Dobrote slovenskih kmetij Ptuj • Za odličen parmezan ni treba v Italijo O Stran 8 se 11 dni m Perutnina Ptuj Ptuj, 3. junij 2023 www.poli.si i i ¡ o tajerski Ptuj, torek, 23. maja 2023 Letnik LXXVI • št. 40 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR [ Gospodarstvo, obrt, podjetništvo ] Aktualno Sp. Podravje • Cene vode neprestano na vrtiljaku O Stran 2 Aktualno Haloze, Slov. gorice • »Občanom moramo pomagati takoj, ne čez leto dni!« O Stran 3 V središču Šolstvo • Prilagoditve pouka odslej samo še za najboljše O Stran 7 Politika Kidričevo • »To ni samo Srbija, to je tudi pri nas« O Stran 9 Črna kronika Ptuj, Podravje • Ptičja gripa po dveh mesecih ponovno udarila O Stran 24 Ptuj • O (ne)varnosti asfaltiranega sprehajališča ob Ptujskem jezeru Iz mesta do Rance na lastno odgovornost Dravske elektrarne Maribor (DEM) so letos spomladi ob Ptujskem jezeru med mestnim parkom in pristaniščem Ranca asfaltirale dober kilometer poti na nasipu. V DEM opozarjajo, da gre za njihovo servisno in ne za javno sprehajalno pot, zato je vsako gibanje po njej na lastno odgovornost. Več na stani 2. Preiskava v TBP Lenart •m Albanski delavci delali brez ^^^ urejenih dokumentov Plaz vzel dom mladi družini a Čez noč brez strehe nad glavo NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK '"SI PRIDOBITE NAGRADO' Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX ■ pripravili privlačno nagrado. Štajerski TEdSTI Vse za zunanjo ureditev Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 23. maja 2023 Ptuj • O (ne)varnosti asfaltiranega sprehajališča ob Ptujskemjezeru Legalizacije površin za promet in rekreacijo se ni nadejati Dravske elektrarne Maribor (DEM) so letos spomladi ob Ptujskem jezeru med mestnim parkom in pristaniščem Ranca asfaltirale dober kilometer poti, ki na nasipu služi za dostop do jezera in njegovo vzdrževanje. Mnenja o nujnosti asfaltiranja površine so med Ptujčani deljena. Nekateri nov asfalt pozdravljajo, saj daje površina utrjena in primerna za otroške vozičke, drugi so mnenja, da bi lahko ostala površina naravna, gramozirana in tudi za tek primernejša, ker je mehkejša. V DEM opozarjajo, da gre za njihovo servisno pot. Prvi topli pomladni dnevi, zlasti ob koncih tedna, so odstrli še en vidik glede nove asfaltne površine, ki bi znal biti v prihodnje problematičen; gre za vprašanje prometne varnosti. Ob sobotah in nedeljah je ljudi na poteh na nasipu ob jezeru res veliko, največja frekvenca je prav na novo asfaltirani stezi med mestom in Ranco. Veliko je sprehajalcev, kolesarjev, tekačev, dru- žin z majhnimi otroki v vozičkih, s poganjalci, skiroji ali na kolesih, med njimi pa vijugajo vozniki e-s-kirojev in mopedisti. Medtem ko je frekvenca ljudi in prometa visoka, sta varnost in red prepuščena golemu naključju. Za nadzor oziroma vzdrževanje reda ni pristojnega (npr. redarstvo, policija), ker pot ni ne javna in ne prometna površina. Seveda se porajajo opozorila, da na stezi ne bi prišlo do neljube nesreče, saj je ljudi vseh generacij in prometa na njej res veliko. V DEM so povedali, da so stezo asfaltirali zaradi lažjega vzdrževanja. Po njihovi navedbi bi lokalna skupnost lahko traso uporabljala tudi kot kolesarsko stezo. Več niso povedali, tudi o vprašanjih zagotavljanja varnosti se niso oprede- ■ Novo asfaltirana pot med parkom in Ranco ni niti javna površina niti javna prometna površina, temveč servisna pot DEM, ki služi vzdrževanju vodne površine in energetske infrastrukture. Da se na njej gibljejo in rekreirajo ljudje, ni nič narobe, vendar lahko prej ali slej pride do nesreče z neljubimi posledicami, ker nekateri kolesarji, vozniki e-skirojev in mopedisti sploh niso previdni, vozijo hitro in se ne ozirajo na druge ljudi na stezi. Reda