Iz pod Ljubelja na Goreuskem. Dragi mi ,,Vedež!" najbližnja šola iz pod velieastnega Ljubelja, od koder daleč na okrog mervice nabiram za tvoja radovedna ušesa, je: teržiška glavna šola. Ha, Teržie! koinu pač ne bi bilo znano to ime, o kterem se je v prctečenih lelih bralo in piaarilo do sitega ? Kdo je, ki ne ve, od onih Slovencein nepozabljivih knjižur, ki so od leta 1861. v smešni opravi hodile na beli dan? Kamorkoli piišedši, poprašan si bil gotovo, jeli si bral j,Don Kiaota della blatua vas", ,,Thierfabel", ,,Deutsch(hum in Krain" in sam večni Bog vedi, kako se že vse nazivajo ti slovstveni fenomeni na slovenski zemlji. fn ako si zraven teh navedenih brošuric pvebiral tudi druge Slovencem neprijazne, sovražne časnike, steknil si gotovo kako.šen ,,Eingesendet", kazaje ti, da so tu prebivavci, ki ptuji kulturi žertvujeje in kterim je naš mili domači jezik — nerazumljiv idiom. Vse (e brošarice, časopisi in ,,Eingesendet"' opisovali so ti podljubeljske stanovavce v raznoternih barvah. Neki so terdili, da so (o naselniki starega germanskega debla, drugi so jih ,,Cinibrea nazivali, zopet (retji so jezikovali, da so to le nekaki človeski fenomeni novejih časov, ki pa bodo časoina, enako drugim nebnim in naravnim prikazknm popolnoma zginili, ter se poteni Bog ve, koliko stoletij ne bodo več prisvetili. To tretje mnenje bi tudi jaz priterdil, pa — temu bodi, kakor drago; a gotovo paje: Sve vremenom svojirn hodi, Umrčt' mora, što se rodi! A v lem po vsem Slovenskem, še celo rieki v ,,deuUchem Reichu" dobro znanein, slovečem kraji je tudi šola, šolska mladina in učilelji, kakor povsod drugod, iu gotovo si radoveden ti in ,,Klatež", kakošno da je stanjc tukajšnje šole. Hočem tedaj vstreči vajini radovednosti že iz tega razloga, da se mi moj piijane ,,Klatež" ne pritepe v (a kraj, ker znali bi ga pod vcličansko kladvo djati, in za večno bi mu zamerzeli podljubeljski kraji. — Teržinka šola, v kteri se je njega dni, kakor piipovedujejo, posterv (Forelle) šulski mladini razlagala tako le: ,,ForeIa iina (ače, veliče, rudeče piče" , prestrojila se je iz prejšnjih treh razredov le(a 1859. v glavno šolo a štirimi razredi. 8o!a ima gospoda vodjo in pa tri učitelje; od leta 1863. pa tudi še posebnega kaleheta, ki pa podučuje v ker.šanskeni nauku saino v tretjem razredu. Že pervi vodja, čast. gosp. Fr. Ks. Vohinec, sedaj župnik kovorske fare, bili so navdušen, versten Slovenec, ter ravnali pri podučevanji šolske mladine enakopravno. Še bolj so se pa vrata slovensčini v solo odperla pod vodstvom gosp. Ig. Eržeua, kteri je strogo zahteval, da se podučuje na podlagi našega milega domačega jezika; in to je bilo v oni viharni dobi, v kteri so se zgorej omenjene ,,brošure" in ,,Eingesendet" rodili. Marsiktero grenko besedo je bilo (reba požreti; a na vse zadnje potihnili so vendar nasprotniki naši in zamerlo je ouo sovražno čertenje tolikanj hudo proteče elovenskemu jezikn. Nobena žira duša se dandanes ne zineni več za ono nenaravno zabtevanje uemškega jezika, (einveč slisi ee simtertje po druž- bah, da se otroci morajo