Ust Izhaja ođ oTctotira 1947 kot tednik — Od L januar-Ja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat te-densko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah KRANJ — SOBOTA, DNE 2. MARCA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 25 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja.Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Načrtno naprej Občuten padec števila Podjetij in zaposlenih t v obrti d ^i!,davno zbran* t« obdelani podatki o razvoju obrtne dejavnosti "a Gorenjskem so nam lahko po-jojt za prizadeto razmišljanje o eJ naši gospodarski panogi, o j^eri je bilo sicer napolnjenih *e lepo število časopisnih stolp-NalPreJ gre Pri tem za dolo--T1 ° načelno ugotovitev, da je lanjska industrija vrsto let s °*°Jo senco zakrivala obrt. Nam Pa ni bilo povsem jasno, da stop- ja industrijskega razvoja ne totauf °°stoj obrti — in ker smo "»Uli drugače, smo zato bolj ali iiuSl skladno v posameznih pri-merih tudi ukrepali. 1aDej*tvo Je, da razvita industrija nedvomno predstavlja za obrt vsepovsod' ,er 'e obrtne proizvode mo-Prtv t*menjati z industrijskimi. ft tako pa je tudi nesporno, sam industrila * druge strani «ia ustvarja pogoje za pojavi ja-novm "^Javljanje popolnoma slet* °brtnih, dejavnosti, ki do-Iz t- "iSO ™,e toliko Podane, nadai? izha^a. da bodo usluge še lav« !,°stale izrazito obrtne de-SS ,tUdI pri naiP°P°lnejši Pata! .mdustrializacije; hkrati Polnil °brt Predstavljala done ii, ° proizvodnjo mehanizira-vodn, 8erIjske industrijske proiz-k<> kvairn t,°rej Proizvodnjo viso-dela iranega individualnega «aKS0^ Poteklega leta je bilo Jetli V m 1107 obrtnih pod-- to \ deIavnlc obeh sektorjev kor v i 28 11 odstotkov manj ka- *u*I961- Po sektorJjh *>a Ju 2a |,ec v družbenem sektor- Pa 2a Z, oastotkov, v zasebnem "Je neL?dSt°tkov- Ce to UDada" ran,0 ZL ° Podrobneje analizi- nje vir t em "gotovimo nasled-zdniževa^! V ,družbenem sektorju drUge m^T n Pfegrupacija v »ovedov« ?gC' V zasebnem pa od-1,0 vbn5u\obrti zaradi relativ-staros« davčnih obveznosti in vklJučeva«a8ebnikov ter njihovo 2lasttWr je v dr"žbeni sektor, ge po4;regr"Pacije v druge pano-"le obrt/ Strani m odpovedova-8trani nLZa^bn5kov P0 drugi »e tore^ v VSl,ju'e domnevo, da J kaPacitete v obrti niso Nadaljevanje na 2. strani 1 1 Izvoz in mednarodna delitev dela s skupnimi »»očmi lahko v komuni m,«ogo ve« dosežemo Tak to HiS ^ajSnie^ °Sn°vni «WJucek torjev P^^vanja direk- uPravn?i, Pre^stavnikov Kamo- ***ke obST ■ iZ podjelij grat)ivu ,a ' ko lSO govorili o ^ & nror- PrGdl0g leto6njega pla-Vod*ih oh,f'Una- V Okviru proiz-°bvezn<*H delovnih orRa-dohf°VOrili ° Potrebah red-•eti koCr?V, Rurovin' ° elastično: n Podobno « 001 za'P°slovanju Sovini govorili so tudi o tr- !T0nJena 7%da, je le"ta proobrc-Vso 6 « S* SS*™ Pa i« bila raz-f°trebvoSr, Sk^pnih družbenih ! s'avn^ '; Kot so "Savijali ranGU7^0d(. Podjetji. Zlasti 10n J° *a tn* Jetjl in °bčino. Le- fta«ovan gradn-ia okrog 500 ta'"o j0 C ^dar na vrsto Prav "radili „, htntarjevi ulici letos °hr;ita dru^ma "dobili dva Pote^^^hrane. To je . da sredfitv? 8tl ^Poslenim. >]WJ* še pri- « °S,a "o more sama . °v!ij° ob koleklivi Pa J;h"v^ dolavće ' ePraV ^ za Tfiniii v Tomda W S Kk^'P"imi oLbil^m;inS!/^ali, kar Jasnejše perspektive Večina naših kolektivov obeta veliko povečanje izvoza, da bi čimprej krili lastne potrebe uvoza Po naših večjih delovnih kolektivih so že bila posebna posvetovanja o letošnjih možnostih izvoza in njihovega uveljavljanja pri mednarodni delitvi dela. Zaradi določenih težav in usklajevanja bodo v nekaterih podjetjih še taka posvetovanja, tako da bi kolektivi čim lažje našli pot v današnjih novih razmerah. Delo na cesti Letošnja zima in njene posledice Najtežavnejša stran skorajda vseh glavnih industrijskih dejavnosti na Gorenjskem je neskladnost med uvozom in izvozom. Strukutra dejavnosti je taka, da smo v marsičem še precej navezani na uvoz. To velja predvsem za tekstilno, čevljarsko, metalurško in druge stroke. Najboljše prirodne pogoje ima seveda lesna industrija. Kljub temu da letos menda v nobeni naši komuni ne bodo mogli, kriti lastnih potreb po •ilvozu z izvozom svojih izdelkov, pa je vendarle razveseljivo, da kažejo podjetja vedno več razumevanja v teh skupnih naporih in da bomo v teritorialnem območju močno izboljšali nekdanje primanjkljaje. Po prvih predvidevanjih bodo vsa izvozna podjetja kranjske občine povečala obseg izvoza za 30,7 odstotka v primerjavi z lanskim letom, kar pomeni zvišanje od okroglo milijarde^ in 74 milijonov deviznih dinarjev na milijardo in 404 milijonov deviznih dinarjev. Zanimivo je, da je v primerjavi z lanskim letom največji skok planirala »Roleta«, in sicer povečanje za 239 odstotkov. Prav tako je prohod na izdelavo kvalitetnih tkanin v tovarni IBI zagotovil pove-i Čanje izvoza za 134 odstotkov. Perspektive v izvozu kaže tudi podjetje LIP Preddvor in lesna industrija v celoti, vsekakor pa zaenkrat nosita glavno breme izvoza v kranjski občini Iskra in Tekstil-indus. Tržiška industrija obeta povečati letos izvoz svojih izdelkov za okroglo 71 milijonov deviznih dinarjev. Najmočnejši sta prlHem tovarni BPT in Peko, ki od'skupnih 613 milijonov deviznih dinarjev izvoza zavzemata skoraj 400 milijonov. Želo obetajoč skok\ pa predvideva podjetje Peko, ki povečuje izvoz za 62,5 odstotka^ medtem ko trenutni pokazatelji v BPT kažejo celo padec od lani okroglo 221 milijonov na 198 rri$Hr< Nadaljevanje ^ na 2. strani « S seje občinskega ljudskega odbora Kranj Kako preprečiti škodo? Doslednost v izkoriščanju obstoječih zmogljivosti — ključ za povečanje narodnega dohodka za 16,7 odstotka, za povečanje investicij za 46,2 odstotka, za gradnjo 493 stanovanj in za dviganje osebnega in družbenega standarda občanov sploh Ko so odborniki občinskega ljudskega odbora v Kranju na četrtkovi seji razpravljali o gospodarstvu občine, so predvsem ugotovili, da Je za skupno reševanje raznih problemov občanov premalo koordinacije, da kaže bolj sistematično razvijati sistem nagrajevanja v proizvodnji, da je treba nekaterim podjetjem pomagati k preusmeritvi njihove dejavnosti in podobno. Prve odjuge bodo še huje prizadele naše ceste — Cesta Naklo—Tržič skorajda neprevozna — Uspeli poizkus domače asfaltne mase — Dva primera: Kamna gorica in Rateče — Koliko sredstev bodo družbeni načrti zagotovili za ceste? Verjetno ni nikogar med bravci, ki ne bi bil zadnje dni slišal ostrih besed na račun naših cest in prometa sploh. Potniki zlasti pa vozniki motornih vozil se hudo in tudi upravičeno jezijo na luknje na cestah. Čeprav v posameznih primerih podtikajo krivdo organizacijam, izvajavcem ali vzdrževalni službi, je glavni krivec končno vendarle — huda zima. Zanimiv je podatek, da je letos snežilo pri nas 41-krat in je padlo v dolini skupno nad 200 cm snega, v višjih legah pa tudi do 5 metrov! čiščenje in pluženje je bilo na dnevnem redu. Največja nevarnost za ceste in za promet sploh pa šele prihaja z odjugo, ko bo popustila debela zmrznjena plast in se bo cestišče »omehčalo«, valovilo pod težkimi kolesi. Ob tem se je že rodila misel, da bi v interesu skupnosti zaprli nekatere ceste, da bi na določenih cestah ustavili te£ji tovorni promet in tako dalje. Najhuje, kot pravijo v Cestnem podjetju v Kranju, so doslej prizadete ceste iz Naklega proti Tržiču, z Jeprce proti škofji Loki, od Naklepa nr*: "*><••' <'-■ nekatere druge, ki so močno obremenjene. Ob odjugi pa se bo škoda dvignila za nekaj sto milijonov dinarjev. Na Gorenjskem ne bodo zapirali ccsl. Toda težave so že sedaj velike. Cestni promet namreč v zadnjih letih prevzema velike množine železniškega prometa. Les, rude, premog in druge tovore, ki smo jih včasih videli samo na železniških vagonih, prevažajo danes težki tovornjaki. Ekipe delavcev že te dni »krpajo« velike luknje na glavni cesti od Naklega proti Radovljici. Več kot 100 ton pripravljene vroče asfaltne mase, ki je prilagojena za to, so porabili na tem sektorju. Lani so začeli uporabljati to maso kot poskusni domači izdelek iz Ljubljane, in povsod se je dobro obnesla. Zato bodo letos uporabljali zlasti to asfaltno maso domače proizvodnje. Zmrzal ji ne škoduje, pač pa jo je treba polagati na suho podlogo. Prav te težave pa so na tržaški cesti. Skoraj po vsej dolžini je cesta mokra, luknje so polne vode. Zato jo trenutno krpajo samo z gramozom, pomešanim z ilovico. Pri močnem prometu pa to vzdrži komaj nekaj dni, zato je promet težaven, celo nevaren za vozila. Hkrati ob luknjah po nekaterih glavnih cestah po dolini so v prometu še vedno huda ovira zalede-neli visoki robovi snega ob straneh,'ki otežkočajo srečevanje kd. Vozniki avtobusov so se pritoževali tudi zaradi snega, ki pada s streh in zapira ceste skozi vasi. Pripovedujejo o dveh značilnih primerih: v Kamni gorici je prišlo do sporov, ker je ves promet obtičal pred kupi snega s streh, v Ratečah pri Planici pa so se domačini skupno zavzeli in s sanmi zvozili ves sneg z glavnih cest in prehodov. Za popravilo in rekonstrukcijo cest — zlasti v letošnji pomladi — bo seveda trebi precejšnjih sredstev. Koliko denarja bodo občine in okraj dodelili za to v svojih proračunih, še ni znano. V kranjski občini je predvideno za ceste okroglo 420 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da bodo sredstva zagotovljena zlasti za najnujnejše rekonstrukcije, npr. za ceste na Jezersko, na Vršič, Podkoren in druge. — K. M. Na dnevnem redu je bilo gradivo za izdelavo letošnjega družbenega načrta in proračuna, o katerem so že razpravljali razni organi in organizacije občine. Kljub raznim težavam je v občini predviden letos znaten skok naprej. Vrednost družbenega produkta naj bi se povečala za 17,5%. V gradbeništvu se to povečanje predvideva za 46 odstotkov, v industriji, ki pa nosi glavno breme občinskega gospodarstva za 20,2 odstotka, v promotu za 13,3 odstotka, v gozdarstvu za 12 odstotkov itd. To daje možnost povečanja investicij v primerjavi z lanskim letom za 46,2 odstotka in še posebno za negospodarske investicije, ki