ne moreta narediti niti redarstvo niti policija, ker ne gre za prometno površino. Ljudi na stezi, ki povezuje ptujski mestni park in pristanišče Ranca, je ob koncih tedna, zlasti ko je lepo vreme, res veliko. Jasen znak o prepovedi javne uporabe (asfaltirane) poti na nabrežini Ptujskega jezera. V DEM in MO Ptuj zelo redkobesedni Da bi promet na tej poti legalizirali, saj sta hoja in vožnja po nasipu jezera prepovedani, bi bilo treba poseči v prostorske akte. Z njimi bi določili namen območja in poti, nato bi sledila kategorizacija (prometne) površine, potem pa ureditev in nato še vzdrževanje. Ker so prostorski akti, kategorizacija prometnih površin in urejanje prometnega režima v pristojnosti občin, smo o možnosti teh postopkov povprašali vodstvo MO Ptuj. Povedali so, da so DEM edini pravi naslov za vprašanja, vezana na servisno pot ob Ptujskem jezeru med mestnim parkom in Ranco, ter vsa ostala vprašanja, ki se navezujejo na to temo. „Menimo, da komentar MO Ptuj v tem primeru ni potreben," so navedli. Glede na redkobesednost obeh sogovornikov, DEM in MO Ptuj, je sklepati, da za legalizacijo poti na nasipu ob Ptujskem jezeru očitno ni pravega interesa, s tem sta in bosta tudi v prihodnje očitno gibanje ljudi na nasipu in njihova varnost prepuščeni naključju oziroma na lastno odgovornost. Vse poti, kjer se dostopa do nasipa jezera, so namreč jasno označene z napisi DEM o gibanju na lastno odgovornost. Očitno bo ostalo, kot je ... Ptujčani večkrat javno poudarijo, da bi največje umetno jezero v Sloveniji lahko izkoristili za turizem, a to očitno ne bo izvedljivo, saj gre za energetski objekt in služi akumulaciji (zbiranju) vode za hidroelektrarno Formin. Da premika naprej ni pričakovati, nakazujejo tudi skopa pojasnila na vprašanja o sprehajališču, ki smo jih postavili DEM in MO Ptuj. Da bi pa kdaj šli v gradnjo kakšne vidnejše turistične infrastrukture in objektov ob ali na jezeru, je glede na znane informacije malo verjetno. V DEM tega interesa sploh nimajo, saj so vsakič, ko smo poizvedovali, kako bi se lahko po njihovem mnenju na Ptujskem jezeru razvijal turizem, odgovorili, da je to izven obsega njihove dejavnosti, ki je proizvodnja električne energije, in da v zvezi z razvojem turizma sami nimajo načrtov. Za DEM je jezero akumulacija, objekt za zbiranje vode za potrebe forminske elektrarne. Kljub temu se v lokalnih skupnostih, zlasti na Ptuju, znova in znova rojevajo ideje in vprašanja, kako bi jezero izkoristili kot turistični atribut. Vendarle Drava in Ptujsko jezero pomembno zaznamujeta mesto in njegovo veduto. Za zdaj je tako, da je po jezeru dovoljena plovba, ob jezeru so gostinski lokal in društveni prostori Brodarskega društva Ranca Ptuj. Na poti okoli jezera pa naj vsak poskrbi za svojo varnost. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG Spodnje Podravje • Cene vode neprestano na vrtiljaku Niti več žalostno niti smešno Leto 2023je 25.000 plačnikom položnic za pitno vodo v Spodnjem Pod-ravju, toliko je po podatkih Komunalnega podjetja (KP) Ptuj priključkov, prineslo večkratno turbulenco. Februarja je po občinah zaokrožil elaborat z 49-odstotnim povišanjem cen vode (m3), ki so ga občinski sveti, razen v Vidmu in Kidričevem, potrdili. Za marec so ljudje že dobili položnice z novimi višjimi cenami. Le mesec dni kasneje, bilo je v začetku aprila, je vlada naznanila podaljšanje subvencioniranja cen električne energije, kar pomeni, da bo treba znižati tudi cene vode, ker so oblikovane na predpostavki previsokega stroška za elektriko. Do konca aprila je ptujska Komunala izdelala popravek elaborata z nižjo ceno vode in ga poslala občinam v nov krog potrjevanja. A po prvomajskih praznikih je županski zbor na interni seji kolegija (za