*
Brskal je po svojih žepih. Ker je našel v njih bankovce, je vse stisnil dekletu v roko.
»Bodi pametna, Jolanda. Užaljen bom, če ne sprejmeš!*
S pobešeno glavo je Jolanda z denarjem odšla. Stefan je hotel še neka) zaklicati za njo, a se je premislil, češ da je takšno slovo najboljše odpraviti na kratko.
Slikar je preživel noč brez spanja. Proti jutru je vstal, da bi svojo mater poiskal v hotelu. Ko je odprl vrata ateljeja, ki so držala na majhen vrt, je presenečen odskočil.
»Jolanda!*
Sključeno je dekle čepelo na stopnicah, trepetajoče od mraza kakor prezebla ptička. Njen obraz je bil strahovito bled.
»Jolanda, pa menda nisi vso noč sedela tukaj?*
»Mislila sem, da me boi poklical nazaj. Čakala sem vso noč.. .*
Govorila Je s tihim, slabotnim glasom, njen obraz se je čez noč čisto spremenil.
Stefan jo je objel in peljal počasi v sobo. Kar je imel odej pri hiši, vse je pokril na otrplo telo Jolande. Kljub temu se je pa še vedno tresla. Neprestano je govorila:
»Noč je bila neskončno dolga! Doslej sploh nisem vedela, da more noč tako dolgo trajati.. .*
Opoldne je hotela Jolanda vstati, da bi pripravila kosilo, a je brez moči Omahnila nazaj na divan. Doslej je to-
žila, da jo zebe, sedaj so pa lica ** oči kar žarele od vročice.	h
Stefan je noč in dan presedel °° njeni postelji. Več kot desetkrat 1 vprašal:
»Kajne, da nisi jezna name, Jolandi' kajne da nisi?«	.
»Ne — samo prosim te, ne pusti m* v bolnišnico/«
»Ne, draga, nikoli več te ne boi* pustil od sebe, nikoli, nikoli več!* ‘ je Stefan odločno zatrjeval.
Jolandi so oči sijale od sreče. K®1®] lu na to pa je padla v vročično orne" levico. V svoji domišljiji je videla st*, go staro damo, ki Jo je hotela p ogni na ulico.	,}
Nekega večera je bolnica dejala, ne čuti nobenih bolečin in se je P°"\ tila očitno bolje. Stefan se je ola)ša1;t oddahnil. Po mnogih prečutih nočeh > hotel tudi sam zaspati.	g
Ko je zjutraj še v mraku stop" a Jolandi, je dekle z iztegnjenimi roki*" ležalo na postelji.
»Jolanda, Jolanda!*	m
Ni se ganila. Njene roke so h* mrzle in otrple...	,
Stefan je občutil na glavi nekaj kor močan udarec. Padel je na kole in neprestano klical dekletovo ime-Ko se je opomogel od prvega obuP£ je dolgo opazoval njen obraz. Plemen
in i«m ml« im K«J	tnvn elolsli JI/PTIt ^{J
jasen mir je bil na tpm razu, okrog njenih ustnic skrivnosten smehljaj.
dekliškem pa je
Takrat je dejal Stefan prvič, ki1 t pozneje zatrjeval svojim prijateljem mali potepenki;	,*
»Bila je tako plemenita, tako lePa čista kakor svetnica!*
LIUDSKA PROSVETNA DRUŠTVA
se pripravljajo ria občne zbore
V naslednjih vrsticah hočemo na kratko prikazati delo Ljudske prosvete v našem okraju od začetka zimske sezone in v dneh, ko se naša kulturna društva pripravljajo na svoje občne zbore. Akoravno pravimo, da je poletje za kulturno dejavnost mrtva sezona, vendar ne moremo govoriti o dejanskem brezdelju. V sledečem hočemo naznačiti, kako so se naša društva v poletnih mesecih pripravljala na novo sezono in kako stoje s svojim delom pred bližnjimi novimi volitvami. Kot prvo bi bilo treba poudariti, da se je kulturna dejavnost na naši vasi razmahnila. Med vaškimi kulturno-umet-niškimi društvi moramo predvsem pohvaliti IZUD Čemšenik in Trojane, ki sta tudi v poletnih mesecih s svojima maloštevilnima, toda marljivima dramskima družinama večkrat nastopila, in to ne samo doma, marveč tudi v sosednjih KLO. Tudi ostala društva, med njimi pevska društva, orkestri, dramske skupine, so bila skozi vse leto še dokaj aktivna. Naj omenimo nekaj najmarljivejših, kot so n. pr. SKVD »Lojze HohkrauU (vse sekcije), »Vesna* v Zagorju — pevsko društvo in godbena sekcija, SKUD »Aleš Kapla* v Hrastniku — glasbena sekcija itd. Tem društvom in sekcijam bo lahko polagati račun na bližnjih občnih zborih, ki bodo še ta mesec. Omeniti moramo tudi skrb teh društev za vzgojo svojega naraščaja. Tako imajo v Hrastniku glasbeni tečaj za svoj godbeni podmladek, ki ga obiskuje v SKUD »Aleša Kaple« 35 učencev. Ta primer naj bo zgled Vsem ostalim godbenim društvom in sekcijam našega okraja za vzgojo mladega kadra v glasbeni dejavnosti
Prav tako ne smemo pozabiti omeniti novo ustanovljeno KUD Jagnjeni-ca, v katerem deluje nad 35 mladih ljudi ki se marljivo ukvarjajo z dramskim delom. Tukaj je treba poudariti, da je vsa ta dejavnost v Jagnjenici Predvsem delo tamkajšnje mladine, ki se trudi, da bi novo ustanovljeno kul-lumo-umetniško društvo doseglo čim večji uspeh. V Jagnjenici zaslužita priznanje za ustanovitev KUD predsednik KLO in tamkajšnji učitelj. Nič manj aktivna ni dramska družina na Kleku, ki jo tudi po večini sestavljajo mladin-c> in mladinke. Tudi ta KUD je bil Ustanovljen šele pred nekaj meseci.
Kulturno-prosvetna dejavnost pa ne sme ostati samo vprašanje dosedanjih aktivnih članov v teh društvih, marveč mora zajeti široki krog novih ljudi, ki naj se vključijo v ta društva ravno v tem času ali pa ustanovijo nova. Ako Pogledamo dosedanjo dejavnost in statistiko delovanja ljudi na Ijudsko-pro-svetnem področju, vidimo, da deluje aktivno v naših SKUD, KUD in IZUD v šestih godbah na pihala, v sedmih Pevskih zborih in štirinajstih dramskih družinah le 919 ljudi. To nam nujno narekuje, da se morajo društva razširiti in pritegniti v svoj delovni krog čim
OBNOVILI SO SOLO
Na osnovni Soli v Zagorju ao začeli letos • poukom Sele sredi oktobra. V šoli so "amreč imeli začasno bolnišnico za obolele 8® paratifusu- Ko je epidemija prenehala, •o notranje prostore v soli temeljito obno-
sil. Prepleskali so vse učilnice, prebarvali °«na in vrata ter opravili vsa potrebna popravila. Notranji izvleci Sole je sedaj pri-fhpen. Ce bodo namesto starega, ie obrabljenega inventarja nakupili novo opravo, ta Sola med najlepžimi v Zagorju.
GLASBENA SOLA V ZAGORJU
v novem Šolskem letu
Glasbena Sola v Zagorju se dobro razbija. Nedavno so imeli dobro obiskani rodi-'®ljski sestanek. Uvedli so šolnino. Za učen-®* in učenke, ki dosegajo odlične uspehe. Je f®nk prost, učenci s prav dobrim uspehom Plačajo polovico, ostali pa celo Šolnino, ki *‘«ne 150 din mesečno.
, Šola sodeluje pri raznih priredi /ah in 2® tudi v tekmovanju na čast 10. obletnice ?A prispevala svoj delež. Učitelji glasbene •ble poučujejo tudi v glasbenem tečaju, ki je organiziralo SKUD »Vesna«. V tečaju Plačujejo harmoniko, citre in kitaro.
Popravek. — V 44. številki našega Usta •• nam je na drugi strani izmaličil opis Jlike. Pravilen opis te slike so glasi: »Novi transformator rudnika Zagorja na daljnovodu iz elektrarne v Trbovljah«.