naj bi se povečale za 53,8 odstotka. V tem se seveda zrcali možnost izboljševanja osebnega in družbenega standarda občanov. K obširnejši obrazložitvi o letošnjih predvidevanjih gospodarstva so dali svoje pripombe po-ročevavci posameznih svetov pri ObLO, ki so že razpravljali o tem. V dopoldanski in na začetku popoldanske seje se je razprava močno zadrževala pri tolmačenju potreb in želja posameznih krajev, pri sredstvih krajevnih skupnostim in podobno. V večini primerov je bilo za utemeljevanje potreb sicer dovolj razumevanja, ustavilo pa se je v slepi ulici ob vprašanju, odkod haj bi vzeli. Umestna je bila pripomba odbornika iz Mavčič. Predlaga! je, naj' bi ponovno proučili predvideni izdatek 8 milijonov dinarjev za postavitev visečega mostu in še enkrat premislili, če ni morda ljudem trenutno še nujnejše potrebna ureditev ceste proti Kranju oziroma škofji Loki. O ključu delitve sredstev krajevnim skupnostim so razpravljali prejšnji dan s predsedniki teh organizacij. Zato na seji niso upoštevali nekaterih pomislekov, češ da bi bilo treba najti druga merila. V osnovi so se strinjali, da morajo imeti prebivavci posameznih vasi oziroma skupnosti možnost samostojnega odločanja o tem, za kaj bodo porabili njim dodeljena sredstva. Na seji so za tem govorili še o izvozu, o stanovanjski gradnji in o drugih problemih. Za ki jučiIL60 z ugotovitvijo, da letošnja pred-j videvanja obetajo nadaljnji napredek, da pa je mnogo odvisno od tega, s kolikšno doslednostjo) in načrtnostjo bodo izkoristili vso obstoječe gospodarske zmogljivo-' sti in ali bodo posamezne probleme reševali postopoma z vsemi? kolektivi in organizacijami ob^ čine. — K. M. S posvetovanja o letošnjih Pionirskih igrah ^bilo^Jn lažje reše Tehnična kultura -osnova napredka Krepitev materialnih osnov, pomnožitev kadra in spodbujanje pionirjev k dejavnosti 9 Pionirske igre že več let uspešno nastopajo kot razširjeni in poglobljeni del dejavnosti pionirskih odredov. Organizacija otrok od 7 do 15 let zaradi pomanjkanja kadra in materialnih osnov namreč ne more nuditi svojim članom takih možnosti za interesne dejavnosti in razvedrilo, kakršne se od nje kot dopolnila dela v šoli zahtevajo. Ker torej ni mogoče skladno razvijati vseh dejavnosti, je v akciji JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE Nadaljevanje ^ na 2. strani O Včeraj Je bil na kranjskogorskih smučiščih trening alpskih smučarjev, ki bodo danes in jutri nastopili v konkurenci mednarodnega FIS A tekmovanja. TE DNI PO SVETU 0 UMRI- BIVŠI PREDSEDNIK INDIJE V četrtek zvečer je v mestu Patna umrl dr. Radžera Prasad, ki je bil prvi predsednik indijske republike. O NOVO JEZERO ZARADI ZEMELJSKIH PLAZOV V bližini Pirota je nastalo veliko jezero, ko se Je sesedel hrib in zasul strugo reke Vlsočtee. Jezero je globoko več kot 30 metrov in dolgo dobra dva kilometra. Jezero vsako uro naraste za 12 centimetrov. Izselili so prebi-vavce iz več vasi, ker menijo, da se bo sesedlo še nekaj hribov ob reki. 9 MOŽNOSTI ZA POGOVORE O BERLINU Londonski Times piše, da so po zadnjih volitvah v zahodnem delu mesta ustvarjeni pogoji za nove razgovore o Berlinu, saj so rezultati dokazali, da vpliv demokr-sčanske stranke in z njo kanclerja Adenauerja močno opada. 0 O BRITANSKI AGRESIJI Radio Sana je poročal, da bodo jemenske in arabske čete prisiljene braniti jemensko neodvisnost, če se bo britanska agresija nadaljevala. * NEJASNOSTI GLEDE OBOROŽITVE NATO Na zasedanju stalnega sveta NATO v Parizu niti ZDA niti Velika Britanija niso dale dokončnega načrta. Pričakujejo, da bodo pogajanja o ustanovitvi multilateralnih jedrskh sil NATO trajali še več tednov ali celo mesecev. 0 GROMIKO O RAZOR02ITVENIH POGAJANJIH Na slavnostni večerji, ki Jo Je ♦ Oslu priredil v čast sovjetskega ministra Gromlka premier Gerd-hardsen je Gromiko izrazil razočaranje, ker na ženevskih raz-©rožitvenih pogovorih še niso do-legll napredka. Med drugim je dejal: »Medtem ko smo prej se-(•' 'i na sodu smodnika, sedimo »"tlaj na gori orožja. Vsak govo-H. da želi razorožitev, svet pa se niti za korak nI približal temu cilju.« e HUD MRAZ NA POLJSKEM ' eri i 111 ji dan je bil najhladnejši v že tako ali tako izredno hudi zimi na Poljskem. Temperatura je dosegla —38 stopinj. O nalezljivih boleznih Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki 9 Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodi Jemen po s trmoglavi Jen ju vdorov. Toda kmalu so ugotovili, Imamske vladavine še ni povsem da vojaški napadi iz sosednjih zaživel. Obkrožen z obročem dr- držav ne popuščajo, temveč po-žnv, Id so sovražno razpoložene slajajo vedno bolj temeljiti hi do nove Jemenske vlade, se je stalni. Država, ki bi se po revolu-znašel v položaju, ko mora nepre- cljl morala spoprijeti z družbenimi mena in Jih pritegnila na svojo stran. Jemenska meja Je na nekaterih odsekih že popolnoma opustošena, porušena so nekatera mesta vzdolž Jemensko—saudske in jemensko—adenske meje. rbarski steno odbijati oborožene vdore sosednjih arabskih vojsk in v zadnjem času tudi britanskih čet na arabskem polotoku, ki podpirajo stari kraljevi režim in si tudi z uporabo sile prizadevaj >, da bi ta režim zopet v Jemenu obnovile in vzpostavile. V začetku je bil obračun z intervenlstičnimi silami na severnih in vzhodu* h mejah države izključno jemenska domena, jemenska vojska je uspešno odbijal*; Btfvilne poskusa dobro pripravljenih vojaških spremembami v notranjem iaz- voju, da bi čimprej odstranila stara protislovja in zaostalost, je morala svoje najboljše sile usmeriti v obrambo pred zunanjimi sovražniki. To pa Je končno po-glavitni namen sosednjih arabskih držav, ki ne želijo, da bi se nova vlada v deželi utrdila. Iz Saudske Arabije, Jordanije in britanskega protektorata Jemena vdirajo v Jemen vsak čas oborožene sile, ki bi rade vnesle zmešnjavo med zaostala Jemenska ple- Neprestane vojaške akcije Jemenske vojske, da bi očistila jemensko ozemlje pred novimi vdori so pokazale, da jI za to primanjkujejo dobri vojaški strokovnjaki in oprema, pa je bilo povsem naravno, da so Jemenci poiskali pomoč v tujini. Po nekaterih podatkih je zdaj v Jemenu okoli 20 tisoč egiptovskih vojakov. Vojaški položaj Jemena se je s tem naglo popravil, niso pa ponustill napadi izsosednjih arabskih dežel, ker je jemesko boji- šče postalo primerno za vojno s .širšimi arabskimi nasprotji. Ko se je pred dnevi v ta arabski spor vključila tudi Velika Britanija, so udarili na plat zvona. Velika Britanija je edina zahodna velesila, ki še ni priznala nove jemenske vlade in po napadu njenega kraljevskega letalstva in topništva na jemensko mestece Harib jc bilo slutiti, da ima z nepriznavanjem nove vlade svoje račune. V takšnih pogojih Je Jemenska vlada izbrala zadnje sredstvo. Obrnili so se na generalnega sekretarja OZN U Tnnta, da posre-duje .V svoji brzojavki naslovljeni na stekleno palačo v Nevv Yor-ku je jemenski predsednik zahteval popolno podporo in pomoč Združenih narodov, da bi zaustavili napade tujih čet na Jemen in zaščitili Jemen pred močnimi tujimi silami. Britanski napad na mesto Ha-riba je bil nepričakovan in nasilen. V napadu na mesto so sode- lovale močne britanske letalsk* sile in odred oklopnih vozil. Le« tala so najprej metala letake« pozneje pa so odprla ogenj n* nezaščiteno mestno prebivavstvo. Jemen je na britanski napad z*' grozil, da bo s silo pregnal i©" vražnike preko mej Jemena 1* uničil oporišča, kjer se redno zbirajo sovražnikove vojske 18 napade na Jemensko ozemlje« U Tant, ki Je v jemensko g'av' no mesto takoj poslal svojeg8 vojaškega svetovavca Buncha, da bi v Jemenu in sosednih arabskih deželah raziskal, zakaj so kolonialne sile in arabske drŽave, *• so pod kolonialnim varuštvom, i*' gubile živce. Britanija bi po blodnem sueškem prekopu P8* morala desetkrat premisliti, Če t» ji splača druga vojaška preizkušnja na vročem arabskem pesW» ko se Je tako slabo končala nj** na prva avantura v sueški vojn** Zdravko Tomažej Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki G Ljudje in dogodki © Ljudje in doiodki % Liudie in dogodki • Liudie in do^ Nadaljevanje sirani Največji vzpon narodnega dohodka v škofjeloški občini obeta letos kolektiv LTH In sicer za 33,1 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. To Je zlasti razveseljivo spričo znanih težav v prodaji, ki so zadnja , leta hromele to podjetje. Na sliki: serijska izdelava hladilnikov v obratu LTH na Trati. otr-ena koristnost cepljenja Izmed nalezljivih bolezni, ki so se v lanskem letu pojavljale na Gorenjskem (skupaj je bilo prijavljenih 1555), je prvo mesto zavzela škrlatinka, sledijo ji ošpice, na tretjem mestu pa je bil hepatitis. Najštevilnejši so bili pojavi škrlatinkc v Srednji vasi v Bohinju, v ' mladinskem okrevališču v Martuljku in v kranjskih otroških vrtcih. 