javnost seveda zaprti), odločil, da se s popravkom elaborata počaka, pred tem pa opravi analiza stroškov na dejavnosti vodovoda. Poleg tega bi v nov elaborat vključili po neuradnih podatkih 200.000 evrov lanske izgube na vodovodu. Nove cene bi predvidoma začele veljati julija, so zapisali v sklepu kolegija županov. Že štiri različne cene vode A občinski sveti so medtem že začeli potrjevati nižje cene po popravljenem aprilskem elaboratu. Hajdinčani so cene znižali minulo sredo na izredni seji, Jur-šinčani in Markovčani jih bodo predvidoma ta teden, Žetalčani so se dogovora s kolegija držali in elaborat iz obravnave na občinskem svetu umaknili. Zmeda pri cenah vodovoda je takšna, da skoraj več ni moč slediti ne začetka in ne konca, torej glave in repa. Gremo po vrsti. Februarja oziroma marca so podražitev vode na 1,3 evra za m3 potrdile vse občine, razen Kidričevega in Vidma. Kidričani so nato izračunali in potrdili svojo ceno (1,2 evra za m3), Vi-demčani so novo ceno zavrnili in ostali na stari, ki je bila 87 centov; navedene cene so z DDV. Hajdinčani so minuli teden ceno vode znižali za okoli 10 centov, torej na 1,2 evra z DDV. Kako bo ta teden v Juršincih in Markovcih, bomo videli. Župani v Komunalno podjetje Ptuj pošiljajo revizorje Dejstvo je, da so župani 9. maja sklenili, da v Komunalo Ptuj pošljejo revizijo, naloga revizorjev bo preveriti pravilnost obračuna cen v elaboratu za vodo, pa tudi preveritev vseh odprtih vprašanj in dilem občin koncendentk. Občine imajo čas, da vprašanja v zvezi z izračuni v elaboratu posredujejo do petka, 26. maja. Še posebej naj bi pod drobnogled vzeli stroške dela na dejavnosti, materiala in storitev ter izgubo. Revizorji bodo preverjali morebitne notranje rezerve, ki bi lahko vodile do znižanja cen. Župani so s sklepom, pod katerega je podpisana njihova predsedujoča Nuška Gajšek, odredili, da Komunala Ptuj revizorjem omogoči dostop do vseh zahtevanih podatkov. Revizija naj bi torej dala čistopis finančnih podatkov na dejavnosti vodovoda, ki bodo podlaga za nov (predvidoma letošnji tretji) izračun cen. Kot smo poročali, so ptujske cene vode med najvišjimi v državi, občina Kidričevo je kot prva o pravilnosti izračunov začela dvomiti zaradi primerjave cen s Komunalo Slovenska Bistrica, ki so kar občutno nižje od ptujskih. V Bistrici in Ormožu telovadbe z elaborati nimajo Pomenljivo je, da je bil v Bistrici in Ormožu za izračun novih cen - enako v luči negotovih razmer na trgu električne energije in drastičnega lanskega dviga cen elektrike - dovolj le en sam elaborat, v katerem so cene (tudi elektrike) dokaj točno zadeli. Prednost bistriške in ormoške komunale je bila v tem, da se nis- ta vezali z dolgoročno (letno) pogodbo, ampak sta elektriko kupovali obdobno, mesečno oz. na četrtletje. Direktor KP Ptuj Janko Širec je medtem sklenil enoletno pogodbo po ne najbolj ugodni ceni 400 evrov za megavatno uro, pri čemer je dejal, da so bile razmere na trgu tako negotove, da je bila v tistem trenutku to po njegovi oceni najboljša možna rešitev. Mojca Zemljarič Foto: CG torek • 23. maja 2023 Aktualno Štajerski 3 Haloze, Slov. gorice • Zaradi poplav in plazenja poziv k takojšnjim interventnim ukrepom »Občanom moramo pomagati takoj, ne čez leto dni!