Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 120. V LJUBLJANI, torek, 1. junija 1926. Posamezna številka Dia 1—. LETO IH. /MODNI D rMviJ* iraafe dsn opoldne, fevx©*»81 nedelj tn praznikov. s naročnina.: V Ljubljwl is P® pošti. Din 20'—, inozemstvo Din 30" —n neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SaiON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. LTSAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi »e ne vračajo. — Oglasi po Lariiti Pismenim vprašanjem naj se priloži znam** za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. IS.354. j I *Pret?o?ne. Iz Beograda prihaja Vesi, da se namerava g. Nikola Paš ir po proslavi svoje osemdesetletnice umakniti iz političnega življenja. Kakor je pozdravljati to namero g. Pasica, tako pa je treba poudari, da prihaja mnogo prepozno in da je pašič zamudil pravi trenutek, ko bi se lr-val umakniti iz političnega življenja. ako \ se drugače bi odhajal iz politič-^e8.a življenja g. Pasic, če bi se odločil eniu koraku v pravem trenutku! Vsa ,ezeJa bi ga slavila kot ustvaritelja Jugo-'. avvii6 in vse bi se klanjalo njegovim rzavniŽkim sposobnostim. Triumf bi bil nJeffov odhod iz politike in dominanten Položaj bi imel Pašič celo v pokoju. tAi-°da *• * ašič.je zamudil pravi trenu-7iii9rr^led tlega zaigral vse. Ne več kot j-V-* f < j reUUe6 kot Premaganec bo odšel iz političnega življenja in njegova slava je padla. v Takoj Pp Preobratu, ko je bilo proglašeno ujedmjenje Jugoslovenov, tedaj je bil pravi trenutek, ko bi se moral g. Pašič posloviti od politike. Ne veljal hi tedaj g. Pašič samo kot tisti državnik, ki je osvobodil Jugosloveue, temveč tudi kot tisti, ki jih je ujedinil. In morda bi mu tedaj dala zgodovina časten pride-vek jugoslovensJkega Cavourja. l‘a če je zamudil g. Pašič ta trenutek, Potem je bila zadnja ugodna prilika za ‘■^SSSUUitdli^d iz političnega življenja po p v emjU Ustave. Mogel bi tedaj reči g. asic, a ni samo osvobodil in ujedinil Jugoblcvene, temveč, da je dal Jugoslaviji tudi ustavo ter jo s tem dogradil. Ampak tudi ta zadnji ugoden trenutek je zamudil g. Pašič in tako se je morala neizogibno pričeti njegova pot navzdol in danes je prišlo tako daleč, da bo morala zgodovina zabeležiti, da je odšel g. Pašič ■z političnega življenja po otvoritvi korupcijske debate. Ne kot oče Jugoslavije, temveč kot oče Kadeta odhaja danes g. Pašič iz političnega življenja. Pa ne samo to! P( pol nema je pokopa-misel, da bi bil g. Pašič jugoslovenski Cavour. Ni poznal Cavour savojskih pred-scdkov, temveč poznal je samo veliko Italijo. Ker pa ni g. Pašič pravočasno odšel iz političnega življenja, ve danes vsak jugoslovenski državljan, da g. Pašič Jugoslavije niti doumel ni. Ves svet pravi naši državi Jugoslavija in edino naš Na-robecaviour noče o tem imenu niti slišati. Ko je Cavour ujedinil Italijo, je šel od uspeha do uspeha in tedaj je bil položen oni temelj, da je italijanska diplomacija tudi po največjih porazih italijanskega orožja žela zmage. Cesto narobe pot pa je šla naša diplomacija. Od pariških po- .gajanj pa pre, Rapalla do rimskega pakta je en sam neUS|leh^ kJ • zad j našo državo. Ves ta ras Pa ie V(Jdu na-o diplomacijo g. Nikola Pasic in Vsi n- ni neuspehi so njegova krivda, pa čeprav je hotel g. Nikola Pašič hotel naprtiti krivdo vedno drugim. In mirne vesti lahko rečemo, da bo doživljala naša dip-°*hacija same neuspehe, dokler se do-°eIa ne oprosti Pašičevega upliva. Kot narodni heroj bi odšel g. Pašič iz Političnega življenja, če bi odšel v pravem trenutku. Ker pa je zamudil g. Pašič tudi zadnji ugoden trenotek, odhaja danes brez slave in niti ne več po lastni volji. In dobro je tako, ker je s tem prišla resnica na dan. Lažniva slava bi vladala v Jugoslaviji, če bi se g. Pašič umaknil \ pravem času iz političnega življenja. Kei pa je I ašič to zamudil, je nemogoča tudi lažniva slava in to je njegova zadnja in nesporna usluga Jugoslaviji. Nikola Pašič se umakne iz političnega življenja. Beograd, 1. junija. Pašičevo zdravje se nikaker ne obrača na boljše. Pašič bo v začetku tega meseca odpotoval za dalje časa v Karlove Vary, cd tam na riviero. Ko pa bo končana proslava njegove 80-ielnice, se bo definitevno umaknil iz političnega boja. Zato so absolutno ne-osnevane vse vesti ‘o kaki kombinaciji PP, ker Pašdč zaradi svojega zdravja ne more prevzeti nobene važne politične vloge. Z avtentične strani smo izvedeli, da je Pašič določil za svojega namestnika Aco Stanojeviča, ki je že pristal na to, da prevzame vodstvo stranke in se tako povrne v politične življenje. Storil bo to v interesu radikalne stranke in njene celokupnosti. Kljub svoji bolezni je Pašič včeraj kon-feriral s predsednikom vlade Uzunovi-čem. Sklenila sta, da se v mesecu juniju sestane na nekaj sej izvršilni odbor radikalne stranke, ki naj razčisti nekatera strankarska vprašanja. Na teh konferencah se morajo rešiti vsa strankarska sporna vprašanja v posameznih okrožjih. Po tej konferenci Pašiča z Uzunovičem sta se sešla Marko Trifunovič in Uzuno-vič in se pomenila o delu skupščine. Nobenih oficijelnih pogajanj ni med radikale in demokrate. Beograd, 1. junija. Včeraj so se v političnih krogih raznesle vesti, da se med demokrati in radikali vodijo pogajanja o nekem sodelovanju. Po teh vesteh vodi pogajanja z radikalne strani dr. Srskič, z demokratske strani pa dr. Miovič. Radikali so te vesti včeraj kategorično de-mentirati in izjavljali, da ne morejo delovati skupaj z