pridno slovensčine, zraven pa tudi nemsčine učiti. Tako se tudi ravna; ravno tako, kakor zableva postava. Veliko zamore se pii šoli, ako ae ravna postavno in, ako nain je šola gorko pri serci. To so pokazali sedanji vodja gosp. J. Juvan, kterim je šola perva in najimenitniša skerb za duhovnimi opravili. Naelopivši ta težavui posel, našli so veliko šolskih zadcv v prav žalostnem atauji, za ktere so prejšnji vodji le kaj nialega storili, ter jo pustili svojemu nasledniku m serčno ž.eljo, naj je on na bolje stanje pripravi, ako mu je drago. — To se je tudi zgodilo. Kar se ni dalo pu niirni prija/.ni poli preuaiediti, prestrojilo se je po postavi, in tako 80 pokazali ta gosp. vodja z gospodom župuikom Vekoslavom Koširjem v pravi piijateljski zvezi in Ijubezni do šolske mladine, da postave nc smcjo biti inertve na popirji, ampak morajo piihiteti vseni potrebam krepko na ponioč. Tako je (udi moralo biti. Znano pa je, da, kdor svoje dolžnosti tankoina in vestuo spolnujc, oinerzue se leinu in uncmu; ali (o omenjenega gosp. vodja nič ne briga, kajti njih geslo je: ,,Dokler «em pri šoli, ravual bodcm vselej, kakor m i viši ukazi velevajo, in nc jcnjain za las ne!" — In glej! otroci hodijo veeidel prav rcdno v šolo, kajti starši boje se postave,/ktera zahleva, da otroci pridno vsakdaujo šolo obiskujejo, in od ktere prej šc vedeli niso. Učenci pa, kteri po neniarnosti svojih staršev šolo i/.pusčajo, nazuanijo sc najpred gosp. župniku. Ta starše ojstro opominjajo in svare; ako se pa to mora še v drugo in tretje ponavljati, naznanijo gosp. vodja neiiiarne otroke okrajnemu predstojniku, ktcri se pa poprime strogih sredstev. In kaj se zgodi na vse zadnje? Zandann piipelje odoka v strah vse šolske mladine z nataknjenim bajonetom v solsko sobo. To pa — mislim jaz — že nekaj zda. Naredila se je tudi v kratkem majhna denarnica za uboge učence, v ktero gosp. vodja skerbno nabirajo novce, da se bolj revnim učeucein nakupi potrebno šolsko orodje. *) Gerdo obuasaiije, tatvina, nesramnost in druge nečednosti, ki se tako pogostoma nahajajo pri mladini, se po zashižeiiji strogo kaznujejo. Slarši takih popačenih otrok primorani so k gosp. župniku, kteri jih ojstro opoininjajo na mladost prav pozorno glcdati, sicer se bode ravnalo postavno. Vidiš, dragi nioj ,,Vedež", tako morali bi vsi vodji iu gosp. župniki ruvnati, potem bi »e še le hiiicIo upati, da bode šola obrodila zaželjeni sad iu da bodo ž njiin nastali tudi bolji časi. — Učitelji! deržite se tedaj postave! Vse nevgodnosti in pomankljivosti naznanite svojemu vodju ali gosp. župniku, kteri jih, ako se drugače ne more pomagati, predlože okrajnemu predstojniku. Ta mora tudi vestno in na tanko spoluovati svoje dolžnosti iu varn v vseh zadregah postavno na pomoč prihiteti. (Konec sledi.