« Foto: PGD Cirkulane in Zavrč Medtem ko so se vode v nižinah umaknile, plazenje zemlje v gričevnatih predelih ne pojenja. V Cirkulanah si je skupaj z župani okoliških občin in državnim svetnikom Rajkom Fajtom ogledal razmere na terenu. Posledice poplav in številnih plazov so na območju Haloz katastrofalne, plazenje pa se še nadaljuje. Glede na obseg škode, ki se meri v milijonih, so pričakovali tudi obisk katerega izmed predstavnikov vlade, vendar ga vse do danes še niso dočakali. Kljub temu upajo, da bo vlada prepoznala obsežnosti katastrofe in interventni zakon v nekaj dneh tudi potrdila. To je edini način, da bi lahko nujno potrebna sredstva prejeli čim prej. Če bodo morali čakati na popis škode, ki bi trajal do 21. junija, in nato še na morebitno odločanje glede višine sredstev, denarja prej kot drugo leto zagotovo ne bo. »Našim občanom, ki so ostali brez strehe nad glavo, ali pa nimajo dostopa do svojih domov, moramo pomagati takoj. Verjetno je jasno, da naslednje leto dni ne bodo hodili peš do svojih nepremičnin. Kaj takega je v teh časih nesprejemljivo,« je dejal podlehniški župan Sebastian Toplak in poudaril, da je škoda v Halozah veliko večja kot na ravninskem delu. V Halozah pozabljeni od nacionalnih medijev in države ... Med drugim so haloški župani izrazili skrb, da ne bi od države prejeli samo drobtinic. Dejstvo je, da v takih primerih večji kos pogače dobijo tisti, ki imajo večji vpliv, moč, so v pravi politični stranki, imajo boljše veze in poznanstva. Županja Antonija Žumbar tokrat od države zahteva pomoč, Haloze so namreč že predolgo zapostavljeno in degradirano območje. »Očitno smo premalo glasni in nimamo tako dobrih vez, da bi si izborili malo več pozornosti tako pri predstavnikih vlade kot, recimo, v nacionalnih medijih! Tokrat imam res občutek, da smo pozabljeni od države in od Boga.« Vse bolj nezadovoljni so tudi Haložani, ki zahtevajo iste pravice kot vsi ostali prebivalci Slovenije. Številni so mnenja, da jim mora vlada tokrat prisluhniti in priskočiti na pomoč. V nasprotnem primeru bo najboljše, da jih preselijo kam drugam, Haloze pa naj prerasteta trava in grmičevje. »Žal nas imajo za 'bogu iza nogu'« Že pred obiskom Haloz pa se je Marko Lotrič mudil tudi v Sveti Trojici in nekaj okoliških občinah. »Nemudoma je treba sprejeti interventne ukrepe in prizadetim območjem zagotoviti sredstva za zagotavljanje varnosti in življenja ljudi,« je dejal, kar so kolegi v Državnem svetu soglasno podprli. Ogledal si je nekaj najbolj prizadetih območij in se poleg Klobase srečal še z župani okoliških občin: Janezom Krambergerjem iz Lenarta, Nuško Gajšek s Ptuja, Štefanom Žvabom iz Šentilja, Darjo Vudler Berlak iz Sv. Andraža in Martinom Breznikom iz Svete Ane ter predstavniki civilne zaščite. Zbrani so se strinjali, da so posledice nedavnega deževja na tem področju katastrofalne, za kar je v največji meri krivo slabo stanje vodotokov. »Po srečanju smo spisali prošnjo vladi za interventni zakon in takojšnjo zaščito. Ukrepati je treba takoj, ne takrat, ko bo vse suho. Prepričan sem, da bomo uspešni, res pa je, da moramo biti bolj glasni, da se nas sliši in upošteva. Če bi se take poplave zgodile v Ljubljani, bi bili že zdavnaj vsi na nogah; nas v Slovenskih goricah pa imajo odlo-čevalci žal bolj za 'bogu iza nogu'.« SD, EK Trojiški župan David Klobasa je izkoristil svojo funkcijo državnega svetnika in na seji Državnega sveta prejšnjo sredo, dan po obilnem deževju, ki je v severovzhodni Sloveniji povzročilo grozljivko brez primere, vlado pozval k takojšnjemu ukrepanju. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič seje že v četrtek odpravil na najbolj prizadeta območja v Halozah in Slovenskih goricah. Foto: Občina Cirkulane Predsednik državnega sveta Marko Lotrič skupaj z županjo Antonijo Žumbar in državnim svetnikom Rajkom Fajtom na terenu v Halozah. Strah, da bodo prepuščeni sami sebi Haloški župani se med drugim zavzemajo, da bi Halozam končno podelili poseben obmejni status, na podlagi katerega bi bili upravičeni do večje pomoči. Videmski župan Brane Kolednik prav tako pričakuje, da bodo denar za sanacijo škode prejeli čim prej. »Strah nas je, da se bo sedaj še nekaj dni govorilo o težavah v haloških občinah, nato