demokrati, ki povsod in v vsakem kraju gredo samo za tem, d.a čimbolj uničujejo ugled radikalne stranke. — Dr. Srskič je včeraj izjavil, da vlada prav nič ne pravi na to, kaj se govori na desni in na levi. Glede kemb. z demokrati je rekel, da se ne vodijo nobena pogajanja. Mi v vladi s svoje strani gledamo, da se točke sporazuma, ki smo ga p odpisa lk strogo držimo in jih izvršujemo. Zborovanja so za to, da se na njih sliši ena in druga stran. Drugače bi to bilo, če bi kak aktivni minister govoril proti svojim kolegom v vladi in drugače je zopet, če govore ljudje izven vlade. Beograd, 1. junija. Včeraj popoldne so radikali zopet začeli govoriti, da se baje vodijo neka pogajanja z demokrati. Z merodajne strani pa zanikajo, da bi do-Slo do takih službenih pogajanj. Vse, kar se je včeraj delalo, je samo sondiranje terena z radikalne strani, če bi bil mogoč kak sporazum z demokrati. Sinoči je prišlo že tako daleč, da so nekateri ra- dikali zatrjevali, da bi se demokratom odstopilo 5 portfeljev, med njimi ministrstvo za promet in ministrstvo za pravosodje, razen tega pa še nekatera pod-tajniška mesta. To akcijo vodijo razen ceniruma tudi nekateri pašičevci, vendar pa ima glavno besedo centrum. Radikali poudarjajo, da bi jim bila taka kombinacija zelo simpatična. Centrum je mnenja, da naj bi vstop demokratov v vlado samo stabiliziral njen položaj, tako, da ne bi bila odvisna samo od ene stranke, to so v tem slučaju radičevei. Pašičevci pa gledajo na to stvar s čisto drugimi očmi. Oni mislijo samo na to, kako bi se mogla zrušili koalicija s HSS. V demokratskih krogih pa niso, kolikor se je sinoči, ko šefa sranke še ni bilo v Beogradu, moglo izvedeti, v nobenem slučaju mislili na kako sodelovanje z radikali samo na ta način, da bi zboljšali slabo pozicije radikalne stranke. Razen tega pa stoje demokrati še vedno na stališču, da brez sodelovanja Hrvatov ne gredo v nobene vlado. Dalje so za te, da se mera korupcija energično zatreti in ne samo polovičarsko, kakor sc to dosedaj delali radikali. Vendar izgleda, da so desedaj vse to bili le poskusi in sondiranje terena s strani radikalov pri demokratih. Kak služben korak ni bil storjen še z nobene strani. KRALJ ODIDE MED NAROD. Beograd, 1. jun. Včeraj je minister j dvora Jankovič odšel v TopoLo in tam poročal kralju o političnem položaju, no- I tranjem in zunanjem. Informiral je kra-i tja tudi o poročilih zn na njega ministra dr. Ninčiča glede njegovega dela in glede uspehov, ki jih je dosegel v Ženevi, ter o težkočah, ki so se pojavile pri sklepanju prijateljskega pakta med Jugoslar vijo in Francijo. Kralj se je posebno zanimal za položaj vlade. Verjetno je, da bo sam predsednik vlade danes odpotoval v Topolo in osebno obvestil kralja o celokupni situaciji v državi. Do kralja bedo šli tudi ministri Boža Maksimovič, Pucelj in dr. Ni-kie. ’ J Kralj ostane še nekaj časa v Topoli, po eni pa bo odpotoval v razne kraje države Sklenil je namreč, da se sam pieprica o situaciji med*narodom in da prouči razpoloženje širokih mas in čuje njih mnenje. Najprej odide v šumadijo, potem pa bo šel v Srem in Vojvodino. S kraljem besta potovala najbrže tudi Pavle in princesa Jelena, ki sta včeraj prišla z Angleškega. IZJAVA G. UZUNOVIČA. Beograd, L junija. Sinoči je predsednika vlade Uzunoviča poselil minister dvora Jankovič, Ta poset spravljajo v zvezo z eventualnim odhodom predsednika vlade Uzunoviča v Topolo, kjer bi poročal kralju. Pri odhodu iz predsed-niištva vlade zvečer okrog pol 8. je Uzu-novič zbranim novinarjem izjavil: »Ce mi bo čas dovoljeval, odidem v Topolo poročat kralju o resornih in tekočih političnih vprašanjih. Kakor tudi o delu vlade.« Ko so ga vprašali, kdaj odpotuje, je odgovoril, da tega še ne ve. Po neki verziji bi imel Uzunovič odpotovati v najkrajšem času. V razgovoru z novinarji je Uzunovič rekel, da opozicija po njegovem mnenju dela napačno, ko stavlja vladi ovire in se v zadnjem času tako vede. Parlament mora rešiti nekatere važne stvari. Zakonodajni odbor bo kmalu dovršil sodne zakone. Tudi je že gotov zakon o izenačenju davkov in pride, prav kmalu pred skupščino. Kar se tiče situacije, meni Uzunovič, da ni nobenega razloga, da bi se mogla smatrati za težko. Na koncu je ponovno nagla il, da opozicija greši, ker abstruira vladi. SKUPŠČINA SE ODGODI? Beograd, 1. junija. V političnih krogih se je včeraj raznesla vest, da bi se imela skupščina odgediti in sicer že v petek. Kakor zatrjujejo, so vladne skupine nazi-ranja, da je treba skupščinske seje od-goditi. Petem bi se v odborih lahko razpravljalo o raznih zakonskih načrtih, ki so na dnevnem redu, dalje o nettunskih konvencijah in slednjič bi anketni odbor za preiskovanje korupcije lahko izvršil svojo nalogo. " Piisudski odklonil izvolitev. Varšava, 1. junija. Sejin je z 292 proti 198 glasovom in ob 61 praznih glasovnicah izvolil Pilsudskega za predsednika Pcljske. Piisudski pa je izvolitev odklonil z. utemeljitvijo, da večina v sejmu ni bila zadosti velika. V političnih krogih so zelo vznemirjeni. Predsednik sejma Rataj je izjavil, da se bodo nove volitve predsednika republike vršile danes dopoldne. Piisudski je predlagal kot kandidate na mesto sebe prof. *Zdziesko\v-skega in profesorja Moscinskega. Volitev predsednika se je vršila v parlamentu. Glasovalo je 546 senatorjev in poslancev. Veljavnih glasov je bilo 485, večina pa je znašala 243. Piisudski je dobil 292 glasov a grof Bor/vnski 193. Ko je bil znan iziid glasovanja, je