^ Iz pod Grintovca. G. dopisnik v predzadnjem listu ,,Uč. Tov." pravi, da bi rad pozvedil, kako kaj šolstvo pri belih Kranjcih napreduje; žalovaje pa opomni, da o meji horvaški, svojih nepozabljivih krajih in o napredku Ijudskih šol ne zvč ničesa. Dragi mi prijatel! tudi jaz sem se nkoio iz srcdisča belih Kranjcev priklatil pod viHoki *) To naj bi se marsikje posnemalo ! Vredu. Grintovec na Gorensko. Preživel 8cm v beli Krajni blizo štiri leta, in zdi se mi, da scm se neki dan v zelenein logu sprehajal tudi z g. dopiHiiikom, prebiraje neke spise nevtiudljivega B. Tomšiča, bivšega učitelja na Vinici. Dasiravno sem že sedaj tretje leto naGorenskeni, se vendar še živo spoininjam nekdanjih nepozabljivih mi ur, ki sem jih preživel pri belih Kranjcih. O napredku ondašnjih ljudskih šol vem tudi toliko, da sein si svest, da bode radovedni ,,Vedey/' zvedši take novice veselja poskakoval. Tudi, kar se je v novejšem času v ondotnem šolskem okraji posebnega zgodilo, mi je iz verjetnih dopisov znano. Naj zvejo torej (udi pod Ljubelj, da med tem, ko Ribnica, Sodrašica, Cirknica in Postojna tako verlo na šolskem polji napredujejo, tudi v metliškera' in černomaljskem šolskem okraji ne zaostajajo. Ako bi človek, kteri ni nekaj let hodil po teh krajih, prišel sedaj v nektere fare, bi se mogel čudili, koliko se je o tem spremenilo. Tain, kjer je nekdaj resje rastlo in groblje stalo, stoje nedaj lepe krasne solske hiše. Kaj ni to slava belim Kranjcem? V Podzemeljna, v Adlešicah, v Dragatušu in na Planini so sozidali čisto nove prostorne šolske poslopja. Na Verhu so kupili faimani neko staro, prostorno hiso, v kteri se, če se ne motim, že šesto leto otroei podučujejo; pač žalostnu! če je tudi to bišo na belo nedeljo končal siloviti požar. Černomaljska glavna šola tudi vsako leto bolj spoznava pravi namen šole iu stopa po stopinjah, ktere peljejo do prave vsestranske omike. Gospod župnik so lansko leto prostovoljno odločili nekoliko zeinlje, kjer sedaj otroke podučujejo v sadjoreji. I.etos sem pa po nekem dopisniku zvedil, da neka gospodičina žensko šolsko mladost tudi podučaje v »ivanji in pletenji. Zopet en korak naprej! Srečna je ta šola posebno v tej zadevi, da ima zmiiaj nevtrudIjive, za šolsko blagostanje navdušene vodje. Seveda, kakošen je vodja, takoaiii so večidel učitelji, in to je pravo! Želeti bi bilo v Cernomlju le še to, da bi skorej imeli učitelji svoje stanovanja, da bi se ne potikali drugod, boje se vsakdanje gospodarjeve zamere. — Posebuo v lepi raj se je spremenila nekdanja pusta, zapnsčena vas Dragatuš. Lepa iu posebno /.nutraj z novimi orglami, z lepim križovira potom, z umetno lično narejeiiimi spovednicami in z drugimi lepotijami okinčana cerkev, lepa nova šola na desno in lep farovž na lcvo cerkve so priča, kaj vse za dobro vneti duh more storiti. Okoli cerkve in šole, koder je nekdaj le praprot rastla, kinča sedaj bo/.jo hišo lep velik vert, in tudi šola je tako rekoč v sredi lepega verta. To je veselje! 