pa bomo znova prepuščeni sami sebi. Rezervnih sredstev več nimamo, po drugi strani pa moramo ljudem zagotoviti prevozne šolske in vse druge intervencijske poti. Upam, da nas ne čaka borba z birokratskimi mlini,« je dejal Kolednik. Završki župan Slavko Pravdič je ob tem dodal, da gre za naravno katastrofo, sanacija brez pomoči države pa bo prav gotovo trajala več let. Lenart • Policija, davkarija in inšpekcija v TBP-ju zaradi dela na črno Albanski delavci delali brez urejenih dokumentov Prejšnjo sredo, ko je bil v največjem zaposlovalcu v osrednjih Slovenskih goricah plačilni dan, je v Tovarni bovdenov in plastike (TBP) potekala tudi policijska preiskava, saj naj bi odkrili, da tam nezakonito delajo tujci. Poleg policistov so v preiskavi sodelovali tudi dacarji in delovni inšpektorji, ki pa so bili zaradi postopka v teku in varovanja osebnih podatkov skopi z informacijami. »Povemo lahko, da smo skupaj ugotavljali kršitev nezakonitega prebivanja in zaposlovanja na črno,« so sporočili iz PU Maribor in še dodali: »Zoper odgovorne bo uveden ustrezen postopek.« Skope informacije zaradi interesa preiskave Na Fursu so se sklicevali na davčno tajnost, na Inšpektoratu za delo pa dejali, da bo trajalo še nekaj tednov, preden bodo lahko podali uradno izjavo. Neuradno smo izvedeli, da sta delavce, ki naj bi v preiskovanem podjetju delali na črno, prevzela policija in Furs, delovni inšpektorji pa bodo pod drobnogled vzeli pogodbe nekaterih sicer redno zaposlenih, ki pa so sumljive in sklenjene preko agencij. Da gre za TBP, so potrdili tam zaposleni, ki so nam posredovali tudi na skrivaj posneto fotografijo sredine policijske preiskave. Po njihovih informacijah v tovarni pogosto najamejo tujce, ki jih tja pripeljejo različne agencije, vendar doslej z nobeno naj ne bi bilo težav; papirji za delavce so bili urejeni. Tam delajo tudi Bosanci, a preko drugega posrednika. Očitno pa ni bilo vse »po črki zakona« pri agenciji, ki naj bi bila celo iz Lenarta in preko katere so v TBP-ju dober mesec delali »sporni« de- lavci iz Albanije. »Mislim, da jih je med 80 in 85, med njimi so tako moški kot ženske, stanujejo pa bojda nekje v Mariboru in jih v Lenart vsak dan vozijo s kombiji. Ker so se vedno držali bolj zase, težava pa je tudi sporazumevanje, se med seboj seveda nismo veliko pogovarjali, zato tudi malo vemo o njih. Razen tega, kar nam je povedala 60-letna Albanka, ki že pet let živi v Mariboru in že malo razume slovensko,« je povedal eden izmed zaposlenih. Niso delali več, kot je predpisano Ko so morali med seboj razjasniti kaj v zvezi z delom, so si pomagali s prevajalnikom. »V naši V lenarški Tovarni bovdenov in plastike naj bi vsaj 80 Albancev delalo brez ustrezne dokumentacije hali so bile samo ženske, ki so bile nevešče tega dela, zato so imele težave z doseganjem norme. Delale so vsaj deset ur na dan, smilile so se mi, še bolj pa zato, ker so bili nekateri 'naši' do njih nesramni in žaljivi,« pripoveduje ena od že leta zaposlenih v TBP-ju. »Danes (v petek, op. p.) smo imeli zaradi policijske preiskave urgentni sestanek, na katerem so nam vodilni povedali, da za nepravilnosti v zvezi z delom tujcev ni odgovorna naša firma, pač pa agencija, ki jih je pripeljala. To je seveda možno, me pa vseeno zanima, kako je mogoče, da nihče od uprave pri agenciji ni preveril verodostojnosti dokumentov,« se sprašuje delavka. Slednjič nam je uspelo priklicati tudi direktorja Danila Rojka, ki pa ni želel dajati uradnih izjav, dokler o izsledkih preiskave ne bo več znanega. So ga pa obtožbe o zaposlovanju na črno in izkoriščanju delavcev iz tujine zelo prizadele, saj pravi, da so jih samo najeli, posrednik očitno kljub drugačnim zagotovilom ni upošteval predpisov, madež pa zdaj