predsednik sejma Rataj šel k Pilsudskemu in mu javil, da je ponovno izvoljen za predsednika republike. Piisudski je izjavil, da izvolitve ne sprejme in da je ta njegova odločitev nepreklicna. Rataj je izjavil, da bo za danes sklical parlament, da vnovič voli predsednika. PONESREČEN ATENTAT NA PILSUDSKEGA. London, 1. junija. Iz Varšave javljajo, da je včeraj popoldne nekaj marksističnih oseb poskusile atentat na maršala Pilsudskega. Adjutant Pilsudskega je poslal vladi v Varšavi poročilo, v katerem je navedel vse podrobnosti napada. Na napad je osebna straža Pilsudskega odgovorila z ognjem, nakar so atentatorji zbežali. NETTUNSKE KONVENCIJE BODO SPREJETE SOGLASNO. Beograd, 1. junija. Včeraj je italijanski poslanik Bcdrerc posetil pomočnika ministra za zunanje zadeve Jovana Markoviča. Zanimal se je za ratifikacijo nettunskih konvencij. Bcdrero baje ni nič kaj zadovoljen, da se to vprašanje zavlačuje, in da ga vlada ne predloži skupščini v rešitev. Vesti, da bi dr. Krajač nameraval zaradi teh konvencij podati ostavko, so popolnoma neresnične. Dr. Krajač je sam izjavil, da bo vlada v tem vprašanju sprejela soglasne rešitev, ki bo sprejemljiva za vse člane hladnih skupin v skupščini. LJUBA JOVANOVIČ PRIPRAVLJA NOV VOLILNI ZAKON. Beograd, 1. junija. V kuloarjili parlamenta sc sinoči govorili, da pripravlja Ljuba Jovanovič neki zakonski načrt o volilni reformi. Ta zakon bi baziral na srezkem sistemu. Ta sistem bi bil sličen angleškemu sistemu z nekaterimi spremembami in popravki, prikladnimi za naše razmere. Postavljale bi se tudi oblastne kandidatne liste, pri katerih bi prišle de izraza manjše stranke, ki v srezu ne bi dobile količnika. DELOVANJE PROTIKORUPCIJSKE ANKETE. Beograd, 1. junija. Sinoči sta imela sestanek Ilija Mihajlovič, ki je predsednik ankete za preizkevanje afer Rade Pašiča, in Pavle Radič, ki je podpredsednik pri tej anketi. Trde, da sta se poslanca na tem sestanku zmenila o delovanju protikorupcijske ankete in o načinu, kako naj bi se vodili posli v anketi. BOJ ZA VOŽNJO V DRŽ. AVTOMOBILIH. Beograd, 1. januarja. Za danes popoldne ob 4. je sklicana seja plenuma finančnega odbora.. Na dnevnem redu je razprava o specialnem pravilniku za uporabo državnih avtomobilov. Stran 2. NARODNI DNEVNIK, torek, 1. junija 1926. Štev. 120. ■ i smo? juw san* t>x-?,.. ^kiss**«. -. nj, Pan-Europa. Piše A. G. 11. Spoznanje prihaja! — Ideja prodira! Ta današnji članek naj smatrajo čitateJji za vmesni doipis — med oklepi, ker je nekaka glosa dosedanjim člankom in nam pokaauje, kako velika idetja Panevrope zmaguje celo med Francozi. V 9. in 10. članku smo videli, kako trpke besede je govoril že pred par leti nemški grof dr. Oou d e n ho ve- Ka 1 er g i na naslov Nemcev in Francozov, besede strašne, ali žal le preres-n ione. Kdor količkaj trezno misli, mu podpiše vsako 'besedico! In kako bridke so njegove resnice, nam priča že blizu 300 izjav prvih unož vsega sveta. Omenil sam že, kako je sam Briand ponovil v Looamu skor® po besedah iste grozne misli dr. Coudenhova. Danes pa naj posnamem v kratkih stavkih glavne misli iz članka, ki ga je napisal za nedeljsko »Neue Er. Predse-c bivši francoski ministrski predsednik in finančni minister — široko znani Joseph Caillaux pod naslovom: »Fiir eine eoro-paiische VVirtschafbspolitik. — Die Verstiin-digung zwischen Frankreich in Deuitschland ate vviichtige Voraussetzung. ■ On pravi: Že leto in dan ponavljam: Evropa ne more uteči dilemi da bodisi propade ali pa se zveže v eno celoto. — Pojem »propade« moremo različno tolmačili. Luzzati, ta odlični italijanski nacijonalni ekonom, ki soglaša z mojimi skrbmi in pomisleki, pravi: Zjedinjenje ali — razpad (Einigung oder Aufloeung). — Jaz dostavljam: Zedinjenje ali hlapčevstvo (Knechtschaft). Anarhija po vzgledu na vzhodu in perspektiva, da postane Evropa, ta mati vseli kolonij, končno sama le še — kolonija pod .jarmom mlajših narodov, in naposled s svobodo vred izgubi tudi duševno nadikriljetva-nje ki ga je ohranila do danes v blagor vsega človeštva. — Ni nemogoče, da imava Luz-zatti in jaz prav: da sta napredujoča anarhija in razkrajanje (Auflbsung) znanilca hlapčevstva, ki mu pripravljata tla. Samo eno sredstvo je, da se ognemo takim temnim verjetnostim, namreč: Združene evropske države. Predpogoj pa je: antanta med Francijo in Nemčijo. — V Locamu je bil napravljen korak v tej smeri, ali korak, ki mu je le prekmalu sledilo razočaranje, da' Nemčija še ni član Zveze narodov iai je pozneje sledila znana pogodba med Nemčijo in Rusijo. Ako bi mogLi izvesti splošno glasovanje, hi se večina v skoro vseh državah Evrope izrekla za združenje. Tudi bi razmeroma ne bilo težavno, skleniti in podpisali diplomatske dogovore, ki zagotavljajo posestno stanje in prepuste vse spore razsodišču; toda veliko bolj je komplikovano zjedinjenje narodov in držav na linančnem in gospodarskem polju. In vendar mora gospodarska antanta podpreti potitiške dogovore! Govori obširneje o gospodarskih interesih raznih držav in potem posebe o Nemčiji in Franciji. Posebno pažnjo posveča industrijalizaciji poljedelstva :iln pride do zaključka, da je potreben enoten .valutni sistem. — Jako je v skrbeh radi nemško-ruske pogodbe, ki da je... proti evropska in bi tak pomen izgubila le tedaj, ako bi Nemčija dokazala, da hoče ž njo zopet pridobiti Rusijo za Evropo. Dokler pa tak dokaz ni podan, ostanemo v mučnem polžaju, ko moramo primerjati govore v Ženevi in Looarnu z rezkimi napadi Čičerina proti Zvezi narodov in zapadu sploh. Konča z apelom, naj gredo vsi na delo, da rešijo Evropo in civilizacijo in odvrnejo .