Prosto po Scottai
več ljudi. Ta dejavnost v ljudski prosveti je pa seveda preozka, kajti ljudska prosveta ne obsega le delovanja v kulturno-umetniških društvih, marveč so njene naloge tudi v drugih področjih, t. j. pri dvigu splošne in strokovne izobrazbe ter dvigu politične ravni in razgledanosti naših najširših ljudskih množic. Naloga naših izobraževalnih tečajev na vasi je, da dvigajo in širijo izobrazbo ljudskih množic na vasi; okrajni odbor Ljudske prosvete pa je po članih izvršnega odbora pred kratkim na terenu ugotovil marsikaj, kar bo za bodoče izobraževalne tečaje na naši vasi novost. Dosedanji sistem teh tečajev se je sestavljal z ukazovanjem in predpisovanjem višjega prosvetnega foruma tem tečajem glede poučnih predmetov, kar pa se na terenu ni obneslo in je rodilo le slabe uspehe. Nov način dela bo pa popolnoma prilago-den razmeram na terenu in željam ljudstva.
Tako so krajevni organi v nekaterih naših KLO že razpravljali in z množi-žicami prediskutirali vprašanje, kakšna naj bi bila predavanja v teh tečajih. Ponekod si želijo gospodinjska, kmetij-
ska, sadjarska in podobna predavanja, drugi so pa zopet predlagali, naj se takšnim predavanjem priključijo še predavanja o osnovnem računstvu, zgodovini, zemljepisju itd. S takim načinom dela je v tesnem sodelovanju z množicami na terenu pričakovati že v letošnjem letu po vsej verjetnosti vse boljši uspeh. Po trenutno razpoložljivih podatkih bodo takšni tečaji v KLO Čeče, Dobovec, Mlinše, Izlake, Trojane, Čemšenik, Loka pri Zidanem mostu, Razbor, Vrhovo, Jagnjenica, Dole pri Litiji, Dol pri Hrastniku, Podkum, Senožeti in Turje.
Tudi Ljudske univerze so važen pripomoček za kulturno-prosvetni in politični dvig naših ljudskih množic. Take ustanove so v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Radečah, vendar je odbor Ljudske univerze v Trbovljah ob času najdelavnejši. Tudi v Zagorju so v zadnjem času precej razpravljali o izbiri predavanj.
Ta, v kratkem nakazana vprašanja v zvezi z ljudsko-prosvetnim delom naj bodo napotek za čim uspešnejšo izvedbo občnih zborov naših prosvetnih društev.	L. L.
Zariani so lepo proslavili 20-lefnico svojega dela
Delavsko pevsko društvo »Zarja« v Trbovljah je preteklo soboto in nedeljo lepo proslavilo 20-letnico svojega obstoja.
V soboto zvečer so imeli Zarjani v Delavskem domu v Trbovljah pri napolnjeni dvorani svoj slavnostni koncert ob navzočnosti pokrovitelja tovariša direktorja Lojzeta Ribiča in predstavnikov oblasti ter organizacij. Pred koncertom je zbor pozdravil v imenu oblasti predsednik MLO Trbovlje, tov. Dominik Kužnik, nato pa še predsednik Ljudske prosvete trboveljskega okraja, tov. Rudolf Strnad. Oba sta naglasila pomembnost kulturnega dela, ki ga je opravila »Zarja« v dveh desetletjih, obenem pa izročila zboru denarne na-
grade v priznanje za njegovo dolgoletno delo.
V nedeljo popoldne so pa počastili »Zarjo« s svojim obiskom v Trbovljah mešani pevski zbor SKUD »Lojzeta Hohkrauta« iz Trbovelj, delavsko pevsko društvo »Loški glas« iz Zagorja in študentski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane. Zbori so uvodoma čestitali jubilantu in mu izročili darila, na kar so odpeli vsak po nekaj pesmi, ob zaključku so pa vsi zbori skupno zapeli še dve pesmi, s čimer je bila končana dvodnevna proslava zbora.
Pevski zbor »Zarja« je v obeh dnevih pokazal viden napredek in mu lahko le čestitamo k uspeli proslavi njegovega dvajsetletnega dela.
Delo in težave okrajnega RKS Trbovlje
Za nami j« Protituberkulozni teden in Teden Rdečega križa. Nikaikor pa ne moremo biti zadovoljni z delom in uspehi, doseženimi v teh tednih. Opaža se brezbrižnost do te organizacije med ljudmi, in to celo med odborniki samimi, kot da je RK čisto nekaj nepotrebnega. Dokler je prihajalo v našo po vojni opustošeno državo razno blago od Mednarodnega RK in se je po tej liniji razdeljevalo, je vladalo med ljudstvom močno zanimanje za RK. S prenehanjem tega pa je zamrl interes in čujejo se opazke: »Kaj bi plačeval članarino, saj nič ne dobim!« ali pa ko razne prodajalke v trgovinah in točilke v gostilnah niso hotele prevzeti v Tednu RK značk po 1 din rekoč: >S tem se že ne bom ukvarjala!«
Temu pa ni tako. S plačilom članarine, ki znaša komaj 24 din na leto, postaneš član mednarodne organizacije, ki igra pomembno vlogo v današnji borbi za ohranitev miru v svetu; pa tudi v našem vsakdanjem življenju igra RK važno vlogo, tako pri zatiranju naše naj-zavratnejše bolezni jetike, za katero umre vsakih 17 minut po en človek, vzgaja in vadi ljudi za nudenje prve pomoči pri elementarnih nezgodah itd.
Rdeči križ skrbi tudi za naše najmlajše in njih zdravje; poslali smo letos iz našega okraja 30 bolehnih otrok v obmorsko okrevališče, in to brezplačno, kar se financira iz vplačane članarine in prostovoljnih prispevkov. Ce se spomnimo na delo v tej organizaciji v predaprilski Jugoslaviji, vidimo, da je bilo delo v njej uspešnejše in da so razna društva prirejala prireditve v korist RK in mu nudila tako širšo možnost pri izvrševanju zadanih nalog. Danes pa ne najdemo za to potrebnega razumevanja, kar seveda otežkoča delavnost RK.
Črni bratje
Kriminalni roman
j. 'Zdaj pa k podrobnostim. M bodo zdra-JT "e a teikočnmi. Gotovo se ne hoate za-p, °1]U1 lamo a našo besedo brez poroštva. tJjv tako pa moramo tmetl tako Jamatvo 01 ml.«
>. *Ne vem,« Je menil Caldwell. »kako bi tilu tn obrazloill. Zadoščala ml bo vala », *da a potrojeni aeveda. da Imam neko
**«Jovllo T.moitl «
•Kakšna zagotovilo mislite?«
'Ali lahko proato povem, kar mlallmt«
‘Torej* ‘je začel Caldwell. »hočem ver-ff? 7**1 beaedl. da ml boste •preskrbeli »»•I*’’"® P®*"® llatlne. I" pripravljen sem kjj® dati (e prej natančne podatke o krajo. tfiUe akrlt ladljakl tovor, da boate lahko Prelzknalll točnost mojih navedb. Za OnJo varnoat pa zahtevam aamo, da ml tČ**' kje je ta vaša bila.« le c! .rrlvale J* zmajal z glavo. preden V»ldwell končal avoje beaede.
»V«. S J® nemogoče.« Je rekel Merrlvale. ,, '|cnzn. če lellte. aamo tena ne.« t-*ldwell Je molčal.
vara atavlra avoj predlog Jaz,« Je ii’*l Merrlvale. »Najprej vam napra-lo vam jih pokažemo. nato pa «lj ,™t« avoje podatke vi. Dovoliti nam l*kn.i* Potem, da reanlčnoit podatkov pre-"l®o, a|| pa nam daste kakšno drugo to „'hvo zagotovilo valih navedb. Ko ho l|„ °r®.leno vam Izročimo llatlne In llmn-««* T»« bo varno popeljala v prlatanllče parnik.«
nraJijhdedal Je vpralnjoče Calrtwella. ki Je “U*IJaJoče atrmel v mlznn ploščo.
Pozi O ****•• !• pripomnil Merrlvale. »pri tem b| " "® moremo tvegati prav ničesar. Da »oi«.am Povedali, kje Je ta biča. je popol-®l!a "»mogoče. Preveč bi tvegali. Kaj me .4* .mojem predloga t«
*Zelo ml J« šal.« je odgovoril Caldvrell
hladno. »Ce ml ne Izdate kraja, moram biti z listinami te daleč proč od tod. preden vam dam podatke o tovora.«
Slabe volje se Je Merrlvale naslonil na atol.
»Take zahteve ao brez pomena. Tveganje Ja za naa preveliko «
»Nikakor ne,« Je ugovarjal Celdwell. »Ce ml tndl poveste, kje tem sedal, ie vedno no vem aa vaio centralo. V tistem trenutku, ko bi avto obstal v pristanišča, bi povedal vailm agentom, kje te ladijski tovor. Co bi ae pozneje Izkazalo, da nisem govoril resnice, Je za vaa lahko namigniti policiji, pod kakinlm Imenom ln s katero ladjo ae vozim.«
Merrlvale s tem ni soglaial.