0 semiški šoli vem za sedaj le toliko, da eta tamkaj sedaj dva nčitclja; kar mi jc pa od poprej znano in kar sem satn vidil je, da tamkaj h konecletni preskušnji tudi ncdcljski otroci hodijo. — 0 metliški šoli bi se dalo veliko govoriti, pa moram še ,,Vedeža" v tej reči kaj več pobarati; sedaj sein od metliškega ^Vedeža" le toliko zvedil, da imajo tudi v Metliki šolskega pomočnika. *) V Viniški šoli sem bil tudi večkrat pri spraševanji. Otroci so vselej dobro odgovarjali in sedanjega učitelja so gosp. dekan vselej *) Ravnokar smo dobili prijazen dopis iz Černomlja, ki ga bodemo drugo pot prinesli. . Vred«. pohvalili. Učiteljski zboii ho bili ob inojcm času v semiski dekaniji po dvakrat ali celo trikrat v lctu v navadi; ja/, iniHliin, da ju sedaj ravno tako. — Naj maiij hvale vrednega bi pa mogel povedali, kako posebno tisti učitelji, klerim je plača zgolj v denarjih odločena, v beli Krajni krajcarčke skupaj spravljajo. Res, jako lerdo se v tcj rcči nekterim godi; a povem vam tudi, če človek prav premisli, kako je ta ubogi slovenski narod ponižen, kako je duhovski in deželski oblasti pokoren, kako spoštnje duhovne in učitelje in kako je radodarcn in postrežljiv pri vsaki priložnosti, če le količkaj premore, — se gotovo ložeje poterpi. Kjer so pa učiteljski dohodki v biri, p. v žitu ali vinu odločeni, tam varčne gospodinje lahko shajajo; zakaj beli revni Kranjci učitelju vsega rajše in res ložeje dajejo, kakor denar. — Toliko vem jaz o napredku šolstva pii belib Kranjcih. Če pa kdo o belih Kranjcih kaj obširnejšega hoče povedati, nara bo gotovo Ijubo vsein, ki radi slišimo oadašnje novice, Lepše bi bilo , da bi učitelji ,,Tovarša" z dopisi podpirali, kakor pa, da ga psujejn in pravijo, da je prazcu in Bog ve, kaj še vse! Iz Ribnice. (Ueiteljski zbor.) 1. rožnika smo imeli letos pcrvi učitelj^ri v.bov. Sošli so se 4. g. g. kateheti in 13 g. g. učileljev. Odgovarjali smo na perve fri vprašanje, ki jih je preč. knezošk. koiizistorij razpisal 34. dec. preteč. 1. (Glej let. ,,Tov." I. 3.") Izdelali smo te vprašanje pismeno nekaj po slovenski, veeidel pa po neniKki. — Govorili smo precej obširno, ker smo o puli deselih začeli, iu še le o poli štirih končali. Pii pervem vprašanji »ino naštevali enakosti in različnosti med nemsčino iu slovensčino pri obdclovanji golega sfavka, in prav živo smo se pomenkovali, kako naj učitelj obdeluje matenii jezik i. t. d. — Poteni so nas naš preč. gospod dekan opomnili na nektere različnosti pri obeh jezikih, posebuo ho nam kazali, kako se Sloveneo od Nemca v tein loči, da on osebo, ki jo spoštuje, zmiraj v množini v 3. osebi rabi; veiidar pa že sim ter tje tudi Slovenec o tem Nemca napčno posnema, ker že skorej v vseh časnikih se piše: nSv. oče Pij je zmiraj bolj vesel" , namesti: ,,Sv. oče Pij so" i. t. d. Milovali so pa na.še šole zavoljo (ega, ker 8C v njih mladiiia saniu po slovenski uči, da potem ne more v vikših razicdili dostojno napredovati, ker ne ume nemškega, in po vikših šolah pa šc vedno gospndari nemški jezik, in da to nc bo popved boljše, dokler tudi v latinskib in realnib šnlali ne bo slovenski jc/.ik poglavitui jezik, kar pa boino inorebiti inogli še dolgo dolgo čakati. — 0 drugi reči se je nekako (ako le govorilo: Bog je dal vsakemu človeku misli in želje; vsak človek pa svoje misli rad drugim razodeva, sej pravi pregovor: ,,Česar je scrce polno, iz ust gre"; ker pa otroci svoje misli ne znajo in ne inorejo prav ver.