-barbarstvo«, ki sta se ga Spencer in Retnan enako bala in napol že — napovedala. Tako CaOlaux, ki danes potrjuje Vse, kar simo črtali v dosedanjih člankih o panevro-pejskem gibanju in njega idejah. Da nmtaitis routanldis 'govorim z dr. Coudenhovom, naj zaključim ta del današnjega dopisa z besedami: Koliko neprimerno bolje bi bilo za Francoze saime, ako bi se bili že 1. 1919 sestali z Nemci za zeleno mizo, namesto nesrečnih ekKpeaiinntov ob Reni in v Poruhrju in so končno le šli v Kauoso — v Locarno, ki ni drugega nego priznanje: nostra maxima cul-pa!! Nemčija je spodila vse svoje potentaie in mogoč je bil z devizo: »Nie \vieder Krieg! — sparatzum »naroda z narodom«! Tisti do-miišljaivi: »Schon zaigen!« — na tej botlezui so trpeli posebno .slovenski politikastri! — je doživel popoln bankerot! * V isti okvir spada tudi članek nedeljske »Neue Fr. Preisse« z naslovom: *Wcbu braucht Amerika ein saniertes Europac, ki ga je napisal Andrevv W. Mellon, zakladni tajnik Združenih držav amerikanskih. On gleda na združene države Evrope z egoističnega amer Uranskega stališča, da bo ozdravljena Evropa dober odjemalec po pametni trgovski praksi, da: trgovec raje zasluži 100 dolarjev, nego da dobi 50 dolarjev starega dolga. On zagotavlja vse simpatije Amerike za evropsko ozdravljenje, ali zaključi: Naša finančna politika do Evrope ne sloni na čustvih, marveč na razlogih zdrave pameti. * Češki bivši 'minister dr. R. Hotovec, član srednjeevropskega gospodarskega kongresa, je priobčil v isti številki »Neue Fr. Presse« članelk »Primum vivere«. Tu razpravlja o gospodarskih težavah v Evropi in pravi: »Die europaischen Staaten haben diesen Zu-stand durch ihre vciirtachaftMche Eigcnbriitclei verechuldet und verstarken diese Schulld durch iimmer »veitergehenden \v iir tscha ftlichen Abschluss.« — On vidi edino pomoč v ■združenju in pravi dobesedno: »Evropa, ki je v vojni obubožala in se zadolžite si more gospodarski opomoči le tedaj, ako njene države spoznajo, da ne morejo uspevati v čaru .prenapetega egoizma, da pa bi mogle doseči največji gospodarski (in s tem tudi politiški) mapredetk (Aufschvvung), ako se gospodarski združijo v gospodarico zvezo, ki zagotavlja vsaki državi polno poli-tiško samostojnost, vsakemu narodu popoten kulturni razmah, kar tudi nauspešnejše zatre kali za spore in nevarnost vseh evropskih konfliktov. Gospodarsko združenje vseh evropskih držav ne bo tako kmalu v polnem obsegu izvršeno, Teda nasledstvene države, ki se gospodarsko dobro izpopolnjujejo in med katerimi tudi ni niikakih napremostljivh polit iških diferenc, bi se zares mogle vrniti — k gospodarski modrosti in tako z ožjo gospodarsko zvezo tvoriti jedro, okoli, katerega bi se potem zbirale ostale države.« Isto misel je povedal, tudi dr. Coudemhove, ko je pisal, da bi mogla postati — Mala antanta začetnik za Panevropo. Tako pridobiva misel združenih držav Evrope čedalje več odličnih prijateljev in sobojevnikov. Politične vesti. = Prazne kombinacije in še bolj prazne nade. Naše esdeesa rsko časopisje poroča zopet, da se bo vladna koalicija skoraj razbila in da se že vrše pogajanja za vstop davido-vičevcev v vlado, s čemur da bi postali radikalnim radičevci nepotrebni. In veleučeno nedeljsko »Jutro« farbn, celo svoje naivne bralce, da je verjetno, da obenem z davidovi-cevei vstopijo tudi naši esdeeearji v vlado. Samo prazne tožbe, ki so pa vrhu tega silno neumite. Čisto gotovo nima g. Ljubu Davidovi« prav nobene druge skrbi, ko da reši iz mizerije stranko, ki ga je v najbolj važnem trenutku izdala. Te dobrote pa »dobričina« Ljuiba Davidov« cenjenim ešdeesaitjem res ne bo storil. — Značilna zmaga angleške delavske stranke. Pri nadomestnih volitvah v londonskem okraju Uammersmith-Nard je dobil kandidat delavske stranke Gardmer 13.095 glasov, kandidat konservativne stranke Gluckstein 9484 ih kandidat liberalne stranke Murzit 1974 glasov. — Leta 1923 pa je bilo razmerje glasov sledeče: Delavska stranka 8101 glas, konservativna 7256 in liberalna stranka 4374 glasov. — Leta 1924 pa so zmagali .konservativci z 12.925 glasovi nad delavskimi kandidatom ki je dobil samo 10.970 glasov. Zmagi delavske stranke pripisujejo velik pomen, ker sio se vršile volitve po generalni stavki in se smatra zmaga delavskega kandidata kot dokaz da je ljudstvo proti vladnemu postopanju za časa stavke. - Pripomniti pa je treba tudi to, da je bivši konservativni kandidat moral položiti mandat, ker se mu je dokazalo, da je sprejemal od madjarske vlade denar in nato zagovarjal njene interese. Jo dejstvo je aeveda na volilee e-n a ko m oni o vplivalo in pripomoglo k porastu konservativne stranke. ..ir = Mussolini o zunanji politiki Italije. Koncem zunanje politične debate v rimskem senatu je govoril Mussolini o ciljih in nalogah italijanske zunaje politike. Italija je sklenila Ločani »ki pakt, da ni izolirana. Jamstva glede meje na Brenuerju ni bilo mogoče zahtevati ker je to avstrijsko-italijamska meja, Končno pa je bila Italija za Looanteki pakt tudi vsled tega, ker je za mirovna načela. Samo[)Osebi se razume, da Italija pristaja na članstvo Nemčije v Svetu Zveze .narodov'. Kar se tiče očitka o italijanskem imperializmu, je ta znak dostojanstva italijanskega naroda. Narod, ki se je pozno uveljavil, ima potrebo po gospodarski in intelektualni ekspanziji. Seveda je