»Ponoviti vam moram.« je dejal nevoljno, »da jo tveganj# za nas preveliko.«
»Ne vem prav.« se Je zdaj platno vmeial v pogovor drobni mot. »a jaz ne vidim v tem tako velikega tveganja.«
Merrlvale Je preellial to pripombo In ae je hladno obrnil h Ca!dwellu. »Ali Ja to edini način, ki ga sprejmetef«
Caldvell Je vedel, da je bilo to odlo-čllno vpraianje. Toda ni bil is tako daleč, da bi betel ie Izallltl knnee pogajanj.
»No,« Je menil nekoliko v zadregi, »ne verjamem, da bi mogel sprejeti kak drag predlog.«
»Torej,« Je vstal Merrlvale, »ne bom člato odklonil vaiega predloga, dokler ae ne pogovorim a svojim tovarišem. Najbrž pa ae bo pokazalo, da ho treba počakati na povratek oatallh članov dražbe. Vse kaže, da bomo morali glasovati o važem predloga.«
»To pomeni, da bom moral vsaj ie do večera ostati pri vaa.«
»Morda nit) ne tako dolgo. Sicer pa ate tn na varnejiem kot kje drugje.«
»Morda, toda zanesljivo tega ne vem.«
»Oba služabnika bosta skrbela aa vaio
Tako smo bili primorani, da smo se obrnili na vsa podjetja v našem okraju s prošnjo za denarno pomoč, na kar se je odzvalo od triindvajset podjetij šest in to: Potrošniška zadruga v Zagorju in Hrastniku, Okrajno odkupno podjetje v Trbovljah, Okrajni magazin v Trbovljah, Steklarna v Hrastniku in Direkcija Elektro-Celje, DES T.rbovlje v skupnem znesku 46.000 din. Tem podjetjem se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč in razumevanje, saj so nam s tem omogočila, da smo izdelali dokončno 15 nosilk za prenašanje ponesrečencev, za 10 nosilnic nam pa manjka samo še platno. Tako nam je uspelo postaviti tri postaje za prvo pomoč in sicer na Trojanah, v Vrhovem in Loki pri Zidanem mostu ter jih opremiti z vsem potrebnim materialom in jih usposobiti, da lahko nudijo pomoč ob nezgodah in nesrečah.
Za zgled nam lahko Služi podmladek RKS po šolah, kjer so šolarji vključeni v RK stoodstotno in so članarino že poravnali. Za socialno šihke šolarje, ki niso zmogli članarine, so jim součenci priskočili kolektivno na pomoč in so z med seboj zbranim denarjem poravnani članarino zanje.
Tudi v Tednu RK se je ta podmladek dobro odrezal, saj so imeli po vseh šolah predavanja o pomenu Rdečega križa in o splošnem zdravstvu, na večjih šolah pa tudi kulturne prireditve. Namesto da bi mi starejši člani RK bili mladini za zgled in jo vzgajali v dobre in zavedne državljane, si moramo odkrito priznati, da nas v marsičem prekaša, zlasti v medsebojni pomoči in solidarnosti pri skupnih akcijah, v čemer jo moramo posnemati, če hočemo, da bo naše delo v prihodnosti uspešnejše.
Okrajni odbor RKS Trbovlje
udobnost. Ce Imate kakšno posebno željo, ml Jo kar povejte.«
»Da.« Je menil Caldwell po razmišljanja. »V mesta Imam prijatelja. Walter Stone se piše. Mogoče ate že slišali o njem.«
»Mislim, da.«
»V zadnjih štirih letih,« je pojasnil Cald-well, »se ml je Izkazal kot edini resnični prijatelj. On ve, da sem pri vas, In se je zelo vznemirjal, ko sem mn rekel, da pojdem k vam. Od tistega večera, ko sem moral bežati lz hotela Brewsterja, se mu še nisem oglasil.«
»Razumem.«
»Rad bi mu poslal nepodpisano dopisnico, da bo vedel, da sem na varnem «
Oba moka družbe Črnih bratov sta se spogledala.
»Hm,« Je menil Merrlvale. »To bi že mogli opraviti. Seveda bi moral prej videti vašo dopisnico. Napišite Jo kar zdaj. V predalu pred vami so pole papirja In dopisnice. Nekaj vrstic bo zadostovalo, kaj ne?«
Caldwell se mn Je zahvalil za nslužnost In vzel Iz predala dopisnico. Nato je vzel Iz žepa polnilni peresnik In napisal:
»Dragi IValter! Sem na varnem, čeprav še nisem mnogo dosegel. Kakšna določena nevarnost ml tn ne grozi. Z gostoljubnostjo sem lahko čisto zadovoljen. Iz raznmljlvlb razlogov ml ne moreš odgovoriti. D.«
Caldwel! je napisal na karto še naslov In Jo Izročil Merrlvalu. Ko Je ta bral. ga Je Uatdwetl ostro opazoval. Merrlvale je lahno namršll obrvi In dal doplsnleo svojemu tovarišu.
»Mlatim, da lahko to mirno pošljemo naprej.«
Mali mož Je premišljal.
»Tudi Jaz tako mislim.« Je rekel In skrbno pregledal obe strani dopisnice.
»Veseli me, gospod Caldwell. da vam lahko napravimo to malo uslugo,« jo rekel Merrlvale ljubeznivo. »Zdaj pa bomo vaš predlog natančneje preučili.«
•
Malo pred enajsto aro sta bila oba spet v Caldwetlovl sobi.
»Zelo obžalujem.« Je zatrdil Merrlvale. »da vašega predloga ne moreva sprejeti, čeprav sicer razumevs vaš položaj. Počakati
moramo, da s« ostali člani vrnejo li Chicaga.«
Nehal misli oh usianevlfti odreda »lidiie Šenilurceve« na nižii gimnaziii v Hrastnika
Vzgoja doraščajočega rodu je med prvimi ln najvažnejšimi nalogami, ki nam jo nalaga naša skupnost. Ce se te naloge prav zavedamo, bomo zastavili vse še razpoložljive sUe in vso dobro voljo v službo organizacije učencev, za kar nam bodo otroci hvaležni.
Mislim, da jim govorim iz srca, če poudarim, da pogrešajo tisto živahnost, ki je spremljala delavnost učencev pred dobrim letom. Vsi vedo še dobro, s kakšno vnemo in požrtvovalnostjo so zbirali učenci naši mladi industriji prepotrebne odpadke in kako so s pesmijo hodili gradit Zadružni dom v Praprotnem. Zbiranje odpadnega materiala je moralo iz higienskih razlogov prenehati, toda če bo potrebno in če nam bo uspelo preskrbeti zaprte prostore, kjer bomo te odpadke shranjevali brez škode za zdravje, bomo delali to tudi v prihodnje. Pri tem pa moramo podčrtati, da tudi primernega razvedrila, ki so jim ga nudili dramatski in pevski krožki, niso pogrešali. Končno ne smemo pozabiti omeniti vsakodnevnega igranja z žogo na šolskem dvorišču, ki so ga gojili dostikrat sebi v škodo. Taka je bila bilanca preteklega dela in taka bo — seveda v nekoliko spremenjeni obliki — tudi v prihodnje, če nam bodo pomagali vsi, ki so za to poklicani.
Iz navedenega lahko rečem, da je bila neupravičena kritika, da organizacija ni nudila pionirjem razvedrila in da je bila disciplina prestroga (ta je bila včasih zelo šibka). Dalje bi opozoril, da sem že pred leti skušal uvesti delo v interesnih krožkih, vendar je bilo to prizadevanje zaman, ker pri njihovih voditeljih ni bilo potrebnega
razumevanja. Ti so se plašili hvaležne, vendar odgovorne naloge, ki bi jo morali prevzeti pri vzgoji našega doraščajočega pokolenja. Prevzeti bi morali poroštvo, da bodo poleg smotrne in koristne zaposlitve skrbeli tudi za vzgojo. Drugače povedano: ni jim šlo v glavo, da je za uspešno izvenšolsko delo potrebna povezava s šolo, ki naj bi našla svoj izraz v medsebojnem obveščanju o uspehih pri delu in o vzgojnih ukrepih, ki so bili nujni. Pri tem se seveda ne bi smeli ustrašiti tudi izključitve, če bi na ostale vplivala vzgojno. Ravno v tej točki smo pa naleteli na najhujši odpor, ker so voditelji gledali le na ozke društvene koristi, kar pa je v nasprotju z namenom, ki ga ima vsako društveno življenje, t. j. vzgajati svoje člane v koristne člane nove družbe, ki smo jo dolžni graditi vsi po svojih močeh in sposobnostih.