šloina razodcti, jih mora učitelj vaditi govoriti in spisovafi, kar mu veleva kazavni poduk; on naj namrcč učence opominja na reči, kijih vidijo okoli sebe, da jih razločujejo po lastnoslih i. t. d. Pripovedalo se je ludi, kako naj učitelj v malih šolah napreduje s takimi vajami. Tudi pri tej priložnosti so nain naš preč. gospod pervosednik lepo pripovedovali in nam priporočevali, da ee mora učitelj za ta nauk vselej, kedar ga hoče prav pospeševati, skerbno pripravljali. Svetovali so, da naj ni vsak učilclj napravi 3 zvezke t. j. za vsak razred posebej, in naj vse vaje, ktere podučuje, naj pred isam vse izdela in spisuje ; posebno pa so nam zaterdovali, da naj bi ta nauk, kolikor je mogoče, le bolj djansko podučevali. — O (retjem vprašanji smo se nekako tako le pomeiikovali: Gotovo jc, da sadjoreja zelo povzdiguje blagostan v deželi, in da je sadje velikrat krepka bramba zoper lakot i. t. d. Tudi se ne more reči, da bi se zavoljo sadjoreje kako drugo delo zanemarjalo. Sadje neizrečeno veliko koristi, ker se vživa sirovo, kuhano in posušeno ; še iz gnjilega sadja se uapravlja kis (jesib), ki veliko zda pri gospodarstvu; tudi les sadnih dreves koristi na vse strani. Veselo se sliši, kako sc nadjoreja siri v na.si deželi; vendar pa bi se lahko še veliko več storilo, ker je še veliko praznega prostora, ki je za sadno drevje zelo pripraven. Da se pa ta tako imenilni namen doseže, je (reba mladinu podučevati v eadjoreji iu jo za njo vnemati. Ako mladina dorase in skeibi za sadjorejo, daje sosedom lep zgled, in tako se širi ljubezen do sadjoreje po naslednikih, in se vedno bolj vslanovlja. — Nihče pa uiina vgodniše priložnosli, da v mlade serca cepi Ijubezen do sadjoreje, kakor učitelji, kterini jc izročena kincčka inladina. Že pri navadnem šolskcm uka labko nčitelj učence vncma za sadjorejo; še veči prid pa bo za šolsko mladino iz tega izviral, ako učitelj o pripravnih lctnih časih po doknnčanem šolskem ukn še neklere ure djansko podučujc Badjorejo v kakošnem vertu ali prostoru. Ako pa bi bilo nemogoče, da bi učifelj ndadino djansko podučeval v sadjoieji, že tuili veliko stori, ako v šoli berc in razlaga dobre vertnarste bukve, kakor so: ,,Kranjski vertuar" , ,,Mali sadjorejec" i. t. d. Za kar si naj pa učitelj naj bolj prizadeva, je to, da naj mladino spodbada, da sadne peške in košice nabira, po drevji gosence (rebi in zatira in ne preganja drobnih ptičkov, ki pobirajo gosence i. t. d. Po vseh (eh polih se bo po poduku in po zgledu sadjoreji močno pomagalo; olroci bodo postali uinni in pridni sadjorejci, in vresničil se bo pregovor, ki pravi: »Na vsaki prostorček zasadi drevo In pridno ga gleštaj, in splačal se t' bo!