za one narode, ki so _ si, že priborili dobra mesta, neprijetno,-če pride ■nepričakovan gost. Toda italijanski imperializem ni agresiven, ker je fašizem vseskozi za politiko miru. Fašizem noče motiti miru, toda noče se tudi razorožiti. Razorožitev je ali popolna ali pa je samo komedija. Doikler vse države ne razorože, se tudi Italija ne more ali pa bi storila samomor, rudi zahteva interes miru, da bo zadoščeno legitimnim interesom Italije. Ne more se posameznika obsoditi, še manj pa italijanski narod, joveča. Kdor pa ima velika stanovanja (mislim tudi srednji sloj), itak« oddaja del v podnajem, da zmore najemnin* Da bi zamenjal svoje veliko z manjšim * novanjem, pa .»e mu redko kdaj posrečk "J se vsak drži malega stanovanja vsled najemnine. Tuto vidimo, da prosi no stanovanje v Mariboru vedno pf I deset družin, za trisobno oko'’ d\ajset, /.a petsobno pa eden ali nihče. Lahko trdi resolucija, da nimajo hišni lastniki namena pretiravati najemnin in nehate imajo v resnici ta namen; v splto kažejo dosedanja izkustva vedno stremljenje. O hišnih dav^f« vedno lastniki, da so visoki, »t^^voiem Gasilu finančnem ministrstvu ui v svojem glas lu pravijo, da mora j”an“ .Jzl°' gov ukiniti zaščito, ker b. od povišanih najemnin imela mdveCJ° konst država vsled povišanih davkov. . .. Končno naj omenim se najnovejšo akcijo hišnih lastnikov. V Ljubljani in Mariboru so začeli pod geslom »200.000 brezstanovanj-cev« nabirati podpise podnajemnikov in brez-stanovanjcev i. d. proti podaljšanju (stanovanjskega zakona. Naj bodo uverjeni p ropa-gatorji te misli, da bodo najemniške organizacije mizno zasledovale to akcijo. Mislinjo pa tudi, da vsled zavednosti najemnikov tu akcija ne bo uspela. Štev. 120. *i i T-n^Tifcn«*!—rrfT •«--'■-•»»j* amk:slel’ kot znano, — Kongres Jadranske Straže se vrši dne 3. m It. m. v Beogradu. Kongresa S\ide-' leze delegati iz vse države. Na dnevnem redu so zanimiva predavanja. Generalni tajnik Alfirevic bo predaval o ideološkem in vojno--obrambnem programu Jadranske Straže, c an centi alnega odbora, publicist Ivaniševič Pa o kultunno-nacionalnem. — Zdravljenje invalidov v kopališčih. Ministrstvo socialne politike je reguliralo vpra- zdravljenja invalidov v kopališčih. In-' lrM, ki se žele zdraviti tekom letošnje se-'f kakem kopališču, naj vlagajo prošnje preš 6 1- iunija dalie- Za eilkrat 80 končam Mat 2 upravami v Vranju, Riibareki in * aruzi, z več drugimi kopališkimi uprava-1,11 se Pregovori še vrše. prTSbMie^l 11814 50 'L dne ‘-8- maja t. 1. igralcev ° razvrstitvi gledaliških naročanju materiala na nina iePalaeiJ v Nemčiji, pravilnik 0 daja-državne pomoč, urejanje in padpira-® vzornih kmetiskih posestev, narodbo mi-Dr«IStva za socialno politiko, s katero se iz-var?mia'i° plačilni razedi za pokojninsko za-n‘ ,y?uje nameščencev v Sloveniji in Dal-c.arfJ1 in razPis> P° katerem morajo pošilja« odloke o povračilu po pogojnih . i°ijah preko 10.000 Din v odobritev glavtti kontroli. ,i Odbor Za pritožbe in prošnje ima v 1 kem sejo, na kateri bo sklepal o zadnjih Pripravah za prenos zemeljskih ostankov na-s,h zaslužnih mož, ki počivajo v inozemstvu. — Kongres inžcnjerjev na Cetinju, Upra-N'a; Udružemja invalidov je sklenila, da se ■oittn kongres delegatov invalidskih 'ktwnU'B^cij iz vse države na Cetinju. Začelja u^^dnjega meseca se vrši plenarna se-nionp!,..,'6 uodoficirsko šolo v Čupriji. hn ,Tlh»taP9W lond. Finančno ministrstvo tihoto f . s*epal° ° ukinitvi kontrolnega 1'notarskega fonda. Razpisno učiteljsko mesto. Pri držaiv- '3to uČLtelin ^ V |u'bl^ni 'je rampiisano me-»io ucidelja. mesto so ootreihni »mcrmii vi uradniško službo («len 6. wadnl^k^i ziko- p njn! *** ^'nženi pr^jjeanki II. kategorije. Prošnje naj se viože pri ravnat el tstTvu državnega vzgajališ&i v Ljubljani najkasneje do lo. junija 1926. Podrobnosti glej v > Urad nem listu št. 50 z dne 28. maja I92(i — A tak e na Slovence in Hrvate na Reki. e precej časa -se ni slišalo o nasilnostih Ko- per slovanski živelj na Reki. Sedaij pa poroča suišaski »Novi list«, da so jeli Italijani na Reki zopet nastopati zoper hrvatsko in slovensko govoreče ljudi. List svari radi tega vse Hrvate in Slovence pred obiskom Reke. — Nove romunske poštne znamke. Generalna uprava romunskih pošt je prejela te dni pošiljko poštnih znamk, izdelanih v Monakovem ob priliki 60letnice kralja Ferdinanda. Na vseh znamkah se nahajajo portreti kralja Ferdinanda. Klišeji so bili uničeni, tako da je postala nova serija filatelistična rariteta. Noive anaimfke pridejo danes v promet. — Železniška zveza nied Mongolijo in Sibirijo. Sovjetski komisarijat za promet in mongolska vlada sta podpisala v Urši konvencijo o >zgradbi Kjehta in Urge. Nova proga bo šla skozi kraje, kjer so oskrbovale skoai stoletja pramet karaivane. Proga je tako m Sibirijo kot za Rusijo velikega gospodarskega in političnega pomena. Potegnila bo Mongolijo v krog ruskih interesov. — Umetni abortus na Ruskem. Leta 1925 je izdala posebna komisija pri zdravstvenem oddelku v Moskvi 8.980 dovoljenj za umetni splav. — Zlatonoeno aldansko ozemlje — administrativno samostojno. Svet komisarjev Ja-kutske republike je sklenil, da ustvari iz zlatonoisnih aklanskih pokrajin administrativno in gospod a it k o samostojno okrožje, nadejale se, da tako uvede v teh krajih urejene razmere. Za cent rum je določeno mesto To-mot, ki so ga že pričeli graditi. — Avstrijski državni nameščenci groze zopet s stavko. Avstrijski državni nameščenci zahtevajo 