565 obolenj za škrlatinko predstavlja dobro tretjino vseh nalezljivih bolezni v lanskem letu. Bolezen je bila najbolj razširjena v oktobru, med obolelimi je bilo več kot poj predšolskih otrok. Edini uspešni ukrep borbe proti škrla-tinki je zdravljenje v bolnišnici, zato je pomembno, da se vsaj ta upošteva. V Srednji vasi bolniki niso bili takoj premeščeni v bol- Glas bravcev Pravočasna priprava ceste Kakor je določeno, bodo letos začeli z gr.adnjo mednarodnega aerodroma na Zgornjih Brnikih, to je objekta, za katerega bodo med drugim porabili okrog 800.000 kubičnih metrov gramoza. Za pridobivanje tako# velike količine materiala so v Topolah odprli novo gramoznico, od koder bo podjetje »SI oveni j a-ceste« s kamioni zvozilo gramoz k aerodromu, in sicer po cesti II. reda Mengeš - Moste-Nasovifia - Brniki. Za cesto, ki že zdaj ni v posebno dobrem stanju, pomeni tako velika obremenitev s težkimi vozili popolno propast in ogromne stroške za kasnejšo obnovitev. Na posipanje ceste z gramozom med prevažanjem ma-* teriala za aerodrom je težko misliti, saj bi to bilo početje brez haska za cesto, ker bi bilo kmalu več kamenja na obcestnih njivah kot na cesti sami, bilo bi ovira za splošni promet, zahtevalo bi večje število delavcev na cesti, skratka — bilo bi nespametno trošenje sredstev, za katera niti še ni ugotovljeno, kdo naj bi jih žrtvoval. Vsi našteti razlogi nam narekujejo, da je ne le najbolje, temveč tudi najceneje, če bi vsaj tistih 12 km ceste, ki bi prišli za prevoz v poštev, popravili pred obremenitvijo, pa naj bo potem že s posipanjem in cestnimi valjarji ali pa — kar bi bilo še uspešnejše — z asfaltno prevleko, saj bo modernizirana cesta prav prišla tudi kasneje, ko bo aerodrom že zgrajen. Anton Lužar Topole 13 nišnico in -se je zato bolezen nemoteno širila. Ošpice so bile najbolj' številne na območju zdravstvenega doma Bled, kjer so ugotovili 54 primerov, sicer pa predstavljajo 29 odstotkov vseh nalezljivih bolezni. Vendar so tu zajeti le prijavljeni bolniki, sicer pa je pogost primer, da starši ob tej bolezni ne iščejo zdravnikove pomoči. Oslovski kašelj je bil najbolj pogost v tržiški občini, bohinjskemu kotu pa je popolnoma prizanese!. Zanimivo je, da je bilo med 112 prijavljenimi malimj bolniki največ otrok v starosti od 5 do 7 let, torej tistih, ki še niso bih cepljeni s kombiniranim cepivom Di-Te-Pe/. Sledijo Jim dojenčki do 1 leta starosti, med katerimi je večina takih, ki jih množično cpljenje še ni zajelo. Najmanj je bilo obolenj mod otroki od 2 do 4 let starosti, ki so bili že zajeti pri obveznih cepljenjih. Iz tega je razvidno, da cepljenje proti oslovskemu kašlju (skupaj s cepljenjem proti davici in tetanusu) že kaže prve uspehe in bo torej največji propagator za popoln odziv ob ustreznih priložnostih. Šola tudi za 1 ^ono^očence KRANJ — Delavska univerza v Kranju je v minulih dneh začela s pripravami za izvedbo »šole za mladoporočence« — menda je pr-| va te vnste pri nas. Vreme VREMENSKA SLIKA Nad vso Evropo se zadržuje obsežno področje visokega zračnega pritiska, ki s svojimi vzhodnimi vetrovi dovaja nad naše kraje hladne zračne gmote, ki se gibljejo proti Sredozemlju. Nad Atlantikom se je v tem zgradilo področje nizkega zračnega pritiska, ki v prihodnjih dneh še ne bo vplivalo na vreme pri nas. NAPOVED VREMENA ZA SOBOTO IN NEDELJO Dan< In Jutri bo prevladovalo lepo vreme, vendar se temperature ne bodo dvignile. Vetrovno bo. Sv IZMENE V PETEK OB 7. URI ;m a —22, 012 cm; dom Planica —21, 140 cm; Kranjska gora —21, 100 cm; žičnica Vitranc —21, 80 cm — vrh 240 cm; Tamar Z*i5, 200 cm; Lesce —21, 48 cm, Jezersko —17, 100 cm; Kredarica —18 , 220 cm; Komna —1.8, 280 cm; Log pod Mangartom —11, 90 cm; Vršič —13, 230 cm; dom na Joštu —17, 100 cm; Bovec —11, 30 cm. »DARILO SVOJEMU PRIJATELJU« Pri nas se je ustalila navada, da so V6i učenci osnovnih Sol tudi člani pomladka Rdečega križa. Nekateri so seveda bolj delovni, vendar je na splošno mogoče trditi, da se je podmladek pri vseh akcijah svoje organizacije dobro izkazaL Tudi pomladek se bo s povečano aktivnostjo vključeval v proslavljanje 100-lctnke te Človekoljubne svetovne organizacije. R.i/.-širili bodo spoznavanje osnov prve pomoči in utrjevali skrb za o no higieno šole in okoliša. Člane podmladka RK po vsem svetu bo letos združevala še posebno privlačna prijateljska akcija, ki se bo odvijala pod geslom «DAItILO MOJEMU PRIJATELJU*-. Pol-mladkarji bodo med 6eboj Izmenjavali svoje izdelke. Omogočena jim bo tudi izmenjava s člani podmladka iz tujih držav. , Politične šole KRANJ — Minuli teden so se v Kranju končale kar tri mesečne politične šole, ki jih je na pobudo občinskega komiteja ZK Kranj izvedla Delavska univerza. Ena teh Sol je bila v tovarni Iskra, druga v Tekstilindusu, tretja pa v prostorih gimnazije za vse tiste iz občine Kranj, ki delajo po raznih organizacijah. Solo je do sedaj skupno končalo 94 6lužateljev. Četrta taka šola, ki se bo končala sredi marca, pa še poteka v tovarni Sava. Vse šole so namenjene izobraževanju vodstev političnih organizacij. — R. 1 Načrtno naprej povečale. Ob upoštevanju, da večjih modernizacij ni bilo in padca števila zaposlenih, o čemer konkretneje nekoliko kasneje, bi si skoraj upal trditi, da so kapacitete skoraj padle. Nesorazmerje — aH bolje povedano neskladnost, ki se že občuti tudi v praksi je v tem, da je upadanje obrti v zasebnem sektorju hitrejše kot krepitev družbenega sektorja. Krepitev zadnjega in upadanje prvega — to Je pozitivno, ne smeli pa bi dopuščati, da ob tem gibanju lastniške strukture v obrti nastajajo vrzeli in protislovja, ki jih na lar.ini koži občutijo občani sami. Zlasti M čuti to razhajanje prav v storitveni obrti. Z vedno večjo mehanizacijo in elektrifikacijo gospodinjstev in z naraščajočo motorizacijo se pojavlja vedno odločneje zahteva po tovrstnih servisih. Obstoječi servisi pa so maloštevilni in tehnično slabo opremljeni. Zato ne morejo niti po obsegu niti po kvaliteti storitev kriti potreb potrošnikov. Zanimivi in obenem karakteristični so tudi podatki o gibanju zaposlenih v obrti. V tej dejavnosti je bilo lani na Gorenjskem v primerjavi z letom 1951 zaposlenih 9.5 odstotka manj ljudi, in sicer v družbenem sektorju 9.4 o-intka, v za.srbnem pa 9,7 odstotka. Podatek o povečanju celotnega dohodka v družbenem sektorju v preteklem letu, ki znaša 16 odstotkov, je sicer popolnoma zadovoljiv, vendar pa ga precej okrne dejstvo, da Je to v nemajhni meri zasluga povišanja "cen, saj so te porasle za 8.7 odstotks. Kljub temu pa je mogoče sklepati, da se. Je fizični obseL? proizvodnje v družbenem sektorju le povečal, medtem ko Je po oceni v zasebnem sektorju mnogo manjši kot v letu 1951. Vsa ta omenjena dejstva torej po svoje osvetljujejo povečanje proizvodnje v obrti kot dejavnosti, torej ne glede na sektor lastništva. Pomembnost obstoja in razvoja obrtne dejavnosti tudi v industrijsko razvitih predelih predvsem zahteva tudi ustrezno perspektivno politiko. Razmere v obrti bo mogoče izboljšati le z Izdelavo (in seveda realizacijo) dolgoročnih načrtov. Zato naj bi ljudski odbori čimprej pričeli oziroma nadaljevali in zaključili z izdelavo teh programov. Njihova realizacija bo uspešna le ob večjem prizadevanju ljudskih odborov in prizadetih delovnih kolektivov in seveda — z večjimi investicijami. — I. P. 2 Jasneje perspektive jonov deviznih dinarjev oziroma za 10,4 odstotka. Se večji napredek pa predvideva osem škofjeloških podjetij, ki bodo letos povečala vrednost Izvoza za 59,3 odstotka, kar pomeni nominalno milijardo in 139 milijonov deviznih dinarjev letošnjega izvoza. Med najmočnejšimi izvozr iniki je tam Gorenjska predimk* I ki računa z izvozom v vredno* ■ ,r)f)4 milijonov deviznih dinar]«** 'sledijo MLIP Cešnjlca a 540, Iskra (NIKO) v Železnikih S 444. Sešir s 385, Jelovica z 281 in LTl1 s 146 milijoni deviznih drnarj*v' medtem ko bosta dva manjša ko* lektiva: Marmor Hotavlje in £lr^ v Loki prispevala z manjšimi k** ličinami predvidenega izvoza\,hi-Za povečanje izvoza je rnarst*£ treba zagotoviti kvalitetne s«ro*^ ne, urediti uvoz in podobno i* mnogih takih težavah Je k«*6*^, kot celota brez moči. Prav ** so ti predvideni premiki k P**-. nemu izvo7u še bolj ohrabri** in zagotavljajo kolektivom k«* di celotnemu gospodarstvu na & ločenem obmo?.fu jasnejše 1* speklive. — K. M. 3 Tehnična kultura -osnova napredka vsako leto posvečena pozor**0' razvoju in krepitvi ene panoge" Po letih pospešenega dela področju tehnične vzgoje, P'oflL. skih zadrug, kulturnih dejavn0* in športnih iger sedanja akf!^ ponovno nosi naslov *^ 2k. TEHNIČNE KULTURE DIH«. Najmočnejše zagotovilo za 0 ber program akcije in nJef^f-uresničitev je brez dvoma ( lovanje prav vseh činiteljev, k' kakorkoli ukvarjajo s tehn1^ vzgojo mladih. Zaradi tega ' i tudi občinski odbor Ljudske I nike Kranj in občinska ! DPM pod pokroviteljstvom j SZDL formirala zelo širok aKC« ' ski odbor za izvedbo Pionir5*^ iger v kranjski občini. ^ Na svoji prvi seji, PrC. ^j3li sredo, so člani odbora Vre$ $ in dopolnili predlog programa^ zadolžili posamezne Člane z3 ločene naloge. , ^y Program sestavljajo ti*je ,nff membni deli: krepitev maten osnove za tehnično vzgojo P'°. ^ jev, usposabljanje kadrov, dopolnjevali učitelje te n"j$ vzgoje po šolah in aktivi?-11"^, pionirjev, da pri tem sami s luiejo in se raevijajo. 3iJ« Tako bodo pregledali in zirali materialne in kad*-0 j£ pogoje za tehnično vzgojo ^ lah in stanovanjskih in k^tf0 \t skupnostih. Na taki osnovi & .j, delan dolgoročni načrt Z* ,Uvnir' tev delavnic v šolah in kraj . ^ skupnostih ter za opremo ratorijev in kabinetov. D0lJ? vSa-no je bilo, da naj bi skušal; ^ ko leto opremiti dve de1avnl tehnično vzgojo. • V P^i| bjl3 razvoja otroških igrišč naj f^j^ na prvem mestu že začeta na Zlatem polju, v CcrkU Goricah, na Primskovem j-pji Hujah. Zanimiv je predlog. bi proučili možnosti za ur^.i\$V parka tehnike v Kranju. \>o odbor JPI bo posredoval . $0-izboljšano kadrovsko stani • .^i deloval s šolami, mladij*, }n aktivi in organizacijami pomagal pri organizaeji nih prireditev in tekmovi # OSEBNI AVTOMOBIL POD CESTO V sredo ob 22. uri se je na cesti III. reda v vasi Selo pri Zireh prevrnil pod cesto osebni avtomobil LJ-145-83, ki ga je vozil Vinko Markelj. Po nesreči je voznik pobegnil in v jutranjih urah je bil prijet na svojem stanovanju. Bil je močno vinjen; odvzeli so mu kri, odvzeli pa tudi vozniško dovoljenje. Materialna Škoda na njegovem vozilu je za okoli 200.000 dinarjev. A OTROK SKOČIL NA CESTO Na Koroški cesti v Kranju pri biii SteviiU 41. je v sredo bo 9.10 uri Franc Skodič z osebnim avtomobilom LJ-75-29 podrl 3-Ietne-ga Janka Flajnika. Skodič jc vozil iz Kranja proti Naklem z zmerno hitrostjo, ko je otrok nenadoma skočil na cesto pred avtomobil. Otrok jc bil pri tem težje telesno poškodovan (zlom desne noge pod kolenom) in so ga odpeljali v kranjsko bolnišnico; na vozilu pa je za okoli 10 tisoč din škode. m PREPOZNO GA JE OPAZIL Na cesti I/l je v sredo ob 10.30 pred vasjo Dovje trčil #sebni avtomobil KR5942 (voznik Anton Novak) v osebni avto LJ 176-29, ki ga je vozil Branko Prhne. Novak je vozil iz Kranjske gore proti Jesenicam in se zaradi polede- nele ceste zaletel v nasproti vozeče vozilo, ker ga je prepozno opazil. Na vozilih je ocenjena škoda na 140.000 din. a NESREČA NA DVOJNEM OVINKU Na cesti I. reda v vasi Gozd -Martuljk pri hiši št. 71. in 72. sta v sredo ob 13.20 trčila avtobus KR 36-26 (voznik Zvonko Turn-šek )in tovornjak KR 34-05 (voznik Franc Rejc). Avtobus je vozil iz Kranjske gore proti Jesenicam, na dvojnem ovinku pa mu je nasproti pripeljal tovornjak. Zaradi prekratke zavorne razdalje in poledenele ceste avtomobila nista uspela pravočasno ustaviti vozil. Na tovornjaku se je med tovorom (vrečami cementa) vozil do- lu lavec Janez Sodja. Pri trčen]c ff vreče na tovornjaku zdrfnlg0dj^ prej, pri čemer je dobu ^ lažje telesne poškodbe; m* ^sina škoda na obeh vozilih P ša okrog 300.000 dinarjev. Na križišču cest L in H*!