« Vkoreninila sc bodc sadjoreja povsod, in vidili bomo na vsakein kraji, kjer je zemlja za to in kjer sadje obeta dobiček, bogalo aadje, ki bode piičalo, da naši kmetovavci vedno bolj s|ioznavajo in čislajo nadjorejo in (ako korislijo sebi in zaljšajo in boljšaji) domovino. Jože J . . . in. Iz LJublJane. Blagi naš pcsnik Umek Okiškije dal v ,,Cvelji" lepo zbirko svojih pcaem na svetlo, ki so razdeljcne v pesini, gazele in sonete, in pripo vcdn c poezij c. Zložil jih je bil že večidel kar učenec ljubljanske ^iiiinu/.ije, nektere že v 4. in 5. latiuskem razredu, (er sim ter (je razglasil, sedaj pa jih je z ncktciiini ponmo/.il (er skupej dal na svellobo zlasti slovenski šolski mladini v poduk in posnemo. Velja jim geslo: »Domovina — Bog«. Česar Slovenija doslej še ni imela, to je podal Umek »Domovini« : »Slovenski dragi svet, o Bog, ohrani«, kjer je uraetno zložil dva sonetna venca v enem. Ker je ta zbirka posebno šolski mladosti namenjena, je torej prav, da jc mnogo šolske tvarine v nji. Blagi duh, čiste prilike in podobe, krepka be.seda, gladko pesniška oblika — vse to priporoča Umekove pesmi že samo, in le želeti je, da bi slovenska mlado.il ai prizadevala v tem posneinati svojega verlega in umnega rojaka. — (Riharjevi napcvi.) Ker se je poslediiji čas žc veliko govorilo in pisalo o Riharjevi neuineili slavi, ktero mu gotovo vsak pošten domorodec iz serca pripoznava, podamo tukaj slovenskim pevcem in vsein prijatloin domače glasbe kazalo krasnih Riharjevih izdelkov, da bi jih kupovali in razširjali po svetu, zakaj: ,,delo slavi mojstra". Riharjevi napcvi so: 1) Viže za svcte pesmi 1. in II. del, v ktcrih je več napevov za sv. mašo in pesini o praznikib in drugih prilikah cerkv. leta. — 3) Uve poli napevov k pomnoženiin novim bnkvicam 4. nat. g. Bl. Potočnikovih pesem. — 3) Himni in antifone za sv. rešnje Telo (3 partituii) za različno petje. Pri vsaki partitnri 'so (udi za vsaki glas posebej pridjani glasovi. — 4) Napevi za sv. pesmi iz ,,Slave Marije" (Bl. Potočmikove). — 5) Napevi sv. pesem od matere božje in sv. obhajila (dva zvezka V. in VI.). — 6) Čveteroglasni napevi različnih av. pesem od sv. obhajila, za sv. večer, Marijfie pesmi za Šmarnice i. f. d. 30 pol, ktere se (ndi posebej dobivajo (od 1 — 30) . — 7) ,,Tantum ergo" 7 pol. — 8) 2 poli peseni od sv. obhajila in pesem od sv. Alojzija. — 9) Xapevi za pesmi od mateie božje (zvezek), mcd kterimi so post.: ,,Med zve/.danu", ,,Ko zarja zjutraj se razgrinja", ,,Kaj v dar Mariji Ijubljeni" i. t. d. — 10) Sv. maša za vsaki del sv. inaše drugi napev, kteri pa se vsaki tudi lahko rabi za ,,Pred Bogom"; pridjana je tudi pesem pri kropljenji ali ,,A8perges nie" (v zvezku). — 11) Venec čveteroglasno postavljenih pescm (družinske), v kterem je post.: ,,Pojo zvonovi", flNo6 na nebu", ,,Kje so časi?" i. t. d. — Vsi ti napevi se ve da so postavljeni prav umetno večidel čveteroglasno za različno petje (za moške in ženske glasove, ali za samo moške, ali samo ženske i. t. d.) — Ljubi orglavci in pevci! preskerbite si vse (e krasne napevc, in iineli bote zlate struue, ktere vam bodo neprenehoma donele v naj slajšem soglasji, kakoršnega si ne niorete nikjer euako vbirati. Tudi cerkveni predniki ne morejo osnovati bolje pesmarice za božjo slažbo, kakor če kupijo za cerkev vse Riharjeve napeve in orglavcem in pevcem uaroče, da naj se jih uče umetno prepevati. Vni Riharjevi izdelki se še dobivaju pri sestri rajnkega mojstra v Ijubljanski duhovšnici.