15 odstotno draginjsko doklado za četrt leta. Njihova zahteva je terminirana. Za slučaij, da jim vlada ne ugodi, groee s stavko. — Papež si gradi trgovsko mornarico. Vatikan je ustvaril te dni temelj lastni trgovski j mornarici. Zgradil je rečni parnik »Pij XI. , S ki bo oskrboval misionske postaje Ob Nilu s provijantom. Parnik je bil zgrajen v milanski ladjedelnici. Od tam ga prepeljejo naj-preje v Aleksandrijo, nakar nastopi svojo službo. (>b odhodu parnika se bodo vršile velike religiozne svečanosti. — Eksplozija bencina na prevozni ladiji. Te dni je izbruhnil na prevoznem parniku, ki posreduje promet med Hambornom in levim bregom Rena, sredi reke, 'baš v trenutku, ko se je parnik ustavil, požar. Vnela se je z bencinom prepojena obleka strojnika, ki ije skočil, da se ni smrtno opekel, v vodo. Na parniku, na katerem se je nahajalo 45 oseb, med njimi mnogo žena in otrok, se je vnel nato še bencin. Nastala je silna panika. Moški so ženske in otroke le s težavo zadržali, da niso poskakali v vodo. K sreči je prišel v istem trenutku mimo drug parnik, ki je vse paisažirje rešil ter potegnil tudi strojnika iz valov. Več patsažirjev, kakor tudi strojnik, je zadobilo nevarne opekline. — Pijani orožniki ustrelili davkoplačevalca. Te dni se je podal kmet Tržič z dvema drugima kmetoma iz Letina na Savi (občina Suni a na Hrvatekem) v neko gostilno onstran Save. Ker pa žive prebivalci teh dveh vasi v sovraštvu, si je družba, prišedši na nasprotni breg zopet premislila ter vstopila v čolne boleč se vrniti domov. V prvem nadstropni’gostilne sta se zabavala dva pijana orožnika. Ko sta opazila, da so <*e kmetje odpeljali nazaj, sta najel« tudi onadva čoln ter še peljala za njimi. Na nasprotnem bregu sta jela lopova na nič hudega sluteče kmete besno streljati. Pri streljanju je bil eden od kmetov ubit. Zapušča ženo v blagoslovljenem stanju. Oblasti so uvedle zoper lopove v orožniških monturah preiskavo. — S plinom jc bil usmrčen te dni v Ameriki Jugosloven Jukič iz Bosne, ki je umoril svojo zaročenko. Ker je ta način eksekucije v Ameriki šele pred kratkim uveden, je vladalo za usmrčenje veliko zanimanje. Eksekucija se je izborno posrečila. Jukič je bil mrtev v 25 do 30 sekundah. Usmrčeni je brat znanega atentatorja Luke Jukiča, ki je ustrelil svoječasno v Zagrebu komisarja Ouivaja. — Obnova procesa zoper Gustava in Mici Lederer. Včeraj se je pričela v Budapešti obravnava v obnov n eni postopanju zoper Kiiano morilsko dvojico Gustav in Mici Lederer. Gospa Lederer skuša rešiti svojega mioža vislic z novimi razkritji ter riskira s tem, da pride sama na vislice. Orožniki in vojaki -— roparski morilci, la San rernanda (Filipini) poročajo: Te dni se je vršila na otoku Luxon nedaleč San Fer-juirida veselica, ki je končala s pretepom, pri katerem so bile 4 osebe uibite, 19 pa ranjenih. 28 oseb, večinoma orožnikov in vojakov je bilo areliranih, ker »o osumljene roparskega umora. — Rekord v bigamijah. V Filadelfiji je bil dni ar&iran glasoviti ženitbeni slepar Ro- b^!m fflfitn, ki se mu očita 140 slučajev snrptnn®' .VYittman se je £nal vedno in povsod ril je ,»« ,v najboljšo družbo. Dvo-'toricno ® ' dam.], o kateri je bilo no- je poročil i£°velil«> doto. Tekom let gatih mladih niC manj kot 140 b0' je osleparil za „kroj“(SoaM*! >'»■ itogl.jeneli trupli toh nilmllCljSfu^S se je, da gre za strašen samomor dveh zaljubljencev. On, niladoporočen mož in rodbinski oče, se je ■zaljubil v sestro svoje soproge, ki ga je tako omrežila, da je hil v njenih rokuh orodje brez vsake lastne volje ter jel zanemarjati soprogo in otroka. Končno sta 'sklenila, da gresta skupno v prostovoljno smrt. Podala sta se na Opčiaio, se drug k drugemu privezala z železno žico ter vrgla konec žice na 'visokonaponiski provod. Električni .tok ju je ulbil v trenutku ter užgal njiju trupla. V poslovilnem pismu svojim sorodnikom izraza samomorilec željo da se ga pokoplje skupno z njegovo svakinjo. — Svetovni rekord »stradali!*- umetnice«. 1 e dni je dokončala v Kolnu »Lonny 'Stra- dalno produkcijo. Stradala je 48 dni in 2 uri ter izgubila na teži 22 funtov. Pobila je zadnji svetovni rekord. — Gigantična radiopostaja. Kot poročajo iz Stockholma, je sklenila Švedska vlada, da vzpostavi v Motali veliko radiopostajo za vso srednjo Švedsko. Stroški so proračunani na 1.100.000 švedskih kron (ca 20 milijonov dinarjev). Postaja bo imela dva po 120 metrov visoka drogova, efekt anten bo znašal 30 kilovatov. — Kralja Ilakona ugriznil pes. Iz Oslo poročajo: Kralja Hakona, ki je šel S Svojima dvema malima hrtoma na iaprehod, je ugriznila doga, ki je bila napadla najpreje njegova psa, v roko.TBoškbdba ni neznatna. — Velika tatvina na oceanskem parniku. Kot poroča »WeserzeMung«, je bila te dni oropana na potu iz Newyorka v Bremen denarna pošta za Anglijo. Kot tatvine sumljiva sta bila takoj po prihodu parnika v Bremen aretirana neki Rosenberg in mornar Barrs. Dva dni pozneje je našla policija tudi iikra-dene vrednostne papirje, ki reprezentirajo 250.000 zlatih mark. — Mladinski Ust Zvonček. Prejeli smo 9. številko Zvončka, ki nam prinaša na prvem meatiu Gamglovo Odo na Maribor. Priljubljeni mladinski pisatelj Vandot nadaljnje povest »Kocljeva osveta«, ki je opremljena s primernimi slikami. Stric Pavle dodaja tudi v tej številki svoj prispevek na Izprehodih po Beogradu«. Sliki v tem spisu nam predo-aujeta park na Topčideru in platane na Top-čideiislkem vrtu. Med pesnitvami naj omenimo Rojčevo »Vse poje«, Marije Lamutove »Binkonštne sanje ljubko Cebularje\-o pesmico »Zvonček« budi in Utvino »Staro pesem«. Neosvobojeni brat zaključuje svoj spis »Domovina vedno mislim nate-?. Dr. Fr. Zbašnik nam pripoveduje zgodbo »Mož z leseno nogo«, Marija Mamutova se spominja v spisu »Naš bratec Igor Grudinski« raškega begunca, ki mu je bila zgodaj pretrgana nit življenja, Jeras pa nadaljuje spis »Deklice iz preteklosti«. Običajen del »Pouk in zabava* prinaša ,križa+ko in spisek Fr. Rojca »Za prijatelje prirode« s prelepo plastično sivko »Spomenik življenja«. Poleg tega vsebuje ta števi-lka tudi »Pametnice« in običajni »Kotiček Doropoljskega*. Tudi ta zvezek Zvončka prinaša, kakor vidite, bogato in mično vsebino in vse to za mal denar. Sezite pridno po njem! — Vsem radio-amaterjem in radio-tvrd-kam. Radio-klu/b v Ljubljani priredi prilikam letošnjega velesejma od 26. junija do 5. julija v posebnem oddelku radio-razistavo. V poštev pridejo vsakovrstni raddo-aparati in deli tvorniškega izdelka, kakor tudi oni, izdelki nažih amaterjev. Udeležba je zia Nikogar brezplačna, aranžma prevzame radioklub, ki bo imel za časa razstave v svojem oddelku stalno zastopnika, ki bo dajal vsem inaeresentom potrebne informacije. Vsi, ki se nameravajo udeležiti te razstave, -bodisi tvrdke ali amaterji, naj prijavijo svojo udeležbo do 5. junija tajništvu Radio-kluba v Ljubljani. V svoji prijavi naj točno navedejo kaj itn koliko nameravajo razstaviti, kakor tudi točni naslov. K udeležbi se vabi zlasti amater-je-člane radio-klubov v Sloveniji. olmska cikorija je Ljubljana. 1— Popis živine, vozil in opreme. Popisali se bodo: a) živina, stara nad tri leta in sicer konji, osli, mezgi, mule in voli; b) vozovi za konjsko in volovsko vprego, kočije, koleslji, zapravljivčki, dvokoluice s sodi za vodo, sedla, zaprege (komati, naprsnjaki), nadalje aeroplani in plovna sredstva (čolni itd.); c) avtomobila (osebni in tovorni); č) motocikli in d) bicikli. živino, vozove in ostale pred-mete, navedene pod točko b). ter moške bi-eikle morajo lastniki na ozemlju meslne ob-ome ljubljenjake ne glede na to, ali so jih imeli doslej že prijavljene ali ne, nanovo ustno prijaviti mestiienm vojaškemu uradu v Mestnem domu v dopoldanskih uradnih urah v četrtek, dne 10. junija t. 1.; S—T v petek, dne 11. 'junija t. 1. in U—ž v soboto, dne 12. junija t. 1. Ob gori navedenih dneh se morajo prijaviti tudi oni avtomolbili in moto-cikli, ki še niso priglašeni mestnemu vojaškemu uradu. Že prijavljenih avtomobilov in motociklov ni potreba ponovno priglaišati. Vsaka, po zaključi hi popisa nastala iapre-lnemlba, ki se tiče gori navedene živine, vozil in opreme (n. pr. nakup, prodaja, pogin živine, neiiporabljivoet vozil itd.) se mora takoj naznaniti mestnemu voljaškemu uradu. Pregled živine, voznih in prenosnih sredstev se bo \ ft.il za meistno oibčino ljulbljanako od " u t*aWe- ^!Se podrobnosti o tem pregledu se bodo pravočasno objavile s po- f !!! Lwg!a^m- Nainen )>opisa in pregle-■ a-. ,,?v'V1’/'lcl'|a' tem'več samo evidenca. Vo-'Si Ea "'0,'a namr®č za slučaj vojske '■f^živh^? Zl'vne in V07-il imamo v drža-‘le bo .žigosala. Kdor bi skušal rpirlfulu w ln, vo*ila odtegnWi popisu in pregledu, ,bo strogo kaznovan. truoila z’lb!Tr' f redv^rajšnjim se je za-'Antoniia 1 \°^\ 2eila (i™™ega vpokojenca Linhartova ulica h. Ntjeno »ta- i-a ie I>o izkušen ega saimomo- s SVorlmPJ^iB.tanOVanja in skl'ib’ cla *‘a"e cesti ‘>°l0hniin možem in tremi otroci na lo'l7 porotna obravnava bo dne T"' ' J} \ 'Ogovarjal se bo poštni poduradnik v«1,,, i x n radi ^ane alfere v ambulantnem vozu kočevskega vlaka pri Grosupljem. Dr-zavrn pravdnik očita iKafanu, da je roparski napad fingiral. DOPIS. Iz Mavčič pri Kranju. V Mavčičah pri Kranju je pričela trgovino z mešanim blagom neka Elizabeta Forghet, ki niti ni naša državljanka, ni zmožna našega jezika, ne v govoru in seve še manj v pisavi. Pomaga ji pri trgovini baje neki Tomič, ki je imenovano tudi z Dunaja sem pripeljal, kjer je služila za otročjo pestunjo. Čudno se nam zdi, da je dalo okr. glavarstvo v Kranju Forghetovi za to potrebno dovoljenje? Zakaj gre>mi>j trgovcev v Kranju ni znal ščititi domačega trgovstva'? OBČNI ZBOR KMEČKIH FANTOV IN DEKLET. V nedeljo, dne 30. maja se je vršil v Ljubljani v salonu pri »Levu« redni občni zbor »Zveze društev kmetskih fantov in deklet. Kakor vsako delo, ki ga ta organizacija kmetske mladine vrši, tako je bil tudi njen občni zbor od slovenske javnosti skoro neopažen, brez hrupa in reklame. Kdor pa se je tega zelo dobro obiskanega zborovanja udeležil in Cul poročila delegatov posameznih društev, je moral priznati, da se je ta organizacija zelo vkoreninila v življenje našega kmetskega naroda, kjer požrtvovalno in agilno deluje na vzgojnem, kulturnem in gospodarskem polju. Kot delegat načelstva Slovenske kmetske stranke in zastopnik ministra Puclja se je občnega zbora udeležil dr. Marušič. Narodni poslanec Joca Jovanovič pa je zastopal Savez jugoslovanske zemljoradničke omladine. Več uglednih osebnosti je poslalo pismene pozdrave. Po formalni otvoritvi in verificiranju delegatov je dobil besedo dr. Marušič, ki je sporočil pozdrave ministra Puclja. V svojem nadaljnem govoru je po-vdarjal važnost naloge, ki jo mladina vrši s svojim delom v kmetskem pokretu in jo je pozval, naj ostane tudi v bodoče ravno talio poštena, navdušena in borbena za pravice svojega kmetskega naroda. Narodni poslanec Joca Jovanovič je pozdravil