Zastopnike množičnih organizacij in naše ljudske oblasti bi pa v imenu pionirjev prosil, da nam pomagajo pri tem delu z razpoložljivimi sredstvi. Predvsem bi prosil, da nam poskrbite kotiček in seveda najnujnejše pohištvo zanj, kjer se bo lahko razvijalo naše društveno življenje. Ta kotiček bi moral biti kje v centru, da bi ga lahko s pridom uporabljali.
Ob koncu bi prosil, da odgovorni či-nitelji ugodno sprejmejo preimenovanje našega odreda v odred »Lidije Šentjurčeve«, s čimer želimo poudariti, da hočemo naši pokroviteljici po skromnih močeh slediti pri našem delu, da bo tudi naš odred užival ljubezen in spoštovanje, ki ga je deležna ona.
Mirko Ostrožnik,
prof. na nižji gimnaziji v Hrastniku
Ameriški film „MILDRED PIERCE"
V neki vili počijo v noči streli. Monte Beragon pade umirajoč na tla. Kmalu nato pride Iz vile Mildred. k| se kakor v sanjah napoti po ulici do mostu, če bi je ne bil stražnik na svojem obhodu po mestu zadržal, bi se vrgla v reko. Na policijski postaji pripoveduje Mildred svojo pretresljivo zgodbo.
Mildred so Je ločila od Berta Plcrcea, hčerki pa sta ostali pri njej. Ker ni imela j denarja, je šla Mildred v neko restavracijo za natakarico, kjer sl ,1e s časom zaslužila zadosti denarja. Odprla Je svojo kavarno, ki ji je dobro nesla, ker Je bila na ugodnem mestu. Z denarjem Je Imela srečo Mildred je bila bogata, da sl Je lahko kupila avto, vilo ln še drugo. Usoda pa 11 je pripeljala nasproti Monteja Beragona, v katerem je bilo precej ciganske krvi.
Mildred Je doletala prva nesreča: mlajša hčerka ji je umrla za pljučnico. Starejša hči pa Je že zrastla In gledala za fanti. Do matere ni kazala posebne ljubezni. Po nekem ostrem prepiru je zapustila mater ln odšla za pevko v neki kabaret.
Monte Beragon Je znal dobro Izkoristiti ljubezen Mildred. Dolpove Je delal, ki lih je ona plačevala. Da bi hčerko Ido dobila spet k sebi. kupi Mildred bogato vilo ln sc poroči z Montejeni. Kmalu nato pa pride do žaloigre. v kateri zgubi Monte življenje, čeprav Mildred pozna Krivca smrti njenega moža. ga skuša zaščititi, ker ga ljubi. Toda policija brez njene pomoči razreši uganko. Mildred zapušča v sivem jutra policijsko postajo, kjer je povedala svojo življenjsko zgodbo.
Caldwcll Je mirno prikimal. V zadnjih nrah čakanja je spoznal, da se Je lotil nevarne pustolovščine. Zdaj Je čakal hladnokrvno In odločno na razvoj dogodkov, na trenutek, ki bo prinesel krizo.
»Vašo karto smo odposlali,« ga Je obvestil Merrlvale. »Ali lahko še kaj storimo za vas?«
Caldwcll je globoko zadihal.
»I)a.« Jo menil. »Ko ste me prej pnstill samega, sem se spomnil še na nekaj. Vzemimo, da bi vam lahko na določen način dokazal svoje dobre namene, ne da bi vam dejansko povedal, kie le tovor.«
Merrlvale ]e stisnil nstnlce. »Kako hočete to napraviti?«
Caidnell Je pazljivo opazoval Merrtva-la. Da, trenutek Je prišel, ko Je treba Izsiliti konec zadeve. Vedel le. da bo moral dati odgovor, ki bo voditelja črnih bratov prisilil do tega, da bo neka! storil.
»Menim,« je rekel Caldwell, »da je vse odvisno od tega. kaj boste šteli za dokaz mojih dobrih namer.«
»Za dokaz lahko služijo razne reči,« je dejal Merrlvale.
»Na primer,« Je rekel CaidweII preže. »Izjava neprizadete osebe.«
»Izjava — neprizadete osebe?«
»Da.« Je pojasnil Caldwell, »Izjava človeka. ki ml je pomagal skriti tovor.«
Merrlvale se je začudil.
»VI mislite Izjavo moža. ki Je bil nekoč v službi naše družbe?«
»Nel Tisti mož je delal čisto slepo zs mene. Zato sem rekel, da je neprizadeta oseba. S tem mislim nekoga, ki je vedel, kam je bila poslana neka ladja, ne da bi poznal tovor na njej. Če lahko tega moža najdemo, ali bi vam zadoščala njegova Izjava?«
Caldwell je čisto negibno čakal na odgovor. ki Je od njega lahko odvisno njegovo življenje.
»Hm.« Je premišljal Merrlvale. »Kdo Je ta mož?«
Caldivell je spet globoko najel sapo. Prvi poskus se mu Je posrečil. Zdaj mora nadaljevati.
»Njegovo Ime Je Ral? HolUster.« Je rekel brez obotavljanja. Srečal sem ga v Nevi Yorku nekoč, ko mu je trda predla. Na moj poziv je šel z menoj v San Francisco,
Joan Crawford, ki Igra ▼ tem filmu glavno vlogo, je danes ena Izmed najboljših ameriških Igralk. Za svojo odlično igro je dobila najvišje filmsko odlikovanje v Ameriki — Osearjevo nagrado. V Trbovljah je bila ta Igralka poznana že pred vojno, po volni pa je igrala pri nas v filmu »Njen obraz« in »Humoreska«
Film »Mildred Pleree« bo na sporedu r kinu Trbovlje naslednje dni.
Mestni odbor ZB v Trbovhjah
vabi vse bivše partizano, partizanke, kurirje in aktiviste na
Partizanski miting
ki bo v soboto. 10. novembra, ob 7. uri zvečer v dvorani Doma kulture v Trbovljah.
Za razvedrilo bodo poskrbeli najboljši recitatorji, pevci in zabavno gledališče, za ples pa veliki salonski orkester.
Kvalitetna pdjača in jedila se bode debila po režijskih cenah.
Vstop samo za člane ZB ter za goste v njihovem spremstvu proti predložitvi članske legitimacije
Začetek bo točno ob sedmi url zvečeri
ZADRUŽNI SKLAD V TRBOVLJAH
sprejme takoj 1 avtomehanika In 2 kovača. Stanovanje preskrbljeno, plača po uredbi.
X 000<X>000-C»<>0000«
kamor ste me MII vi poslal), tn ml je pozneje pomagal prt delu za vas. že nekaj časa je spet v New Yorkn. Vaši agenti ga lahko najdejo. Da vam po pravici povem, sem po begu lz Charlestowna spregovoril z njim nekaj besedi.
Merrlvale ga je zamišljeno gledal.
»Razumem. In vi mislite ...«
»Da bi vam moje podatke lahko potrdil, preden bi vam Jaz povedal, kle Je tovor.«
»Tak je torej vaš nov predlog,« je zamišljeno rekel Merrlvale. »Ne da bi vas hotel žaliti, vas moram vendarle vprašati, kakšen dokaz bom imel jaz za to, da bo mož povedal resnico? Kaj pa je ta mož po poklicu?«
Caldwell se je smehljal. »O njegovem poklicu pravzaprav ne vem ničesar . ..«
»A tako. Kje bi ga pa lahko dobil?«
»Skoraj gotovo v Baileyevem penziona. Ali ste že kaj slišali o njem?«
Merrlvale je zamrmral nekaj neraznmljl vega. Med nepridipravi je bil ta penzion dobro znan kot zatočišče vseh od policije Iskanih zlikovcev.
»Ali Je ... ta gospod . •. bival ▼ tem penziona, ko ate govorili z njim?«
Caldnel je odkimal. »Ne. takrat je bival nekje v BrookIynn. To se pravi, nrav tisti ‘	_	: '	‘	ile
na 86. cesti in se tam naselil, medtem ko je
nekje v iirooklynu. To se pravi, nrav tisti dan sl je najel majhno opravljeno stanovanje na 86. cesti in se tam naselil, medtem ko je njegova žena ostala v Brooklynu .. Mož Ima namreč navado, da nikjer ne stannje dalj časa. Tistega dne ml je rekel, da se bo kmalu presllll v Baileyev penzion.«
»Razumem. Toda, ali smem vprašati, kaj ste hoteli od tega moža. da ste ga obiskali?«
»Sel sem k njemu le zato.« je zagotovil Caldwell. »ker sem upal, da ml bo morda znal pomagati. Toda to misel sem moral takoj zavreči. Telefoniral sem mu. ko Je bival še v svojem stanovanju na 86. cesti.«
»Oprostite, kako ste ga pa tu našli?«
»Prav lahko, saj Je hnel telefon pod svojim imenom.«
»Imel Je evoj telefon, čeprav ni nameraval dali časa tam stanovati?«
»Da. Hoilister je bil tudi v malenkostnih rečeh vedno zelo previden. Najbrž Je hotel s tem v svojem gospodarju utrditi prepričanje, da bo dalj časa ostal pri njem.«
Merrlvale je stal pred njim globoko zamišljen.