* Podvin - Begunje je v TRČENJE NA KRl# 11, četrtki uri trčil osebni aY^^rk^] KR 44-38 (voznik Ciril W» p v tovornjaka KR 22-28, ?6 f vozil Anton Eržen. MarkeU ^ |J zil iz Kranja proti Jeseni ^ trčil v tovornjak, ki je \ njim. Ko je tovornjak ^^fl^J levo, je nakazal smer'«it<)llđnih rezultatov. »W so dostikrat objektivne na- tave — re»rofli,ir^anikanj'e surovin in •laho ^C,jsko»a materiala ter »Pet trllemf ~ v6asdh Pa J"ih ie mih treba iskati v kolektivih sa- sti v l 1ekaterih strokah - zla-nje „fS.nski industriji - je sta-risa) težavna (namen, Ve- l2 Potrebni stični t. ° generalni urbani načrti ?a , mesta Tržiča W>> žiča in kanalizacijo mesta Tr- ^djetiih Z^ Č!sti1nc »»Prave pri d°kumVn/ - delava tehnično ni cent 1Je za turistično-šport-lenici fuV PodiUuibelju in na Ze- Zak miliJ°na dinarjev), načrte? t0!i.kSaa sredstva samo za sP'oŠno ]c 1o v tk,adu s s»kdo h^°"t,ko varčevanja? Mar-Črti sa° .rekal: kaj bomo z na-večje nLln?arno v občim' druge dobnih ,e-'In ?;c kopico tovili zar ^aSanj bi lahko zasta-stev 7a l že omenjenih sred-ne na«r te- Bržkone bi tudi bi na , ,praveRa odgovora, če kot tist- ev° gledali ta'k0 mko ^ašania ' zastavliajo 'takšna namreč t'* edan)e izkušnje Sokrat *azei°. da smo že mno-nismo ™arsikai zamudili, ker si Crtov cravoč.asno zagotovili na-' nJami števiInimi novimi grad-vsem J^o^orali odlašati pred- lan vsai tega' ker ni bil izde" Vsem J urbanistični načrt. Po čiti> da torej ni težko zaklju-šk<>do V"10 biU dosle> na svo'° Je šlo ,c niačcliovski, kadar lo Preor za načrte. In ze- ram0 Lost .^Hjuček je, da mo-' ceniti i Pnbodnie povsem spre-llačrtov t vdanJ° Politiko glede te8a še\ ka občina ie zaradi tehv ^ v Pos°bnem položaju. Pri 12 vpra«; a-mo jdajati predvsem rašanj okoli turizma - obe- tajoče gospodarske panoge za trži ško občino. Vsakršna nova gradnja, urejevanje sedanje največkrat zelo klavrne podobe v Tržiču in okolici je neuresničlji-va, če prej ni zagotovljenih načrtov oziroma sredstev za izdelavo načrtov. In če bo prav zaradi tega letos na razpolago več denarja, kot ga je bilo v prejšnjih letih, je povsem razumljivo. Morda bi bilo Celo prav, da bi za načrte zagoiovili še več sredstev. Ker še ni načrtov za postavitev spomenika NOB v Tržiču, za ureditev obrata družbene prehrane in za novi kulturni dom, se zadeva glede omenjenih novih gradenj — hi potrebno posebej poudarjati njihove pomembnosti — že nekaj let nI premaknila z mrtve točke. Začetek uresničevanja vsake želje in potrebe po tem so načrti, do teh pa je razumljivo moč priti le z denar-jem. — B. F. Glede delavskega samoupravljanja, ki se je v zadnjem času na račun decentralizacije — ekonomskih enot — nadvse zadovoljivo uveljavilo, imamo vedno manj problemov. Vsaj trenutno se ne kažejo nikakršne potrebe, da bi bilo potrebno iskati neke nove bistvene spremembe glede uspešnega dela samoupravnih organov. Vsi problemi, ki se še pojavljajo, so bolj ali manj posledica, ker ekonomske enote ponekod še nimajo povsem jasne orientacije Gibanje prebivavstva Poročili so se: Ciril Pogačar, delavec in Silva Pinozu, delavka; Janez Košir, uslužbenec in Marija Popit, trgovska pomočnica;^ Marjan Blažk', delavec in Brigita Mež.iik, delavka; Viljem Ulčnik, šofer in Valentina Fidler, uslužbenka. Rodili so se: Mirjam Kra1}, Janez Kavčič in Franc Jezermk. Umrl jej Janez Gradidjar, oseb. upokojenec. že veste, da .., ...so od 1. do 8. marca v tržiški občini zbori volivcev, na katerih bodo občani poslušali poročilo o izvršitvi plana za lansko leto in razpravljali o predlogu družbenega načrta za leto 1963. Medtem ko je imelo pet volivnih enot zbore že včeraj, bodo ostali zbori po naslednjem razporedu: III. enota 4. marca cb 19. uri v Cankarjevem domu IV. enota 5. marca ob 19. uri v sejni dvorani ObLO Tržič VI. enota Zgornja Bistrica 4. marca ob 19. uri v gostilni pri Brodarju; Spodnja Bistrica 4 marca ob 19. uri v gostilni pri Brodarju VII. enota 5. marca ob 19. uri v prosvetnem domu Ko-vor VIII. enota 3. marca ob 9. uri v Prosvetnem domu Leše. še IX. enota (Brezje, ITrušica, Visoče, Popovo in Hudi graben) 3. marca ob 9. uri v družbenih prostorih XII. enota 8. marca ob 19. uri v osnovni šoli Križe XIII. enota 7. marca ob 19. uri v Gostilni pod lipo na Pristavi XIV. enota 7. marca ob 19. uri v gostilni pri Poljancu (Se- benje) XV. enota 3. marca ob 9. uri v sindikalni dvorani tovarne lepenke XVI. enota 3. marca ob 14.' uri v gostilni v Gradu XVII. enota 3. marca ob 8. uri v gostilni v Lomu tako glede dolžnosti kot tudi pravic. Bržkone bo zadeva tudi glede /tega. v kratkem rešena, ko bodo sprejeti novi statuti delovnih I ii/lškl organizacij, na kar se delovni kolektivi, zlasti pa še za to posebno imenovane komisije že dlje temeljiteje pripravljajo. Ostal pa je še problem, kako v delovnih kolektivih zagotoviti pomembnejše me.9to in večjo vlogo sindikatov, ki že dlje postajajo vse pomembnejši politični činitelj v delovnih kolektivih in so večkrat tudi nosivci razveseljivih proizvodnih uspehov. Kar zadeva manjše kolektive, problem sicer ni. tako aktualen, v ospredju so večji kolektivi. Doslej opisano vprašanje je že precej časa aktualno v tržiški Bombažni predilnici in tkalnici. Kako bi zadevo rešili, se ukvarjajo predvsem v teh dneh, ko se pripravljajo na redni letni občni zbor. Zanimivo je. da so se z danes načetim problemom v *BPT ukvarjali že na lanskoletnem občnem zboru, 2e takrat se je porodila misel, da bi bilo potrebno decentralizaciji delavskega samo- upravljanja — ekonomskim enotam — prilagoditi tudi organizacijo s n-dikata. Zadevo ko uredili tako, da je imel IO sindikalne podružnice v BPT po ekonomsk.h enotah svoje pododbore. Praksa pa je pokazala, da reorganizacija «amo v takšnem smislu še ni dala zaželenih rezultatov — pododbori so bili premalo samostojni in so bili le izvrševavo. oklepov, ki jih je sprejel IO sindikalne podružnice. O neki dejanrfki in potrebni decentralizaciji torej še ne moremo govoriti. Nekaten člani delovnega kolektiva, ki se že dlje temeljito ukvarjajo z omenjenim vprašanjem pa menijo, da bi morale imeti posamezne ekonomske enote tudi samostojne sindikalne podružnice, ki pa naj bi jih navzven predstavljal in zastopal enotni organ (dotadanji IO) sestavljen ia vseh podružnic, ki bi bile v BPT. Zamisel je vsekakor zanimiva in bržkone tudi dovolj utemeljena, saj b» s takšno organizacijo sindikat v tako velikem kolektivu, kot je BPT, dejansko lahko pomenil mnogo več, kot pomeni sedaj. Seveda pa pri tem ne gre le za organizacijsko enostavnejšo obliko dela, temveč predvsem za novo vsebino, ki jo sindikat lahko da. Po vsem tem lahko tudi pr.čaku-jemo, da bo v E*PT dejansko do opisane spremembe v sindikalni podružnici tudi prišlo. — F. Iz obeh dolin « PLENUM ObO SZDL — V torek (5. marca) bo v domu ZB v škofji Loki plenum, ki ga sklicuje občinski odbor SZDL škofja Loka. Na dnevnem redu je razprava o občinskem družbenem planu in proračunu, o zaključkih letne konference ObO SZDL in programu dela v letošnjem letu. Na tein plenumu bodo imenovali tudi nekatere komisije, razpravljali pa bodo še o tekmovanju med KO SZDL v Škofjeloški komuni. e O TEKMOVANJU MLADIH — Včeraj je bila seja občinskega komiteja z MS s kolja Loka. Razpravljali so o zaključkih nedavne izredne konference in o razpisu tekmovanja aktivov in mladincev v počastitev DNEVA MLADOSTI. * AKCIJSKI ODBOR — Morda vas bo zanimalo, da jc bil pred dnevi v Škofji Loki ustanpvljen občinski odbor »Jugoslovanskih pionirskih iger«, ki v letošnjem letu nosijo naziv »Leto tehnične kulture mladih«. Ta odbor šteje 15 članov. V njeni so zastopani predstavniki družbenih, organizacij, šol in članov Ljudske tehnike, ki je pobudnik letošnjih akcij. Prva akcija JPI bo ob dnevu mladosti. 0 uveljavljanju poklicnega usmerjanja SKOPJA LOKA — Nedavni posvet pedagogov in gospodarstvenikov o poklicnem usmerjanju, ki ga je sklical odsek za poklicno usmerjanje škofjeloškega zavoda za zaposlovanje delavcev Je dal dragocene smernice za nadaljnje delo na tem področju v komuni. Razen plodne razprave sta bila pomembna referat Slavice Zirkelbachove »Pomen in mesto poklicnega usmerjanja v reformirani šoli« in referat Franceta Kovača o načelnih smernicah za poklicno usmerjanje, ki jih narekuje naš sedanji in perspektivni družbeno-gospodarski razvoj. V letošnjem šolskem leiu je odsek za poklicno usmerjanje začel s posojanjem diafilmov in drugih pripomočkov šolam v občini, razen tega pa ima občasna preda- vanja za mladino in starše v višje organiziranih šolah. Sklenili so, n;ij bo pnklirna v/j?oja vnesena v učni program o/irorna naj se usklajuje z vsakim predmetom. T esne splošna gospodarska banka LR Slovenije razpisuje obveznice v višini 15 milijard 2 l!t1aj0^Va"Jein obveznic, ki »ov. dail' 1( 5 in 10 milli°- e zbrana sredstva kiwm dalj6 posojala prosiv-*iamene v r^ne investicijske Pa i»h L d<>8"0vorjenem roku °dvisne*l,Z obres*mi vred, ki so VrnHa v* .P(>so.Wne dobe, zopet zjasnil ,kom- Vs» podroLna "de da?