zborovalce v imenu beograjskega saveza, nato je poročal o srbski zemljoradni-ški mladini, ki je sedaj vsa na delu med narodom, ki trpi in hira na neznosnih posledicah sedanjih nezdravih in nemoralnih razmer in današnje težke socijalne in gospodarske krize. Vsa kmetska mladina, brez ozira na taktično postopanje naših kmetskih strank, mora čuvati čistost kmetskega programa in združevati pod svojo neomadeževano zastavo poljedelce vse države. Iz poročila predsednika in tajnika je bilo razvidno ogromno delo, ki ga je izvršila Zveza v preteklem letu. Vršili so se praktični gospodinjski tečaji, gospodarski tečaji, večinoma izpopolnjeni v higijeni, dalje razna predavanja, prireditve, zleti na vzorna posestva, v tovarne in gospodarske razstave. Važno je tudi delo dramatičnih odsekov, pevskih in glasbenih zborov itd. Pri vsem lem delu je bila zveza, kakor v njej včlanjena društva, navezana izključno na denarna sredstva, ki so jih člani preskrbeli s svojimi članskimi prispevki. Zato je vrednost dela tem večja. Da bi za uspešnejše delo v prihodnjem letu Zveza priskrbela kaj več denarnih sredstev, prireja ravno sedaj loterijo. Omeniti je treba tudi vsakoletno delegiranje nekoliko mladih fantov v kmetijsko prakso na Češko, kjer si brezplačno izpopolnjujejo svoje praktično znanje na večjih, moderno urejenih posestvih. Vsem poročilom je sledila živahna debala o delu, ki čaka organizacijo v prihodnjem letu. Novemu glavnemu odboru so se nato določile potrebne smernice, med katerimi je po>ebno važna ona, ki usmerja stremljenje po čim popolnejši organizaciji slovenske, hr-vatske in srbske kmetske mladine, ki naj bo združena v mogočni vsedržavni zvezi in naj neustrašeno vihti prapor Stare pravde v boju za njeno zmago. Končno je bila poslana pozdravna brzojav-ka_ ministru Puclju, narodni poslanec Jovanovič pa je bil naprošen, da izroči tople pozdrave vsem srbskim bratom z zagotovilom, da nas bo vsaka nevarnost našla vedno pripravljene, stopiti ramo ob rami v borbo proti skupnemu nasprotniku. Del delegaiov se je po občnem zboru odzval povabilu predsednika in napravil izlet v I cmačevo ob Savi. Zveza društev kmečkih fantov in deklet je članica Saveza jugoslovanske zemljoradničke omladine m skupno z njo članica Saveza slo-vanskih kmetskih mladinskih organizacij. ZADNJA POT SREČKA KOSOVELA. Pogreb prerano umrlega pesnika Srečka Kosovela se je vršil v soboto popoldne v njegovem rojstnem kraju Tomaju. Krsto, vso s cvetjem in venci okrašeno, so prenesli k zadnjemu pokoju bivši sošolci in fai^ov^P ,v spremstvu domačih fantov. Pred krsto so korakale belo oblečene ’ ',ee’ Pogreba pa so se udeležili pole« ^,hltn f'’ zastopniki >Sveta slušateljev ljub anske univerze«, revije »Ljubljanski Zvon«, »Mladine«, tržaškega društva »Bal-,?JJrl9ke »Zveze prosvetnih društev , »Učiteljskega lista«, društva »Tomaj«, »Literarno dramatičnega kluba« iz Ljubljane, k - Primorcev«, katoliških dijakov in >Kluba študentov tnarskistov« iz Ljubljane itd., in veliko število rojakov. Ob odprtem grobu je najprej spregovoril katoliški akademik Tozon, ki je v lepem govoru očrtal Kosovelovo ljubezen do kraške grude. Na razpoloženje je mučno vplivalo njegovo preveliko povdarjanje katolicizma. Akademik Kreft je govoril v imenu prijateljev pokojnega pesnika in mu sporočil zadnje pozdrave vseh znanih fantov in deklet, nato pa je spustil okrašen šopek v grob, ki so ga potem navzoči zasuli s cvetjem. Na grob je potem zastopnik SSLU položil krasen venec, enako tudi pokojnikovi prijatelji. Prisotni karabinerji in fašisti niso povzročali prevelikih šikan. Naj ti bo lahka zemlja k raška zemlja, ki si jo tako s srcem ljubil, dragi naš prijatelj Srečko! tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. I) r a m a : Začetek oh 20. uri zvečer. Torek, 1. junija: Jakob Ruda. — Red C. Sreda, '2. junija: Ladja Tenaciiy. — Red F. O p e ra: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 1. junija: Glumači. Gianui Sehicdii. — Red E. Sreda, 2. junija: Boheme. — Red L). Koncert pevskega zbora Glasbene Matice. Prihodnji teden priredi pevoki zbor Glasbene Matice koncert, na katerem bode izvajal izvirni oratorij: Abrahamova žrtev, delo skladatelja dr. Božidara Sirole iz Zagreba. Delo je zelo obsežno ter pisano za veliki tnešan icbor, (i solistov in orkester. Delo je naštudirali kapelnik Niko Štritof, ki oratorij tudi dirigira. Koncert se vrši v veliki dvorani hotela Unon iu so vstopnice že v predprodaji v Matični knjigarni. Cene po 40, 80, 25, 20, 15, 12 in 10 Din. Opozarjamo, da je izšlo tudi tiskano besedilo oratorija, ki stane v predprodaji 4 Din. Pevski /.bor Glasbene Matice. Danes v torek 1. junija ob pol sedmih zvečer, skupna vaja mešanega zbora za oratorij. Smo pred koncertcm, zalo brezpogojna iočnosi. Odbor. »Mladina«. Izšla je :Mladina< štev. G.—7. Njena bogata in borbeno-kulturna vsebina jo sama priporoča vsem prijateljem mladine iu odlkrite, moške besde. Več o njej prihodnjič. Šport. Finska visokošolska mojstrstva. Ob mrzlem vremenu so pričela v soboto mojstrstva finskih vi&okošolcev v lahki atletiki. Pariški zmagovalec v petoboju Lehtonen je dosegel v skoku na daljavo 6.61 m pred Hakoka. V teku na 200 m je zmagal Wahander v 23 sek. Kroglo je vrgel Tor po 13.93 m pred Caselin-sem, ki je dosegel 13.06 m. — V teku na 5000 metrov se je kot prvi plasiral Myntinnen v 16 : 02. — V metu kopija je bil prvi Ruha-men z 56,80 m. — V metu diska je dosegel prvo mesto Forpo z 39.23 m. — Tek na 100 m je