-fk^hj&tioLa
Vvi
9povT
Pot v republiško ligo je odprta
Rabotnički (Skoplje): Rudar 4:1 (3:1)
Za slovo pred odhodom
p— _____ ________________ republiško
Hao je bilo moštvo »Rudarja« minulo ne-d<ujk> vieoko poraženo od novega člana I. zvezne litre, »Rabotničkega« iz Skoplja.
Na tihem so skoraj vsi prijatelji domačega moštva računali na njegovo zmago ali pa vsaj na neodločen rezultat, toda Kostjo so bili boljši pred Kolom in so veliko streljali na nasprotnikova vrata.
Za sodnika Matanoviča iz BeoKrada lahko rečemo, da je bil nekoliko pristranski. Tudi stranski sodniki imajo na vesti prvi gol, ki je padel iz ofsidnega položaja.
V predtekmi so mladimoi »Rudarja« premagali mladino »Odreda« z 2:1. Tekmo je zelo slabo sodil Drvarič iz Celja, ki je očitno navijal za »Odred«; takih sodnikov si ne želimo več v Trbovlje.
Prvenstvo poverjeništva (mladina)
V nedeljo dopoldne sta bili odigrani dve tekmi mladincev v okviru poverjeništva Trbovlje, in sicer: »Retje« : »Bratstvo« 9:2 (5:1); »Bratstvo« je igralo samo s sedmimi igralci in je kljub temu nudilo močan odpor; v drugi tekmi je »Proletarec« iz Zagorja premagal II. moštvo mladincev »Rudarja« z 1:0.
Začetek tekme je bil hiter. Gostje so takoj prišli pred gol »Rudarja« in že v četrti minuti dosegli go), ki pa je bil streljan iz pozicije ofside. »Rudar« se je otresel nasprotnikovega pritiska: sledila sta v sedmi in 13. minuti dva zaporedna kota proti »Ra-botničkemu«, ki pa sta bila streljana izven vrat. Sploh so naši igralci pri streljanju kotov kar tekmovali, kdo bo zgrešil.
Iniciativo so spet prevzeli gostje ter po dveh zaporednih kotih v 17. in 18. minuti zvišali rezultat sebi v prid na 2:0. Besedo na igrišču so imeli igralci \% Skoplja. ki so pokazali, kako se zabijajo goli: v 30. minuti
je bil uspeh igre že 3:0 za goste. Sledil ji spet kot proti »Rabotničkemu« in ga j< Hudarin v 35. minuti lepo plasiral v lev kot. Ta igralec je imel v 41. minuti spet lepo priložnost, a je ni izkoristil.
V drugem polčasu so gostje v 10. minuti postavili končni rezultat 4:1. »Rudar« ni popustil ter je v 25. minuti dal gol iz kota. ki pa ga sodnik ni priznal. Oba nasprotnika 6ta imela še priložnosti, da izboljšata igro sebi v korist, vendar jih nista izrabila.
Od domačinov so bili najboljši Hudarin, Sore in Šorel. pri gostih pa Hristovski. Vratar Ahlin bi lahko ubranil vsaj dva gola.
2e tretji poraz Proletarca
V kvalifikacijski tekmi za vstop v I. slovensko nogometno ligo je zagorski Proletarec odigral v nedeljo tekmo proti Kovinarju s Teznega ter jo izgubil z visokim rezultatom 4:1. Po dosedanjih tekmah in igrah vsekakor ne bo imel večjih uspehov in bo moral še nadalje igrati v II. slovenski ligi.
Pretekli teden smo poročali, da je Proletarec premagal ljubljansko Slogo s 3:0, kar pa ne ustreza resnici, ker smo bili napačno obveščeni. Rezultat te tekme je bil 3:0 za Slogo in ne za Proletarca, kar tem potom popravljamo.
Moment pred golom »Rudarja«
Nekaj pripomb o moštvu Rudarja v zvezi z neuspehi v II. zvezni ligi in tekmo Rabotnički : Rudar
Ob pri»liki nedejlske nogometne tekme je bilto slišati od jpledaloev opaake, da moStvo »Rudarja« ni pravilno sestavljeno; gledalci so vpraševali, zakaj ne igrajo Kolar. Ameršek in Gačnik, ki so se vrnili iz JA. ter Florjane, ki je bil doslej* v moštvu.
V nedeljo LOKOMOTIVA: RUDAR
Za ljubitelje nogometa bo v nedelj o, 11. novembra, velik športni dogodek. Po končanem tekmovanju 1. in 11. zvezne lige v nogometu se prične I. kolo tekmovanja za pokal FLRJ. Iz Slovenije sodelujejo Mura iz Murske Sobote ter člana 11. zvezne lige Odred in Rudar. Moštvo Rudarja se bo srečalo doma s članom 1. zvezne lige, zagrebško Lokomotivo. Brez dvoma bo to velik športni užitek. Rudar bo napel vse sile, da doseže častni rezultat in prišli bomo v velikem številu na stadion ter podprli Rudarja moralno in finančno.
V zvezi s to tekmo se je govorilo po Trbovljah, da se misli ta tekma zaradi finančnega efekta odigrati v Ljubljani. Društvo pomoči ne dobi in je pač
v denarnih težkočah. Res bi to na eni strani nekoliko pomagalo. Toda uprava Rudarja se je odločila, da se tekma odigra doma v Trbovljah, da bodo prijatelji nogometa videli res prvovrstno tekmo, na drugi strani pa je vodstvo Rudarja trdno prepričano, da bodo vsi tisti, ki stoje ob strani, prišli v nedeljo na stadion ter dokazali, da je treba Rudarja v najtežjih dneh podpreti.
Zanimiva igra bo ob 2 popoldne, kot predtekma pa nastop dopoldanskih finalistov brzoturnirja v počastitev JA.
V nedeljo bodo na nogometni tekmi Rudar: Lokomotiva ostale še stare cene, in sicer: za mladino 10 din, za študente 20 din, za ostale pa 40 din. Tekme za pokal JA se pričnejo dopoldne že ob pol 10. uri, na kar opozarjamo.
ZANIMIVOSTI
IM« 11M iz Mm
V WashIngtonu Je ministrstvo za poljedelstvo prikazalo pred kratkim zastopnikom tlaka senzacionalne ln čudovite Izsledke, ki so uh dosegli znanstveniki ln ki bodo v bližnji prihodnosti spremenili življenje Američanov.
Strokovnjaki zavoda za kemijo v tem ministrstva so prikazal) novinarjem rea čudovite Iznajdbe. Glavni prikazovalec teh Iznajdb Je bil aam direktor tega zavoda, Frank Teron, ki Je hodil okrog svoje mize In presenečal svoje poslušale« kot kakšen čarodej a svojim klobukom.
Že takoj v začetku je lznenadll svoje povabljence, ko jim Je sporočil, da Ima na sebi obleko Is koruze —edino obleko te vrste na svetu. Zeln — neka vrata proteina ▼ zrnih kornze, so predelali ▼ snov za naprava oblek. In res Je v Peti Aveniji New rorka mogoče že danes kupiti obleko li zelna za 125 dolarjev
Kako bo ▼ bodočnosti? Na podlagi vsega, kar so zvedeli novinarji ob tej priliki, lahko povemo, kako bo lzgledal nekega dne »Gospod Amerlkanec«:
Zjutraj bo po udobnem spanja vstal s blazin, narejenih la vlaken kazeina- Nato ho odšel v kopalnico, kjer se bo po kopanja obrisal s obrlaačo la koruznega škroba.
Ko se bo oblekel v obleko la koruze, ae bo vaedel k zajtrku In pil čašo imrzlega pomarančnega aoka, zraven pa bo oblival tople kolače ■ sirupom, ki bodo v njem dve tretjini umetnih dodatkov.
Med zajtrkom bo prišla v soho njegova hčerka v obleki, ki bo Izglodala, kakor da Je narejena ta najboljšega lanu, v resnici pa bo Izdelana Iz bombaža najnlije kvalitete ln la najkrajših vlaken.