«! V ZVezi 2 vi"som obvez-^ »a S "T kopalne banke VidePJaŠ1\a gofP°dan3ka banica pred-V veMk\ m branimi sredstvi feviffiU en lahko krila povpra-k[ Jo V w ^o^nih posojilih, obino tu 1963 * V™ posebno ^ora bin i?ve«ticUfika potrošnja r«stu r\frei v sta^m po-•• °e bočemo na eni strani ob- navljati iztro&ena proizvajalna Lsredstva, na drugi pa hkrati širiti gospodarsko moč. S kakšno intenzivnostjo je do sedaj rastla investicijska potrošnja v Sloveniji, nam kažejo rezultati preteklih se- dem let. > V letu V milijardah Indeks porasta 1956 49.3 68 1957 68.1 94 1958 72.3 100 1959 86.9 120 1960 115.9 190 1961 135.8 188 1963 ITI 236 Rezultati investicijske potrošnje zadnjih 5 let nam kažejo, da je narasla za okoli 136 odstotkov. V letu 1963 pa bo potrošnja po predvidevanjih znašala že okoli 190 do 200 milijard. Na tak način zbrana zveze sredstva ne bodo povečevala omenjene investicijske potrošnje, temveč bodo vplivala le na njeno strukturo.' Potreba po vedno večjih investicijskih vlaganjih narašča pri nas predvsem zaradi intenzivnega vključevanja gospodarskih organizacij v mednarodno delitev dela, ki terja od proizvajavcev določeno količino, asortiment In evropske standarde v cenah in v kvaliteti izdelkov. Vse te. zahteve pa jo na sedanjih mnogokrat zastarelih proizvajalnih sredstvih dostikrat ali nemogoče doseči ali pa z občutnimi težavami in z visokimi stroški. Prav sedaj, ko je treba izdatno investirati v razne panoge našega gospodarstva, pa teh sredstev ni v zadostni meri, čeprav na driffl strani ležijo marsikje neuporabljena in prosta. Decentralizacija splošnega investicijskega sklada prinaša v dosedanje kreditiranje investicij tako spremembo, da bo sklad v prihodnje kreditiral le določen* gospodarske panoge in pri tem povečal odstotek udeležbe investitorja. Spričo tega investitorji, družbeni investicijski skladi občin in okrajev sami ne bodo več zmogli realiziranja večjih investicijskih objektov, zato je povsem razumljivo zbiranje sredstev v okviru republike. Oblika združevanja številnih prostih sredstev z vpisom obveznic vnaša na področje dolgoročnega kreditiranja nove kvalitetne spremembe in odnose. Investitorjem, ki ts pripravljajo na investicijsko izgradnjo, je s to obliko dana možnost, da pravočasno varčujejo potrebna investicijska sredstva pri Splošni gospodarski banki ob 4 do 6 odstotnem obraslo van j u vpi.s:.rodv.sem za ekonomsko utemeljene investicijo, (pri tem bo u postav sla tudi sposobnost prosivca; ki , lahko sprejme pogoje posojila k čim krajšimi varčilnlmi roki). Nadaljnji spremembi v prid kvaliteti brv-sta tudi hitrejši-« obračanje in večja ekonomika trošenja investicijski sredstev. Zaradi tako spremenjenih kred't-nih odnosov in poslovnega sodelovanja bo tudi. najemavec kredita pripravil bolj prečiščen investicijski program, kot se je to v veliki večini dogajalo doslej. Banka iudi računa, da bo z združevanjem prostih sredstev in s tako kreditno politiko v znatni meri lahko vplivala na kvalitet« investicijske potrošnje in da bo krepko podprla slovensko gospodarstvo tako pri obnovi iztrošenih obratov Kot pri gradnji novih investicijskih objektov. MARJAN MASTERL Tako bo šola prevzela važno go — vzgojo bodočih kadrov delovnih organizacij. Med drugim so obnavnavah tudi problem strokovnega izobraio- LOŠKI DELAVEC vanJa že zaposlenih delavcev in dvig nivoja strokovnosti, kar J« še precejšnja pomanjkljivost glede na kvaliteto dela. V tej zvezi je bila že dana pobuda Škofjeloškega centra za kovinsko in lesno stroko, ki je že začel organizirati ustrezne tečaje ozkega profila poklicev. Precejšnjo pozornost J« razprava posvetila tudi vHJučsva-nju v ustrezni poklic otrok z nedokončano osnovno šolo, ženske mladine in priučevanju duševno in telesno manj zmožnih otroit. Otroke z nedokončano osemMS-ko naj bi predvsem zaposlili, pri tem pa bo treba upoštevati tudi njihove želje in skrbeti, da se bodo izobraževali na samem delovnem mestu. Vsi ti naj bi našli svo-j| delovna mesta v elektro, kovnu-iki in lesni industriji na območja Škofjeloške občin«. Priporočljivo bi bilo, da bi jjo-spodanstveniki oziroma gospodarske organizacije kazale vec zanimanja za te problem«. Ce pravimo, da je šola priprav« za bodoče poklice, mora biti potemtakem več povezave gospodarskih organizacij s šolstvom. Na posvotu so sicer bili (skoraj 100-odstofno) predstavniki gospodarskih organizacij tako imenovanih kritičnih panog (gostinstvo, kmetijstvo in gradbeništvo), medtem ko je bila industrija bolj slabo zastopana, čeprav potrebuje največ mladih kadrov, kakop vidimo po izkušnjah iz minulih let in kakor nam narekujejo perspektiva st. s. J Rentabilne] še gospodarjenje JESENICE - O poslovanju, gospodarjenju, medsebojnih odnosih itd. kolektiva Brivnica in česalni-ca na Jesenicah smo v zadnjih dveh letih lahko brali mansikaj graje vrednega. Razne nepravilnosti so podjetje pripeljale lansko leto tudi v likvidacijo. Julija lani je to podjetje sprejel v upravljanje Komunalni servis, ki je v polletnem gospodarjenju dokazal, da je tudi ta panoga dejavnosti na Jesenicah lahko rentabilna, če je v njej pravo vodstvo, dobra organizacija dela in če so z ustvarjenimi sredstvi pošteno gospodari. Tako ho v drugem polletju lanskega leta v treh posloval n i ca h dosegli 5,880.000 dinarjev realizacije, medtem ko je bilo 4.500.000 dinarjev planirane. V tem času jim je uspelo ustvariti še 400.000 dinarjev lastnih skladov, kar je za tako majhen kolektiv (15 delavcev) povsem zadovoljiv uspeh. Tudi osebni dohodki zaposlenim so se v drugem polletju znatno dvignili. Z aprdom računajo, da bo v zgornjih prostorih železniške postaje gotova adaptacija novega brivsko-fcizerskega salon d, ki bo dohodek dosedanjega lokala v kletnih prostorih postaje nedvomno podvojil. Z. A. j porast prekrškov JESENICE — Svet za občo upravo In notranje zadeve je pred kratkim razpravljal o poročilu občinskega sodnika za prekrške za leto 1962, ki ga mora potrditi še ObLO. Prekrški niso le gola administrativna zadeva, marveč vedno bolj družbeni problem, s katerim naj bi se seznanila tudi širša Javnost. Zato smo zaprosili za razgovor občinskega sodnika za prekrške BINETA KOBENTARJA in zvedeli tole: V minulem letu se je jasno pokazalo, da pri pregonu prekrškov in upravnem, kaznovanju ne gre le za formalno izvrševanje predpisov, marveč da gre za zaščito posameznika in družbene skupnosti. Ugotovili so, da javnost in posamezniki dokaj resno reagira- jo na prekrške, kadar sta prizadeta položaj in pravica posameznika, kadar pa gre za prekršek splošnega značaja in zoper splošne javne koristi, pa takega reagiranja ni. Ker je v upravno- Kazenskem postopku vedno več resnejših zadev in manj drobnih prekrškov, je lansko število predlogov za upravno - kazenski po- stopek glede na leto 1961 za 7 odstotkov nižje. Povišala pa se je povprečna denarna kazen od 2.575 dinarjev v letu 1961 na 3.667 dinarjev in zaporna kazen od 14.7 dni v letu 1961 na 20 dni. To dokazuje, da se je kaznovalna politika zaostrila, da postajajo prekrški vedno resnejši problem in da se kljub strožjemu postopku število prekrškov ni zmanjšalo. Največ, in to 80 odstotkov prekrškov, je bilo v minulem letu zoper javni red in notranjo ureditev, prekrškov zoper gospodarstvo in javne s:lužbe pa le 20 odstotkov. Resen problem postaja povečanje števila zalotenih vinjenih voznikov motornih vozil, ki jih je bilo 1961. leta 48, lansko leto pa 66. Zanimiva je skupna vsota vplačanih denarnih kazni, ki je lansko leto znašala 3,575.337 dinarjev. Največ prekrškov so zagrešili tudi lansko leto /notori- Pred dnevi je trgovsko podjetje »Rožca« z Jesenic Izročilo namenu novi trgovski lokal v Mostah pri Žirovnici. Z otvoritvijo tega lokala se je uresničila večletna želja prebivavcev Brega, Most in spodnjega predela Žirovnice. Lokal je dobro založen in bo po svojem obsegu zadostoval za daljšo dobo. Celotna inves*1-cija z opremo vred pa je veljala 1,500.000 dinarjev. Iz problematike trgovskega podjetja »Kokra« Neskladje med ustvarjanjem in delitvijo dohodka Zaslužek je v veliki meri odvisen od hitrega obračanja obratnih sredstev in popustov pri proizvajavcih — Prva blagovnica v Kranju Trgovsko podjetje »Kokra« Kranj sodi med največja trgovska podjetja na Gorenjskem. Po priključitvi podjetij »Moda« Kranj, ►►Moda« Bled in »Potrošnik« Žiri združuje 16 prodajaln, 3 skladišča za potrebe trgovine na debelo in ima preko 160 zaposlenih. Podjetje teži k specializaciji v manufakturni stroki in v glavnem se tudi ukvarja s pro- dajo takega blaga. S priključitvijo žirovskega trgovskega podjetja so sicer pridobili nekaj špecerijskih trgovin, vendar se morebitni boljši rešitvi, ki bi Jo pokazala praksa in razvoj v smeri specializacije ne bi upirali. Trenutno pa ima na primer tudi veletrgovina »Loka«, ki Jo poznamo predvsem kot podjetje, ki se ukvarja s posredovanjem špecerijskega blaga, svoje tekstilne in galanterijske trgovine prav tako kot »Živila«. Splošna ugotovitev vseh trgovski podjetij je, da sedanja delitev dohodka v trgovini ne ustreza njenim potrebam, saj ji glede na ustvarjena sredstva pušča preskromen delež, ki .je le Stežka garant za njen obstoj in razvoj. Tudi podatki iz zaključnega računa »Kokre« potrjujejo to trditev. Potrošniki, ki pridejo do izdelkov' industrije in drugih proizva-javcev v trgovinah, najraje kar trgovce obdolžijo, če so opazili kakšno podražitev. Vendar sedanji način formiranja cen dovoljuje trgovini le potreben in ■obvezen zaslužek. Proi/vajavcem je ostalo več mož tosti; Tako niso redki primeri, da se kakšen artikel pojavi /. novim imenom in malenkostno spremenjen — in seveda z višja ceno. Lansko leto dovoljeno zvišanje cen je v podjetju »Kokra« komaj zadostovalo za kritje zvišanja prometnega davka, ki so ga morali plačati 30 milijonov dinarjev več kot leto prej. Sredstva za vse ostale povišane stroške in obveznosti so si pridobili predvsem s hitrim obračanjem sredstev m z dodatnimi popusti pri proizvajavcih. Materialni stroški so se na primer dvignili za 13 odstotkov, plačevanje tujih storitev pa celo za 52 odstotkov. Med- temi prednja-čijo bančnii stroški, ki so v letu 1961 znašali 600 tisoč dinarjev, lansko loto pa 3 milijone in 400 tisoč dinarjev., Podražili so se prevozi na delo, dnevnice so po odredbi višje