Nato ae bo nal junak naslonil na stol.
senečen. če bi videi kako se dejansko od vija danes promet čez puščave Bližnjega vzhoda.
Kako je s pešci v Libanonu?
Glavno mesto Libanona. Beirut, ki šteje danes okrog 100.000 prebivalcev, nudi sliko cestnega prometa, ki jo pričakujemo kvečjemu v Ameriki. Ta majhna dežela, ki šteje vsega skupaj komaj 1,200.000 prebivalcev, razpolaga z 8400 osebnimi avtomobili. 2700 avto-izvoščki, 170 avtobusi. 1100 tovornimi avtomobili. Torej na vsakih 92 prebivalcev po eno motorno vozilo in kar je še več — na vsakih 450 prebivalcev po en avtotaksif Pri tem pa ao to po večini vse najmodernejši ameriški avtomobili.
Pešec, ki je količkaj »podobno oblečen, je na ulicah Beiruta čudežna prikazen ln kot bi trenil se zbere okrog njega množica avtoizvoščkov, ki neusmiljeno hupa in trobi, dokler se čudežni pešec ne reši v enega od njih. Seveda Pa libanonski avloizvoščki z veliko nevoljo spremljajo vsokodnevno iz-kroavanje vedno novih avtomobilov v bejrutskem pristanišču. Od časa do Časa uprizorijo kakšno splošno stavko — saj ao ljudje, ki imajo sami avtomobile, ne vozijo s taksijem! Pa vendar jim to do sedaj ni pomagalo — država še vedno ni dvignila uvoznih carin na avtomobile — kar je tudi eden najvažnejših razlogov za veliko množico avtomobilov v'tej državioi.
Kaj pa, kjer so carine...?
Sirija pa so vendarle drži uvoznih carin na avtomobile, kakor tudi avtomobilsko dele in to še precej visokih — do 60 odst. od vrednosti voza. Seveda je zato v Siriji mnogo manj avtomobilov im tudi manj avtoizvoščkov, Vendar pa sl ljudje kljub carinam znajo pomagati, predvsem seveda s tihotapljenjem. Posebno je v to svrho pri mer n h majhna, neodvisna knoževtna Kuweit, skozi katero pride marsikak avtomobil v sosednje države tudi brez carine. Puščava je široka, tihotapstvo z avtomobili pa je donosna obrt...
Za prijetno vožnjo skrbijo povsod tukaj res lepe ceste. Skoraj 1200 kilometrov dolgo pot od Damaska do Bagdada je mogoče »narediti« v slabih 16 urah. pa bilo v lastnem osebnem avtomobilu, ali Izredno modernih »puščavskih avtobusih«, ki imajo urejene celo hladilne kllmatične naprave ln seveda razne razrede za različno plačujoče goste.
Bagdad — mesto avtomobilov
Kje ao pravljice Iz 1001 noči? Morda v številkah, koliko avtomobilov uvažajo letno v to nekdanje pravljično mesto. V preteklem letu so namreč uvozili tukaj 1119 osebnih ln 628 tovornih avtomobilov. Tudi tukaj prevladujejo ameriški vozovi, čeprav se ostale Ual/oi	nnnlorlfllf	no	nrnmot	V	države	močno trudijo, da bi al pridobile tako
HBKaj	pogieuuv	lld	pi Ulliei	»	hvaležno tržišče. Posebnost pa predstavlja
rll*70Uoh	Rltfniano Vžhnrla	Bagdad še	po nečem: vozači imajo tukaj
QrLdVdll	UlitMJcy«l VAllUUd	prav poseben smisel za »hupanje« in na
s	l.lhnnonn	bagdadskih	ulicah je mogoče slišati naj-
Bližnja vzhoda sSa	čudovitejš*	vrste avtomobilskih signalov.
m.AVve čez Tatero se ve*	Vse jih p«	seveda tudi a pridom uporab-
čitaoV™*. ftatt0. njih'P-	'i^Ufov Z t^nnik»*1,,‘b6 V BRKd‘dU
Arabci, zaviti v bele burmuse. Vendar pa bi * me*‘u kalifov, ne manjka, bil danes	obiskovalec, ki	ima	morda takšne | Da,	najmodernejši avtomobili na mestnih
predstave,	vzete še iz	Karla	Maya. ali	pa	ulicah,	dva koraka vstran pa beda, zaosta-
•mniškega filma, močno razočaran ln pre- I losi. bolezen in lakot«...
čigar gornji del Je narejen Iz škroba Irskega krompirja, bral pa ho časnike, tiskane na papir Iz pšenične slame.
V tem trenutku ae spet prikaže njegova hčerka, ki nogi med drugim ročno torbico, narejeno iz umetnega gnoja, ki ae uporablja v poljedelstvu. Torbica (zgleda Izredno lepa. Gospod Amerlkanec ae poslovi od hčerko In se vsede v avto, v katerem eo vdelane mreže la kazeina, pridobljenega lz mleka.
Direktor Frank Teron Je poudaril, da njegovi strokovnjaki ne tavalo morda v kakšni temi. marveč da al resno prizadevalo, kako bi Iznašli nove načine uporabe polje delaklh viškor, njih uspeh v tem pravcu pa človeka naravnost osuplja.
Novinarje ao nato povabili, da aaml pregledajo In preizkusijo pokazane novoatl. Končen vtis Je bil tak, da bo nekoč, pa naj al bo svet prihodnosti že kakršen koli — življenje človeka res prijetno
AVTO — KAMELA
Pozanimali smo se pri tehničnem vodstvu »Rudarja« in dobili naslednja pojasnila:
Ameršek in Kolar sta takoj po povratku od vojakov zbolela in »ta do sedaj v treh tednih opravila: eden dva, drugi pa en trening. t. j. največ štiri ure ali dve, kar je za tako težko tekmo premalo, Florjano pa v zadnjem tednu ni bil pri žogi.
Igralci »Rudarja« vsi splošno mnogo premalo trenirajo, ker jim to ne dopušča služba sama, prav tako pa tudi ne ureditev raznih osebnih zadev in domače delo. Vsi so več ali mani zaposleni tako, da se jim sedaj po osemurni službi posreči priti na igrišče ob 15.30 uri. ob 17. uri pa Je že temno.
Ce bi jim podjetja dala ob dnevih treningov prosto ob 12. uri, bi na finančno slabo stoječega »Rudarja* padel prevelik izdatek za povračilo zamujenih ur v službi. Poglejmo pa, kako ima to vprašanje urejeno moštvo »Rabotničkega«, ki je železničarski klub.
Njegovi igraloi morajo absolviratl tedensko obvezno po 12 ur treninga ln to skupnega — ob dobri prehrani. Potrebne stroške za dopuste nosi direkcija, ureditev zaradi dopustov pa teče avtomatično po stalnih določenih dnevih. Vse to ureja fiz-kulturni referent direkcije. Torej pri nas v najboljšem primeru tri ure tedenskega treninga, pri njih pa 12 ur, potem se ne smemo čuditi tudi razliki v kondiciji in razliki v uspehih.
»Rudar« bo životaril tako kot sedaj, pa naj igra v katerem koli razredu, ker za njegov dvig pri odločilnih člniteljih v trboveljski dolini ni pravega ambicioznega razumevanja. občinstva pa je na prireditvah tudi ob največji udeležbi premalo, da bi lahko uspešno rešili vsa finančna vprašanja kluba. Število 570, kolikor je bilo pri nedeljski tekmi gledalcev, pa bi bilo porazno za ‘obisk vsake drugorazredne tekme. Vse kaže, ds gre v Trbovljah v propast š® zadnja. najpriljubljemejša fizkulturna veja. Nič ne de — bomo pa nekoliko bolj pili in
kako drugače silo
odvečno življenjsko
PIŠEJO NAM..,
Vplačevanje davkov v okraju Trbovlje dobro napreduje
Vplačevanje davkov v trboveljskem okraju napreduje prav dobro, saj je bilo do 1. novembra vplačano 94,1 %. Lahko trdimo, da je naš okraj v vplačevanju davkov med najboljšimi v Sloveniji. Več krajevnih ljudskih odborov je svoje davčne obveznosti že stoodstotno izpolnilo, med njimi KLO Zidani most, Hrastnik, Trojane in Breg, prav dobri so pa tudi na Dobovcu, kjer imajo na dolgu le še 369 din In Cemšeniku 1029 din.
Med najslabšimi v izpolnjevanju davčnih obveznosti je KLO Jagnjenica, ki ima vplačati še 285.973 din, sledijo mu Mlinše s 191.942 din, Podkum s 173.497 din, Radeče pa s 164.226 din. Prav tako imajo razmeroma še večje zaostanke na davkih v Loki pri Zidanem mostu, kjer dolgujejo 96.117 din, Turje 77.123 din, Gabersko 61.562 din, Čeče 59.335 din, pa tudi Dol pri Hrastniku ima plačati še 62.000 din. Večinoma so kmečki KLO, ki imajo še velike davčne zaostanke — krono med njimi pa nosi, kakor rečeno, KLO Jagnjenica.
V	industrijskih centrih sta glede vplačevanja davkov najboljša Hrastnik in Zidani most, medtem ko Zagorje dolguje še 71.500 din, Trbovlje pa 88 tisoč 571 din. Trboveljski okraj je v celoti z davki v zaostanku še 5,9 % ali 1,505.736 din.
RODITELJSKI SESTANKI V ZAGORJU
Letos opažamo, da se straši mnogo bolj zanimajo za napredek svojih otrok v šoli kakor preteklo leto. To so pokazali roditeljski sestanki, ki so bili v prejšnjem tednu na zagorskih šolah. Sestanki so bili dobro obiskani, zlasti na topliški šoli, kjer je bilo navzočih okrog 100 roditeljev. Na sestankih so obravnavali učne uspehe, povezavo med šolo in domom ter vzgojo otrok v splošnem.
Razgibanost v D1T v Zagorju
Društvo Inženirjev In tehnikov v Zagorju Je v tekmovanju na čast 10. obletnice JA postalo bolj delavno. Uredili so sl klubske prostore ln biblioteko. Dne 29. oktobra so Imeli dobro obiskan sestanek članov, na katerem so obravnavali predvsem plan dela v Tednu tehnike, bližnje volitve v terenske odbore OF ln ekskurzijo na rndnlk Rašo.
Fo sestanku so Imeli predavanje o novih odkopnlh metodah glede na možnost npnrshe v rndnlkn Zagorje. Predaval Je Inž. Emil Kohne. V zvezi s predavanjem so bili Izne-šeni številni predlogi, kako Izboljšati dosedanji način odkopavanja premoga.
Zagorski planinci tekmujejo
V	počastitev desetletnice JA Je planinsko društvo v Zagorju prevzelo razne delovne obveznosti. Doslej so Izpolnili naslednje: Pri dokončni Izvršitvi elektrifikacije v svoji planinski koči na Sv. Gori so zagorski planinci napeljali 4 km žice ter vgradili na tem elektrovodu 1(0 Inolatorjev. V sami koči na Sv. Gori so namestili potrebne električne varovalke. S temi deli so skončall elektrifikacijo svoje planinske postojanke in Izvršili prevzeto obveznost.
Društvo je oekrbovalo s strežno opeko ln cementom planinsko postojanko v Jesenovem pod Cemšentško planino tako. ds ao določena gradbena dela napredovala nemoteno ln bila v predvidenem času končana Markacijski odsek zagorskega planinskega društva je obnovil markacije na poti od Zagorja-Jablana-Sv. Gora. — O Izpolnitvi ostalih obvenzost! bomo še poročali.
Naše gostinstvo ter vljudna in kulturna postrežba-.
Pred kratkim so se zbrali člani sindikata mestnih gostinskih obratov v Trbovljah k Izvolitvi delavskega sveta. Upravnik gostln sklh obratov Jim Je obrazložil pomen samostojnega upravljanja podjetij, zakaj Je do tega prišlo, In da Je potrebno, da sl Izvolijo svoj delavski svet.
Sekretar MK KPS Trbovlje, tov. Jože Piki je govoril nato o kulturni postrežbi ter opozoril navzoče na vse napake, ki so jih delali doslej naložbene) po nažlh gostinskih obratih. Vse te pomanjkljivosti, zlasti ps malomaren ln nekulturen odnos do gostov bo treba odpraviti, če hočemo, da bodo naši gostinski obrati res socialistični.
O novih gospodarskih ukrepih, o cenah ln o novem plačilnem sistemu sta nato g®* vorlla tovariša Ivan Sovre ln Peter Adleštč.
Sestanek Je btl prav živahen In udeleženci so odžil z njega z jasnimi pojmi 1« zavestjo, da bodo morali v novih gospodarskih pogojih Je v vse večji meri paziti na pravilno poslovanje v svojlb obratih, na vljudnost proti gostom, na snago ln red. kajti od tega In od skrbi za dobro pijačo In Jedila je odvisna njihova nagrada z» delo.
PODJETJE »MESO« V TRBOVLJAH SE JE OSAMOSVOJILO
Tudi uslužbenci podjetja »Meso« ln klavnice v Trbovljah so se pretekle dni sešit« da sl Izvolijo svoj upravni odbor ln predsednika delavskega sveta. Zbrali so se v posebni sobi gostilne Volker.
Upravnik mestnih gospodarskih podjetij, tov Peter Adleštč. jtm Je obrazložil pomen tega sestanka in volitev, pojasnil Jim J* tudi, da ne bodo volili delavskega sveta, ker je število uslužbencev v podjetju manjšo kot 36. Izvolili so st petčlanski upravni odbor In predsednika delavskega sveta.
Trboveljski trg — slabo založen
Tudi preteklo soboto je bil trboveljski živilski trg slabo založen z živili. Dobilo
s« je le čebula po 80 din za kg, solata P® 50 din, paprika po 20 din. ohrovt po 30 din. zolje 20 din, repa 3 din, jabolka 25 din. ko-
stanj 20 din.
Trgovina drž. posestev v Trbovljah jo imela na razpolago čebulo po 60 din k g, hruške 26 din, jabolka 24 din, jajca po 16 din, kostanj 24 din. otrobi 19 din, paprika 20 din. pesa 15 dLn, sir 340 din, kislo zelje 15 din, zelje v glavah 10 din, goveje meso 160 din, telečje meso 160 din, svinjsko meso 230 din.
Zadružni sklad: bela moka 80 din kg. zmesna moka 40 din, orehi 130 din. otrobi I« din. paradižniki 8 din, mošt 55 din.
Na splošno se ugotovi ja. da so poslovalnice drž. posestev in zadružnega sklada z blagom slabo založene.
Elektrlfikactjskl odbor odbora OF fiirje-Suhadol Je Imel v nedeljo, 4 novembra, ponovno prireditev — vinsko trgatev — za elektrifikacijo vasi Slrje. Preskrbljeno J® bilo za kulturne tn zabavne točke kakor tndl za vsakovrstna topla jedila.
Kraj Slrje s svojo partizansko preteklostjo, s svojo zadružno ekonomijo tn s svojo predanostjo ljudski oblasti zasluži, da mn čimprei zasveti električna luč. Saj Je v Zidanem mostu, kjer Je naš ljudski odbor, ln v Slrju zadnje dni politično delo zelo razgibano. Imeli smo dvakrat dobro ohlskanO udarniško delo na krajevnem pokopališča, ki ga je organiziral KLO, plačali smo v celoti četrto davčno akontacijo ln priredili smo predvollvne frontne sestanke, v Zidanem mostu pa bomo imeli skupna predavanja ln zimski prosvetni tečaj. V nedeljo so bile tudi volitve frontne organizacije v Zidanem mostu, ki se Jih je udeležil tudi naš republiški poslanec tov. Lojze Ribič.
Slrje je značilna stara zasavska gorak* vasica, ki leži 446 metrov nad morjem. J® severno od Zidanega mosta pod Kopitnlkonl ln oddaljena od železniške postaje pol are-Ima tudi zgodovinske zanimivosti, ostanke star« rimske ceste proti Rimskim toplicam, razvaline starega grada, ostanke gotsko cerkvice Itd. Zgodovinski podatki segajo n»-zaj do leta 1265, ko Je začel v Slrju opravljati posle npravnl šef nad H župani In H' kmetijami. Njegova oblast je segala do Sevnice In Hrastnika tn še preko Radeč tja o® Kuma Sefi so s pomočjo županov razdelili med kmete obdelovalno zemljo (v vasi Slrje 5 kmetom po ( hektarjev), medtem ko *® Imeli pašnike ln gozdove do 19. stoletja r skupni lasti. Ti šefi so kmalu postali podlog nlkl fevdalnim grofom, postali pa hkrati njih valpti za Izterjevanje desetine !n tU»e-jim naropali najlepšo zemljo, gradili dvorce: tako se je razvila tndl bivša žlrska gr*-ščlna, ki je danes napredna zadružna ekonomija. Sirska vas pa so Je razvila Iz nekdanjih svobodnih kmetov — pozneje graščinske služinčadi. k| sl Je raje poiskala <lelO v Industriji.	Vaški odbor OF_
Društvo esperantistov v Trbovljah
prireja v sredo, 14. novembra, ob 18.36 v osnovni šoli Trbovlje II predavanje * skioptičnimi slikami o 36- svetovnem espo-rantskem kongresu v Monakovem in o esperantu sploh.