itd. Uredili si bodo prostore KRANJ - V tem tednu je bila redna seja AMD Kranj, na kateri so pretežno razpravljali o vselitvi v nove društvene prostore v Tomšičevi ulici. Gre za prostore, iz katerih se je izselila gasivska četa in ki jih je občina z velikim razumevanjem dodelila AMD. Sklenili so, da bodo na dvorišču gradili nov objekt z garažami v pritličju, v prvem nadstropju pa bodo prometni kabinet, učilnica za avto šolo in sestanke in verjetno tudi nekaj prehodnih sob za šoferje. V stavbi, kjer je sedaj invalidska delavnica, bodo uredili upravne prostore, v garažah pa avtoservis s pralnico in čistilnico za motorna vozila članov društva. Ker društvo nima sredstev, bodo gradili postopno, verjetno pa je, da bodo razpisali notranje posojilo med članstvom. Rešitev glede prostorov je le začasna, zato misli o gradnji novega doma AMD ne bodo opustili in še naprej delali na tem, da bi se čimprej zbrala sredstva za novi dom. Lokacija zanj je že določena v bližini bencinske črpalnice na Zlatem polju, izdelani pa so tudi že načrti. O vseh teh in drugih zadevah bodo razpravljali tudi na današnjem obenem zboru. — R. Med povečanimi obveznostmi naj omenimo tudi povišanje prispevka v sklad obvezne rezerve od 3 na 8 odstotkov (3 odst. za republiški in 2 odst. za občinski sklad) in prispevka v družbeni investicijski fond od 20 na 30 odstotkov. Posebno občutno novo breme predstavljajo obresti in anuitete za obratna sredstva. Tako je podjetje kljub temu, da je v lanskem letu precej povečalo promet, lahko naložilo v svoje sklade le 6 milijonov več kot predlanskim. Seveda bi bila krivična domneva, da so .morda več dali za osebne dohodke, ker se je vsota za OD povečala le sorazmerno z večjim številom zaposlenih, za 3 odstotke pa so povišali dohodek na najnižje ocenjenih delovnih mestih. Spričo tega je razumljivo, da podjetje ne razpolaga z večjimi skladi za inveslticfje, kar se še posebno odraža na tem, da ne more samo reševati stanovanjskega problema članov kolektiva. Do sedaj so finansirali nekaj manjših adaptacij prodajnih prostorov in občutno povečali lastni avtopark. Kljub skromnim možnostim so se odločili za ureditev manjše blagovnice na Titovem trgu, kar je še posebno pomembno, ker bo prva v Kranju, ki je sicer pomembno potrošniško središče. Manufakturno skladišče na veliko so preselili v nove prostore na Blejski cesti, v dosedanjih prodajnih prostorih in v prostorih v prvem nadstropju pa bodo uredili prostore za prodajo galanterije, trikotaže, metrskega blaga, konfekcije in podobnega. Izvajav-ci del so se obvezali, da bodo dela končali že do 1. junija. V načrtu imajo tudi obnovo poslovalnice s tekstilom na Bledu in novo prodajalno v Zireh. M. S. i Obletnica obstoja TRSTENIK - V minulem tednu je gasivsko društvo Trstenik na razširjeni seji sklenilo, da bo praznovalo 30-letnico obstoja 16. junija letos. Upajo, da se bo prireditve udeležilo veliko gasivcev in drugih občanov. Ob tej priliki bodo razvili tudi društveni prapor. s t i. Z mladoletniki ni posebnega problema, v postopku jih je bilo 25. Mnenje občinskega sodnika za prekrške je, da se premalo skrbi posveča vzgoji mladine. Glede na splošno mnenje na Jesenicah, da gre večina prekrškov na račun delavcev iz ostalih republik, je sodnik za prekrške dejal, da to »javno mnenje« ni pravično, ker gre na račun le-teh morda le polovica prekrškov. Ostrost v odmeri kazni je v današnjih razmerah na mestu, olajšalo bi jo lahko le vzgojno delo, več preventive in več moralnega pritiska na storivce prekrškov. Ker so se v jeseniški občini primeri motenja javnega reda v ožjem smislu znatno pomnožili, bo treba posebno v pijanskih, pretepaških in podobnih zadevah nastopati z vso strogostjo. P. U. Za zaključek sezone opereta JESENICE - Da bi popestrili repertoar in zadovoljili tudi večino obiskovavcev gledališča, ki so jim operete posebno pri srcu, se je gledališče ►►Tone Cufar« na Jesenicah odločilo, da bo naštudiralo za zaključek sezone opereto Janka Gregorca »-Melodija srca«. Opereta je že pred devetimi leti dosegla na jeseniškem odru izreden uspeh. V novi uprizoritvi bo imela opereta podnaslov »Revija glasbe, petja, plesov in mode«,. Pred zaključkom leto m je gledališke sezone se torej obeta Jeseničanom in okoličanom še bogat preostanek letošnjega repertoarja. — U. Gibanje prebivavslva NA JESENICAH Poročili so se: Anton Bogataj, vodni instalater in Silva Košir,, tovarniška delavka: Valentin Kalan, elektrikar in Marija Mramor, uslužbenka; Henrik Cazafura, projektant in Frančiška Pšenica, medicinska sestra; Ivan Muhič. tov. delavec in Danica Frelih, uslužbenka; Janez Loncnar, tov. dela-vc' in Vera Kovačič, trg. pomočnica; Anton Boksa, tov. delavec in Ana Škufca^ tov. delavka; Janez Arih. elektrikar in Anamarija Zun, frizerska pomočnica; Jožef Ogrlz, gozdni delavec in Marija Smolej. bolniška strežnica; Frančišek Rebolj, livar in Djula Pajič, delavka; Emil Suligoj, zidar in Ana Rogelj, kmetovavka; Valentin Zvan, čuvaj in Pavla Debeljak, bolničarka. Rodile so: Ivanka Lapajne — dečka, Olga Spolad — deklico, Antonija Piber — deklico, Terezija Šmid — clečka, Ivana Justin — dečka, Marija Čufer — dečka, Radifa Osmančevič — dečka, Vida Lipi-čar — dečka, Marija Kunčič — dečka, Ana Bele — deklico, Antonija Kapušin — dečka. Umrli so: Karel Noč, star 48 let; Neža Lavrenčič, stara 75 let; Marija Zalar, stara 84 let; Franjo Duič, star 65 let. V KRANJU Poročili so se: Anton Gradišnik, .višji tekstilni tehnik in Getrude Valinger, gospodinja; Radojica Mi-trovič, geometer in Katarina Sva-tovšek, frizerka; Peter Kopač, mesar in Albina Pičman, delavka; Ivan Plevelj, čevljar in Terezija Janežič, kmečka delavka; Franc Snedic, električar in Marija Sve-telj, tkavka; Mihael Tavčar, šofer in Marija Roblek, predilka; Leopold Zupan, elektrikar in Ana Re-kar, tkalka; Jože Konc, delavec in Julijana Ropret, delavka; Janez Jenko, kmet in Pavla Petrič, kmečka delavka; Janez Pokom, kovinostrugar in Emilija Hafner, nameščenka; Štefan Rodič, kovinostrugar in Pavla Medveš, delavka; Janez Kralj, upokojenec in Jožefa Vehkanja, upokojenka; Alojz Pečnik, delavec in Marija Zaplotnik, delavka; Hubert Zavaš-nik, delavec in Marija Jenkole, delavka; Franc Smajd, soboslikar in Avguština Pokom, trg. pomočnica; Ciril Habe, ekonomist in Vida Suligoj, nameščenka; Djuro Kesič, delavec im Ana Pečečnik, delavka; Alojz Smodiš, delavec in Marija Sironič, delavka; Anton Košnjek, delavec in Ana Juvan, gospodinjska pomočnica; Franc Krmelj, šofer in Nada Urbančič, delavka; Franc Ušlakar, kmet in Marjana K veder, gospodinja; Franc Jagodic, delavec in Milena Snedic, delavka; Jakob Kurat, učitelj in Marija Svoljšak, učiteljica; Anton Kašelj, tapetnik in Ema Noč, trgovska pomočnica; Janez Perčič, delavec in Frančiška Ste-fe, gospodinja; Vincenc Trampuš in Ema Oštir. Rodile so: Terezija Dolenc — deklico; Marija Gornik — dečka, Cecilija Suhadolnik — dečka, Marija Zun — dečka, Marija Bežter — deklico, Ivanka Burič — deklico, Pavla Jerala — deklico, Gabrijela Karlin — dečka, Veronika Urh — dečka, Marvja Nadižovec — dečka in deklico, Antonija Stalec — dečka, Ana Bizjak — deklico, Aozalija Vilfan — deklico, Roza-lija Omahcn — dečka, Olga Juhant — dečka, Marjeta Bozovičar — deklico, Marija Hribar — deklico, Terezija Trobec — dečka, Majda Omejc — deklico, Marjeta Rozman — deklico, Olga Jovanovič — dečka. Upravni odbor STANOVANJSKEGA SKLADA občine Skofja Loka RAZPISUJE na podlagi 29., 46., 47. in 63. Člena zakona o financiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ št. 47/59 in 12/62) in na podlagi 19. člena pravil sklada ter po sklepu seje upravnega odbora Stanovanjske?* sklada občine Skofja Loka z dne 14. februarja 1963 NATEČAJ m1 din 21 1,075.893 42 2,151.786 64 3,278.912 20 1,509.520 56 4,226.656 78 5,887.128 51 3,247.200 72 4,735.000 za prodajo stanovanj 1. Predmet natečaja so stanovanja v naslednjih stanovanjskih objektih: — v 3 stolpičih po 20 stanovanj na Suhi .pri škofji Loki, — v 3 stolpičih po 20 stanovanj na Novem svetu v Sk. Loki, — v 9-stanovanjskem bloku na Cešnjici, — v 9-stanovanjskem bloku v Železnikih. 2. Cena: garsonjera (Cešnjica) dvosobno stan. (Cešnjica) trosobno stan. (Cešnjica) garsonjera (Železniki) Dvosobno stan. (Železniki) trosobno stan. (Železniki) dvosobno stan. v stolpiču trosobno stan. v stolpiču Zneski predstavljajo ceno stanovanja po potrjenem glavn^11 projektu s komunalnim prispevkom in režijskimi stroški. Konci13 prodajna cena za posamezno stanovanje pa bo ugotovljena po i^' šeni kolavdaciji objekta in se bo tedaj dokončno obračunala kuP* nina. 3. Prodajni pogoji so naslednji: , Natečaja se lahko udeležijo fizične in pravne1 osebe, ki izP0 njujejo natečajne pogoje. Pravne osebe morajo vplačati do vselitve 50 odstotkov proi*3^ čunske vrednosti. Fizične osebe morajo plačati do vselitve 25 odstotkov predi-3 čunske vrednosti. Za ostali znesek daje sklad kredit pod naslednjimi pogoji: Pravnim osebam za dobo 5 let z 2 odstotka obrestmi. Fizičnim osebam za dobo 30 let z. 1 odstotkom obrestmi. .. Fizičnim osebam se dodeljuje kredit pod omenjenimi X>0^°\ s pogojem, da njegov delodajavec nudi skladu za predmetno st3 novanje kredit v višini 25 odst. vrednosti stanovanja pod is'lir pogoji. 4. Stanovanja bodo vseljiva v letu 1963. 