Vabljeni vsi prijatelji esperantskega gl* banja!
..ZASAVSKEGA VESTNIKA
Prebivalcem na Dolu pri Hrastniku sporočamo, da posluje tamkal pri tovarišici R. M., In sicer v hiši. ki nosi številko 68, nova mlekarna, kjer dobite mleko po 22 dinarjev liter! Ta Ukan živilski predmet dobe v prvi vrsti seveda vsi tisti, ki zmorejo večjo napitnino, ki pa v današnjih časih nt več v navadi. Razvilo se Je pravo, pravcato tekmovanje med odjemalci te težko po-grešljtve tekočine, ker se pač vsak boji, da mu bo mleko v primeru prenizke napitnine — odpovedano. HudomnSnežl pravijo tej novi poslovalnici »divja mlekarna«, za katero bi bilo dobro, da se zanjo poleg »mlečnih« reflektantov pozanimajo tudi pristojni or. gani zaradi neobdavčenih dohodkov.
V neki trboveljski mlekarni so stranke v zgodnjih Jutranjih urah čakale tudi dne 1. novembra na mlekarico, ki pa jo ni bilo. Odpotovala Je In naprosila neko tovarišico, da Jo nadomestuje. Ta namestnica pa jo p« pripovedovanju odšla zjutraj namezto v mlekarno najprej k maži, tako da so nekatere stranke, boječ se. da bodo ostnle brez mleka, odšle v druge mlekarne. Pa so vendar v tej mlekarni tudi ta usodni dan začeli deliti mleko. In sicer — ob enajstih dopoldne! Kasno — a zanesljivo!
Da, naše mlekarne! Odkar Je mleko v prosti prodaji ln Ima precel višjo ceno kpt prej, so bili odjemalci z mlekom zelo zadovoljni. ker so ga nehali »krstiti«. Sedaj pa Je ta navada v nekaterih mlekarnah spet
KINO TRBOVLJE bo predvajal ameriški film
»Mildred Pierce«
v katerem igra glavno vlogo J oazi Crawford, Tednik prikazuje atletski dvoboj Britanija — Jugoslavija.
Predstave od soboto do ponedeljka.
Naslednji teden angleški barvni film
»SARABAMDA«
v tedniku pa »Filmske novosti«.
Nove oene vstopnicam, ki so ve Ijavne od 1. novembra »o naslednje za redne predstave: balkon ln I. prostor 6o din, II. prootor 40 din. III. prostor 30 din: za izredne predstave: balkon in I. prostor 45 din, II. prostor 30 din. III prostor 20 din. Šolske predstave in matineje vsako nedeljo dopoldne po znižani ceni 10 dLn
Vsak obiskovalec plača poleg vstopnine le 1 din za Rdeči križ.
prišla ▼ modo. Krščenje mleka Je seveda zaradi njegove znatno višje cene prt nekaterih po denarja lakomnih ljndeli postala zapeljiva reč. Kakovost mleka ljudje do-ienejo z enostavnim preizkusom na nohtu.
—	Ljudska Inšpekcija v Trbovljah — kje sl?
V Zagorju Imajo sicer dva avtobusa,
vendar pa no vozita v redu Bilo Je na dan 1. novembra; dež Je 111 kakor za stavo. Ob četrt na osmo uro zvečer se je pripeljal avto, vendar se pri Ernejcu, kjer Je avtobusna postaja, ni ustavil, marveč Je sprevodnik kakšnih drset metrov dalje zavpil nazaj, da pripelje še en voz Ljudje so čakali 16 mlnnt. čakali so že dalje, a avtobusa ni bilo. Pa so od Grčarja pritoku potniki s pošto, da Je vozilo obtičalo, ker s šoferjem ni bilo nekaj v redu. pa tod) vozilo samo Je »bolehalo«. Kaj Je preostnlo čakajočim? V galopu so Jo ndrl! na postajo in vsi blatni In premočeni prileteli na železnico, kjer so na srečo te ujeli vlak — Kakor vidite, socialistična postrežba ne samo v mlekarnah, marveč tudi v avtobusnem prometu.
Kakor znano, so kotli naših kaloričnih central zaradi nizkega stanja Drave In Soče preobremenjeni In komaj zmagujejo porabo električnega toka. Dlspečerju. ki nadzira In dirigira notrošnjo električne energije v naši republiki, ni preostajnlo drugo, kot da omeji porabo toka, zlasti še ob jutranjih In večernih urah. ko nastopajo v naših cen tratah tako Imenovane »konice potrošnje«. Naši dnevniki so sloer opozorili, ob katerih jutranjih In večernih urah je prepovadann uporaba večjih porabnikov toka (električni štedilniki, peči, likalniki Itd), vendar tega opozorila nlao val brali, oziroma ne vedeli zanj, med njimi tudi neka naša goapotllnja
—	In glei jo nearečo: kontrolor jo j« dobil ob prepovedanem času svečer pri električnem likanju In j| ne glede na njeno opravičevanje. da ni vedela sa ta preilpla, krat-
komate odklopil električne žice kar sa deset dni. — Torej, gospodinje — pozori
Ne samo v Ljubljani, tudi • Trbovljah Imamo po prvem novembru v kinu naravnost katastrofalen obisk, čeprav smo minuli teden vrteli »Tarzanov« film, ki Ima v revirjih mnogo prijateljev. Kako ae bo ta reč razvijala v prihodnje, ne vemo, perspektive za kinematografe ob sedanjih cenah pa niso prav nič rožnate, ker večina ljudi ob dosedanjih plačah ne zmore tako visoke vstop nlne bled občinstvom se sliki razumevanje za podražitev tega In onega, toda pribitek 266 odstotkov na dosedanjo vstopnino v kinematografih je ps vendarle precej preveliki Te dni so »Zarjanl« v Trbovljah slavili dvajsetletnico svojega povskega delovanja. Oba prirejena koncerta ata dobro uspela, le prt prosti zabavi ▼ nedeljo v Domu kulture v zgornjih Trbovljah po koncertu so na pravili neko »režijsko« pogrešku:	na tel
zabavi so točili tako slabo vino. da to Ijudjs nosili vino na to prireditev — od Spanca!
Ob konen pa razveseljivo novico: V i* gorski rudniški restavraciji so po dveh l«* tln pri me»nlh Jedeh spet uvedli uporab® noža!
Naročnikom našega lista
Nove poštne pristojbine bodo obč-utno zvišale tudi opominske stroške, ki gredo v breme vseh tistih, naročnikov, ki so z n*' ročnino za list še v zaostanku-Zato ponovno prosimo vse ta k® naročnike, da takoj poravB*J° zaostalo naročnino, ker jih bo®® eic-er morali opominjati, ti stroški pa gredo v breme nerednih plač* nikov.
OBVESTILO
Sporočamo vsem rejcem malih žival} kakor tudi vsem tistim, ki bi želeli postati člani društva »Rejeo malih živali«, ki J* avoječasno v Trbovljah že delovalo, da ustanovni občni zbor tega društva v ned®" ijo. 11. novembra, ob 9. url dopoldne v oan»v' ni šoli na Vodah.	h
Da bi društvo v svojem delu imelo uspe® vabimo vse zainteresirane rejoe. da *7 tega ustanovnega občnega zbora 6im Atovi*’ neje udeleže. Član lahko postane vsako®' ki se peča z vzrejo malih živali (kune®*: rac, golobov, ptio pevk. ovc. koz itd.). **’ pa če ima veselje se v bodoče ukvarjati * rejo navedenih živali.
K obilni udeležbi vabi
Pripravljalni odbor.
Ali že veš
kje lahko za 10 din dobiš 10.000 dinarjev?
Ureja uredniški odbor - Odgovorni ured®!* Stane Šuštar — Naalov uredništva: TrbovU uprava rudnika Trbovlje Hrastnik — TeleifL štev. 54 — Bančni račuu pri KB TrboVd* štev. 614-1-95332-55 - Tisk tiskarne »LJuds«' pravica« v Ljubljani — Poštnina pl»4*-v gotovini — Četrtletna naročnina 60
‘ača®*
gotovini — Četrtletna naročnina 60 polletna 126 din. celoletna 24(1 din —
savaki vealnlk« Izhaja vsak četrtek ^ Dopis® sprejemamo do vsakega poned®*” do 12. ure dopoldne