5. V ponudbi za nakup stanovanj je treba navesti: a) ime in priimek oz. podjetje in naslov ponudnika; b) število stanovanjskih enot navedenih v tč. 2, ki ji h namerav3 ponudnik kupiti; c) plačilni pogoji; d. izkaz banke o višini razpoložljivih lastnih sredstev. O izidu natečaja bo Upravni odbor stanovanjskega sklada obv^ stil vse ponudnike, katerih ponudba je bila 'prejeta z odločbo, pa ponudba ni bila sprejeta, s pismenim obvestilom. S ponudniki, katerih ponudbe so bile sprejete, bo upravni bor sklenil kupno pogodbo za prenos stanovanja v uporabo last kupca oziroma v uporabo s pravico razpolaganja, če je kup pravna oseba. Ponudbe za natečaj z vso potrebno dokumentacijo P0*'1'1^*^ naslov: Stanovanjski sklad občine Skofja Loka do 31. marca V° Ponudba mora biti v zaprti kuverti, na njej pa oznaka »Nat^ za prodajo stanovanj«. Interesenti lahko dobijo vse informacije in vpogled na^rteka, uradnih dneh na sedežu Stanovanjskega sklada občine Skofja L° STANOVANJSKI SKLAD SKOFJA LOKA VABILO NA V. REDNI LETNI OBČNI ZBOR VODNE SKUPNOSTI GORENJSKE Upravni odbor Vodne skupnosti Gorenjske, Kranj sklicuje . podlagi 19. člena pravil V. redni letni občni zbor Vodne skupn j Gorenjske, ki bo v soboto, 16. marca 1963, ob 8.30 v sejni dvO^j št. 15 občinskega ljudskega odbora Kranj (bivši okrajni Uud odbor Kranj) z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev organov občnega zbora: a) zapisnikarja, b) delovnega predsedstva, c) overovateljev zapisnika, č) verifikaci jske in volilne komisije* d) kandidacijske komisije 3. Poročilo upravnega odbora 4. Poročilo o izvršitvi programa del v letu 1962. ^ 5. Poročilo verefikaci jske komisije o udeležbi na občnem z° 6. Poročilo nadzornega odbora 7. Razprava o poročilih 8. Sklepanje o spremembah članstva 9. Sklepanje o predlogu spremembe pravil ' $ 10. Sklepanje o kriterijih za določitev vodnega prispev*3 leto 1963 ,up. 11. Sklepanje o predračunu dohodkov in izdatkov Vodne s $ nosti Gorenjske za leto 1963 in pooblastilih uprav*1 odboru j<^3 12. Razprava in sklepanje o predlogu programa del za leto . 13. Sklepanje o razrešitvi predsednika ter upravnega io zornega odbora 14-. Sklepanje o predlogu kandidacijske komisije 15. Volitve 16. Zaključek VSI DELEGATI NAJ PRINESO S SEBOJ PISMENA VOO$U STILA Upravni odbor VODNE SKUPNOSTI GOREN •uiiii^' Vse občane mesta Kranja in okolice vabimo na javne trl^jru! ki so sklicane za razpravo o družbenem planu in proračunu ° Kranj. Javne tribune so sklicane za posamezna področja iz nega plana, in sicer: 4. 3. 1963 ob 16. uri v delavskem domu Kranj »Javna tribuna za kmetijstvo in gozdarstvo« 5. 3. 1963 ob 16. uri v delavskem domu Kranj »Javna tribuna za gradbeništvo« 6. 3. 1963 ob 16. uri v delavskem domu Kranj »Javna tribuna za promet in zveze« i. 3. 1963 ob 16. uri v delavskem domu Kranj »Javna tribuna za šolstvo« 5. 3. 1963 ob 16. uri v delavskem domu Kranj »Javna tribuna za kulturo« 7. 3. 1963 ob 16. uri v delavskem domu Kranj »Javna tribuna za obrt in komunalo« 8. S. 1963 ob 17. uri v delavskem domu Kranj »Javna tribuna za trgovino in gostinstvo« 8. 3. 1963 ob 16. uri v delavskem domu Kranj »Javna tribuna za zdravstvo in Javne službe« rrrtfn 8. 3. 1963 ob 16. uri v dvorani zbora proizvajavcev ObLO K •favna tribuna za telesno kulturo« f<\t' v. in Vse občane vabimo, da z udeležbo na javnih tribuna n %v pravo pripomorejo k čim realnejšemu planu in s tem gotovilo, da bo ta plan tudi realiziran. OBČINSKI ODBOR SZDL KRA^J-^ OBČINSKI SINDIKALNI SVET *■ mm* im Akvareli Ljuba Ravnikarja v Mestni galeriji Slikarju Ljubu Ravnikarju je dalj časa akvarel najljubša šiljka tehnika. To svojo privrio-nost tovrstnemu slikanju J« na Mariji razstavi v Kranju zopet P°kazal tn ponovno dokazal, da Popolnoma obvlada to zahtevno "likarsko tehniko. °b razstavljenih slikah (18 akva-rslov, ki so nastali v preteklem letu> ugotavljamo, da slikarja Predvsem privlači krajina. Motive & iskal po Gorenjskem, od koder ^rjev motivni svet bi lahko ^delili na upodabljanje mesta ^ranja, na panoramske posnetke eUčastnih gorenjskih pokrajin z Sorskimi velikani v ozadju in pa Posamezne objekte stare kmeč- • arhitekture (Pajštla, kozolci in ^8°)- Pri upodabljanju Kranja mu pedanten opazovavec lahko U1 ^te motivne prijeme, kakrš- * uporabil B. Jakac v svojih ^mh upodobitvah Novega me-_ Ravnikar prav pri teh akva- ' tudi skuša doseči v akvarelu jj^lni učinek. To pa mu je v °. ker zapada v sladkobnost, ^*at" Pa 6e odmika prav značilni ^varelni tehniki prelivajočih se ^ ln Polaga posamezne barve ^ ločene drugo ob drugo ter g ° dobl Prav nasproten učinek. a^°mnimo se samo na čudovit Ki ga je pokazal na lan-«l razstavi! Po tej poti bi mo- kjer^11' ^ ČOpič- °b rnotivih' r upodablja posamezne objek- «roečke arhitekture, torej tam,' ^ Re približa folklorni doku-jj, tamosti J« Ljubo Ravnikar od-terrT mterpret te motivike. Ob VfvJ59 Spomnimo dv«h veteranov ^o-Birolie in Gasparija, ki sta *ele ^P°dabljaIa folkloro in ki jo »tooc odkrivamo i" Pravil- dl ^nJUJemo- Morda nam bo tu-desetiaVnikar taka 2akladnica čez od * "0b Krta« se ostro loči ^talih krajin, nastalih na Go-kazaf karju je-uspelo pri- •»ografS11^ fi?.iognomi1o dveh 'enjsL čanih P^J1": G°" izrekH6 D°lenjske- Tu bi mu *»* «2^ tehnij- J ~" sicer virtuozni Slik' ~* "e Zmorejo teSa-trdno anStV° Ljuba Ravnlkarja je razpetiaSldrano v roabzmu, ki je mom nepr3zadetin1 veriz- ^vdat Kranja) in llrično kl0rni'lnjeniml upodobitvami fol- ^antič °Stal!n Goren-,ako ter ro-fkl- ^ Kkicami krajin z vođo PQ fiA *:u Pred morda prav iz etrahu ? romantiko izogiblje). A. PAVLOVEC ObiskovavcI tokratne razstave Jeseniških Dollkovcev, ki Je v maH dvorani Delavskega doma, se predvsem navdušujejo za Tomazinova ln Bregantova dela Problemi filmske vzEfofe Škodljiva n edoslednost Pred dnevi je bila na občinskem svetu Svobod in prosvetnih društev razširjeno posvetovanje o filmski vzgoji. To posvetovanje je bilo v marsikaterem pogledu značilno za problematiko filmske vzgoje. S tem, da smo v srednje šole, pa tudi v višje razrede osemletk uvedli filmski pouk, še ni rečeno, da smo rešili že vse probleme. Ne le, da pouk v šolah ne bo zadostoval in da bo treba uvesti filmsko vzgojno delo še v razna društva in klube, ampak se pojavljajo novi problemi tudi pri pouku v šolah samih. Najvažnejša med njimi sta nedvomno neusposobljenost pedagogov za pouk o filmu in pa prenatrpanost učnega programa slovenščine, ki ne dovoljuje niti večje poglobitve v domačo književnost in v jezikovna vprašanja, kaj šele filmsko vzgojo. Zato mnogi pedagogi pouka o filmu niso sprejeli s potrebnim navdušenjem in so mnenja, da bi moral imeti samostojnejše mesto, tako kot likovna in glasbena vzgoja, najti bj moral mesto v pouku estetske vzgoje. Omenjenim problemom bodo deloma odpomogli seminarji, ki pa se bodo začeli šele konec tega šolskega leta, in učbeniki ter skripta (prva bodo na žalost izšla šele malo pred koncem tega šolskega leta). V sistematični filmski vzgoji v šoli bo torej prvo leto tako rekoč izgubljeno. Že pri pouku filma v šoli, še bolj pa pri dzvenšolski filmski vzgoji, je opaziti še en bistven problem: zanimanje, ki je —• in ga ni. Zanimanje mladine pa tudi odraslih je večidel povsem pasivno. Film zanima ljudi kot oblika zabave, le deloma tudi kot umetnost — skoro nikomur pa ni do tega, da bi se pobliže spoznal z njim, čeprav se z njim srečuje tako rekoč vsak dan. Vprašanje, kako vzbuditi zanimanje in pripravljenost mladine za aktivno sodelovanje pri filmski vzgoji, so na omenjenem posvetovanju poudarili tako pedagogi kot nekateri drugi. Nezanimanje in pasivnost — to je tudi vzrok, da filmski komisiji pri SDD na področju kranjske občine (oz. mesta Kranja, na katerega se je za začetek omejila) še ni uspelo organizirati niti enega filmskega krožka, kaj šele filmskega kluba, če odštejemo filmsko sekcijo pri Odru mladih v Kranju, ki pa je omejena na majhen krog in je komaj začela z delom. Značilen je primer gimnazije v Kranju, kjer so na »ustanovni sestanek« filmskega krožka prišli vsega skupaj trije dijaki. Pač pa so se v enem zadnjih lert-nikov na gimnaziji lotili snemanja kratkfga filma o svojem življenju. Največ, kar je doslej uspelo na področju filmske vzgoje storiti izven šole, je predvajanje filmov 7, uvodnimi komentarji v štirih šolah in internatih in organiziranje potujočega kina pri Delavski univerzi Kranj, ki dela od začetka februarja dalje ln ki ob sobotah in nedeljah obiskuje okoliške kraje (vsega skupaj jih bo zajel 14). Toda ne le pri publiki, premajhno zanimanje se je pokazalo tudi na omenjenem posvetovanju o filmski vzgoji. Udeležba je bila pičla. Prisotni niso bili niti predstavniki .kranjskega kino podjetja, tako da deloma prav zaradi njihove odsotnosti diskusija ni mogla dati takih rezultatov, kot bi jih morala. DUŠAN OGRIZEK Dolikovci razstavljajo JESENICE - V tekočem tednu so v mali dvorani delavskega doma, na Jesenicah odprli slikarsko razstavo člani Svobode »Tone Cufar* Jesenic«, ki delujejo v odseku DOLIK. Petnajst amaterjev razstavlja 37 del v olju, akvarelih in temperi ter plastike v lesu. Dela prikazujejo lepote Gorenjske pa tudi figuraliko in tihožitja. Dr. Dana Bem razstavlja tihožitje in akt, France Bregant nam kaže motive iz Bohinja in Triglava, Jože /Čebulj nastopa prvič z deli v olju, od mladih pa kaže Boni Ceh z olji na steklu velik napredek. Njegov brat Saša Ceh je smel v abstraktnem modernizmu, vendar pa pristopen in ugaja ne.razva.je-nemu očesu gledavca. Prane Do-liitšek je prikazal to pot Železarno v izvirnem in barvno svojstvenem delu. Z »Radovno« je napredoval AloJ-j Erman, prav tako raste tudi Janez Korošce v svojih izvedbah. Janez Kozamernik je star »doUkovec«, njegova sicer primitivna slikarija je dovolj iz-i virna in dekorativna. France Kreuzer dosega s skopim barvnim materialom v svojem akvarelu mehkoto, ki dovolj impresionira in osvaja. Olja Pavla Lužnika so lahka, barvno čista in učinkovita. , Jernej MarkeS je izredno priza-I deven v izbiri motivike. Razpolaga z bogato zalogo drobnih študij, kj vodijo do vedno novih zamisli in ustvarjanj. Tine Markeš (»Hiša j na griču«), je že razstavljal dela i z močnejšim akcentom. Tone Tora azin se z novim iskanjem približuje po motiviki in kompoziciji impresionizmu. Cveto Zupan bo s študijem in močnejšo barvno izrazitostjo prestopil dekorativne meje. Jeseniški DOLIKOVCI se s tokratno razstavo ponovno predstavljajo z deli, ki kažejo znaten napredek. Povprečni objskovavec skoraj ne more verjeti, da so to v glavnem jeseniški železarji, ki se sestajajo po enkrat tedensko, da se slikarsko izpopolnjujejo, sicer pa ustvarjajo doma dela, ki zaslužijo, da so razstavljena tudi Izven Jesenic. ObiskovavcI (dnevno od 100 do 200) dajejo o tokratni razstavi jeseniške Svobode zelo laskave izjave, kar naj bo v priznanje prav vsem razstavljavcem. - U. Blejski otok - kulturna in turistična zanimivost (Nadaljevanje in konec) Med časovno mlajšimi najdbami jc zlasti pomembna depojska najdba srebrnih novcev. To so najdbe, ki jih je lastnik zakopal na begu ali iz drugih varnostnih razlogov, pa se pozneje ni več vrnil ponje ali pa je pozabil nanje. Blejski novci so bili v keramični posodi in plitvo zakopani v zemlji. Po izvoru so iz različnih mest, tako iz Trsta, Gorice in celo iz Verone. časovno so kovani in izročeni v promet v različnih letih, najmlajši spada v zadnjo tretjino 13. stol. n. št. Vsi ostali pa v 13. stol. n. št., ne glede na že znana zgodovinska dejstva, da jc v trinajstem stoletju doživljala briksenška posest z ministerialom gospodarsko krizo, ki je imela zelo hude posledice. Torej je ta depojska najdba novcev materialno potrdilo ■ 'vinskim pisanim virom. Pomembna pa je tudi zaradi kažipota odnosov in poti. Pot čez Bohinj v dolino Soče in obratno je odigravala v vseh časih važno vlogo. Trgovina in promet nista poznala naravnih ovir. Na odkritem delu grobišča smo našli tudi arhitekturne ostanke stavb. Ugotovili smo največ 4 gradbene faze. Ostanki zidov se razlikujejo v tehniki zidanja. Njihova smer je različna in tudi njih funkcija in celoten tloris sta nejasna. Prav gotovo je, da so starejši od današnje baročne stavbe. Torej je tudi cerkvena stavba doživljala svoje spremembe in razvoj. Prvotne stavbe so bile manjše in so se večale v skladu s potrebami. Odkriti zid ob skali dokazuje, da je bila pred današnjo ploščadjo na vrhu otoka, ki je bila urejena v baročni dobi, manjša obzidana ploščad. Izkopavanja in raziskovanja otoka v prihodnje bodo prinesla zanimive rešitve problematike, ki se pojavlja z Bledom in okolico v zgodovinskem času. Dosedanje najdbe dokazujejo, da so blejski otok neprekinjeno obiskovali od predzgodovinskega časa pa do današnjih dni. Izjemen geografski položaj je vabil vse, ki so ga občudovali z obale. Kakšno vlogo je imel otok v zgodovinskem času bodo povedale najdbe, ki bodo dopolnjevale sliko — znano iz zgodovinskih virov. Letošnja izkopavanja, ki sodijo v okvir sistematičnih raziskav otoka, bodo po predvidevanjih strokovnjakov v cerkveni stavbi, kjer bodo dvignili kamniti pod. To bo pri nas prvi primer odkrivanja in izkopavanja v notranjosti sakralne stavbe in obenem zanimivo, ker nam bo gotovo od-I krilo važne 6tvari iz arhitektur«. Teh del se tuji strokovnjaki tako v Avstriji in Italiji lotevajo povsod, kjer pričakujejo pomembna odkritja za domačo zgodovino. V času izkopavanj bodo priredili občasno razstavo predmetov iz prejšnjih izkopavanj, obenem pa seznanili obiskovavce z, najnovejšimi izsledki. Tudi neposreden pristop, k samim izkopavanjem bo turistični užitek. Še nekaj besed o ureditvi otoka. Po zamislih turističnih delavcev in drugih strokovnjakov bo otok obranil svojo prirodno sliko, ki jo bodo dopolnjevale muzejske stavbe s svojimi zbirkami najdenin na otoku. Predvsem pa bi bilo potrebno uresničiti zamisel, da bi grobove tn druge važne najdbe ohranili na mestu, kjer smo jih našli. Tako bi se ohranila najbolj verna slika. Seveda je vse odvisno od zamisli, od tehničnih izpeljav, ne na škodo strokovnjaka in ne povprečnega obiskovavca. Tako urejen otok bo vsekakor najlepši m najbolj doživet. ANDREJ VALIC aie ra 2,.....Tiine briže?0.^3,5!*111"11161*.!^ je krivična. Ljubila sva se. Vendar nisem semkaj, ker sva se nekoč ljubila.« » Prodam 14 tednov brejo svinjo. Vasca 12, Cerklje 6G2 Upravni odbor obrtnega podjetja »KOMUNALNI SERVIS« JESENNICE razpisuje prosto delovno mesto L FINANČNEGA KNJIGOVODJA ZAHTEVE: srednja ekonomska šola z l-letno prakso aH pisarniško moč s 5-let prakse v knjigovodstvu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OD po pravilniku o delitvi OD. Pismene ponudbe je poslati na upravni odbor podjetja. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina ln brata MIRKA KOŠIRJA se iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč v tako težkih trenutkih. Najlepša hvala sosedom, tovarni Sava, nosačem, govornikom, darovavcem cvetja, skratka — vsem, ki so ga spremili na njegovi*zadnji poti. Žalujoči: žena, hčerka, mama, sestra in brat Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — Tek. račun pri NB v Kranju 607-11-1-135 — Telefoni: glavni urednik 24-75- odgovorni urednik in uprava 21-90, uredništvo 24-37 — Letna naročnina lista znaša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, posamezna številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev I Prodam mlado svinjo. Probače-| vo 27 663 I Kravo s teletom ali ?o izbiri j prodam. Mavčiče 55 664 !j Prodam 6 tednov stare prašičke. : Voklo 56 665 Prodam plemerskega bika 300 kg težkega in kravo s teletom dobro mlekarlco. Naslov v oglasnem oddelku - 066 Prodam mlade psičke, mati čistokrvna, oče mešanec. Voglje 36 / ( 667 Prodam nov emajliran šteddnik. Visoko 52 668 Kupim vola od 300 do 400 kg težkega. Alojz Eržen, Sp. Besnica Št. 52 681 Kupim tračni brusilni stroj. Hafner, Zasavska 2, Orehek, Kranj 646 Kupim 2 rabljena gumi plašča 400x19 col. Franc Cognar, Breg ob Savi 29, Kranj 647 Iščem dva pleskarja in slikarja. Stanovanje na razpolago. Lojze Frantar, Kranj, Trojarjeva 16 622 Sprejmem kleparskega pomočnika. Alojz Smolej, Kranj, Cesta St. Žagarja 5 573 Iz Kranja do Milj Je le pet kilometrov — pri »Bohincu« pa dobra kapljica in domača jedila. Lep razgled 606 Osnovna šola Dovje razpisuje mesto tajnika(-ce). Nastop možen takoj. Plača po dogovoni 648 Raznašavko za dostavo jutranjika »Delo-« naročnikom na dom sprejmemo takoj. Ponudbe sprejema CP Delo, podružnica Kranj. Podpisana Katarina Grobolj.šek iz Starega dvora pri škofji Loki s tem preklicujem vse obdolžit-ve, ki sem jih izrekla o svojem vnuku Ludviku Grobol/sku. ker niso resnične in jih obžalujem. S tem se mu zahvaljujem, da je J odstopil od tožbe 649 , Skladiščnik večjega podjetja j išče sobo v okolici Kranja. Po- j nudbe poslati na naslov: Drago I Mlinaric, Zg. Jezersko 37 650 j Upravni odbor DELAVSKE UNIVERZE KRANJ razpisuje DELOVNO MESTO STROKOVNEGA SODELAVCA ZA POLJUDNOZNANSTVENO IZOBRAŽEVANJE. Pogoji: primerna strokovna izobrazba. Prejemki in ostali pogoji na podlagi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Prijave poslati na DELAVSKO UNIVERZO KRANJ — Cesta Staneta Žagarja 1 najkasneje do 15. 3.1963. KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ proda po sklepu DS naslednja osnovna sredstva:. TOVORNI AVTO »MAN« 5-tonski VPREžNI VOZ STROJ ZA DROBLJENJE KORUZE SLAMOREZNICO KOMAT ZA KONJA DECIMALNO TEHTNICO 1000 kg Licitacija bo 16. marca ob 8. uri v upravi podjetja Pristava pri Tržiču. Prednost imajo gospodarske organizacije, nato šele privatniki. Tovorni avtomobil se privatnikom ne proda. OBJAVA Dežurna služba Veterinarjev ob nedeljah v mesecu marcu 1963: 3. 3. Srečko Vehovec, tel. 20-70 Kranj, Stošičeva 3 10. 3. dr. Franc Rutar, tel. 27-04 Kranj, Planina 4 17. 3. Bogdan Cepuder, tel. 23-18 Kranj, Koroška 9 17. 3. Jože Rus za Cerklje, tel. 26-95 Cerklje 24. 3. Srečko Vehovec, tele. 20-70 Kranj, Stošičeva 3 31. 3. dr. Franc Rutar, tel. 27-04 Kanj, Planina 4 Preklicujem besede, ki sem jih govoril o Marinki Kalan, kot neresnične. Franc Zalokar 651 Zamenjam repo aH peso za slamo. Voglje 45, Šenčur 652 Pomočnika sprejmem takoj. Samsko stanovanje zagotovljeno. Silvester Krašec, kleparstvo, Šentvid nad Ljubljano 106 653 Elektroinženirju Stanislavu Gr-meku čestitajo k odlično opravljeni diplomi domači 654 Od Zabnice do Sk. Loke sem našel rezervno 20 eolsko gumo. Breg ob Savi 50 655 Avtomobilistl, motoristi! Prevleke za sedeže in rezervne sedeže za moped poceni dobite pri Bohorič, Kranj, Gregorčičeva 1 656 Dramska sekcija1 prosvetnega društva Velesovo gostuje jutri z Jurčičevo dramo »Domen« ob pol tretji liri popoldne v Voklem, ob 7. uri zvečer v Predosljah. Vabljeni 657 AVTO - MOTO DRUŠTVO KRANJ ima v soboto, 2. marca 1963, ob 19. uri v prostorih delavskega doma (vhod 6) svoj redni letni občni zbor. Obveščamo vse člane in ljubitelje avto-moto športa kakor tudi vse ostale člane, ki vabil slučajno, niso prejeli, da se občnega zbora za gotovo udeležijo. Gostinsko podjetje Tržič razpisuje prosto delovno mesto za^RA-CUNOVOD.IO. Pogoj: srednja šola z večletno prakso v računovodstvu, Nastop službe po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Instrukcije iz matematike * opisne geometrije daje izk&e matematik. Oddati ponudbe v družnico Glasa Jesenice pod *Lj din« Kvalificirana kuharica bi rada 1. majem menjala službo v nju. Oddati ponudbe v oglasni oo delek pod »Zmožna« Menjam dvosobno stanovanje vrtom v Kranju za enakega v blo- ku. Naslov v oglasnem oddel^ objave Materialni in časovni P0^, vam morda ne dopuščajo fdr^i ljenja v zdravilišču. Z maJnft' stroški lahko doma zdravite b«* „ ni jeter, žolča in črevesja, čire. prtja in hemeroidc z r©g»*f| ►►Donat« vrelcem. Zahtevajte ^ svoji trgovini, te ga pa dol^J*jd grosističnem trgovskem P° 3 y^ »Živila« Kranj. Veletrgovini ka« Skofja Loka in podjetju * no Gorenjka« Jesenice. Občinska zveza Društev P1^8^! ljev mladine Jesenice (komisij letovanje otrok) RAZPISUJE za mesec — julij in avgns* P*^ sta mesta, in sicer: 1. UPRAVNIKA 2. PEDAGOGA 3. VZGOJITELJEV POGOJI: Obvezno mora dati plavanje, razne otroške biti mora vešč organizacije rtj^r, kulturnih programov, kro tekmovanja, učenja v P*aV Pismene prijave se spreJ do 30. marca 1963. ki jih potrebujemo za v* ^jul otrok v času letovanja na 1,1 v Novem gradu. ,„ lig** »Komisija za razpis mest direktorjev pri ObLO Kranj razpisuje mesto DIREKTORJA podjetja »AVTOCENTER« Kranj pod naslednjimi pogoji: 1. ekonomska ali tehnična fakulteta s 5jletno prakso na vodilnih mestih, 2. srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso na vodilnih mestih. Kandidati na razpisano mesto naj vložijo pismene p°" nudbe, taksirane s 50 din državne takse v roku 15 dni P° objavi pri občinskem ljudskem odboru Kranj.«