pade tudi na vodstvo TBP-ja. Obenem je zanikal, da bi Albanci delali več kot ostali zaposleni, čeprav so si to želeli, da bi več zaslužili. Senka Dreu Foto: SD 4 Štajerski Podravje torek • 23. maja 2023 Ptuj • Podražitve najedajo občinsko blagajno Občina za Vrtec prispeva milijone Vsi zavezanci za plačilo vrtca ugotavljajo, da so cene tudi na tem področju podivjale. V povprečju starši na Ptuju plačajo 30 % cene, preostanek, torej glavnino, krije občinski proračun. Občina letos za to področje namenja skoraj štiri milijone evrov. Foto: CG V Vrtcu Ptuj bo septembra 799 otrok, od tega je 21 predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Ob načrtovanju I etošnjega proračuna lani so na Mestni občini Ptuj ocenili, da bo za kritje razlike plačila programa vrtca zadostovalo približno tri milijone evrov. Z rebalansom so morali zagotoviti deset odstotkov več, in sicer zgolj za kritje razlike v ceni 3.285.954 evrov. S 1. marcem je namreč Vrtec Ptuj uskladil in zvišal cene programov, kar vpliva na zvišanje deleža, ki ga za plačilo programa za posameznega otroka zagotavlja občina. »Občina vrtcu v ceni zagotavlja stroške dela, stroške živil in stroške materiala in storitev. Hkrati izven cene na tej postavki zagotavljamo še sredstva za dodatno strokovno pomoč (logoped, specialni in rehabilitacijski pedagog), spremljevalce gibalno oviranih otrok, stroške bolnišničnega oddelka, manjkajoče otroke itd.,« pojasnijo na ptujski občini. To sicer predstavlja največji del stroškov s predšolsko vzgojo, ne pa edini. Dodatnih 140.000 evrov prispevajo za delovanje zasebnega vrtca. Sredstva iz občinske blagajne zagotavljajo tudi za vrtce v drugih občinah, to znese dobrih 220 tisočakov. Opažajo, da se nekoliko zvišuje število otrok s stalnim prebivališčem v mestni občini Ptuj, ki obiskujejo vrtec zunaj matične občine. Različni popusti pri plačilu razlike med ceno programov in plačili staršev jih stanejo 182.500 evrov. Gre za dodatne ugodnosti za starše pri plačilu vrtca, poletne rezervacije, boleznine in izpise otrok, ki gredo s 1. septembrom v šolo. V Vrtcu Ptuj septembra še prosta mesta V Vrtcu Ptuj bo delo v naslednjem šolskem letu organizirano v 42 polnih rednih, dveh polovičnih oddelkih prvega starostnega obdobja in enem bolnišničnem oddelku. »Pri oblikovanju oddelkov za novo šolsko leto so upoštevane vloge za vpis otrok, prejete v času razpisa med 20. februarjem in 10. marcem, ter otroci, ki so že vključeni v vrtec,« pravijo v Vrtcu Ptuj. Načrtujejo 823 razpoložljivih mest, kar je nekaj manj kot v tekočem letu. S septembrom bo zasedenih 799 mest, kar pomeni, da bo na voljo še 24 prostih mest, ki jih bodo zapolnili med letom. V novem šolskem letu bo v ptujskem vrtcu 141 zaposlenih, trenutno jih je 155,5. Dženana Kmetec Sveta Trojica • Jezero z lesenimi rešitvami Estetsko in cenovno ugodno Bodoči arhitekti, študentje ljubljanske fakultete za arhitekturo, so na delavnici snovali, kako v oživitev Trojiškega jezera umestiti podeste in pomole. Foto: arhiv občine Študentje arhitekture so pripravili nabor idej za ureditev Trojiškega jezera. Na povabilo profesorice Mojce Gregorski, ki se je podpisala pod projekt novega vrtca tik ob jezeru, je delavnico vodil eden vodilnih arhitektov španske nove generacije - Carles Enrich iz Barcelone. Skupaj s študenti si je ogledal jezero z okolico, nato pa so na delavnici zbrali predloge za ureditev jezera. Da na mladih zares svet stoji, so dokazali mladi arhitekti po zaključku delavnice, ko so v Kulturnem domu Sveta Trojica predstavili projektne ideje z umestitvijo posameznih intervencij v leseni izvedbi na različnih lokacijah okoli Trojiškega jezera. Na občini so predlagane rešitve sprejeli z navdušenjem, saj se jim zdijo zelo domiselne, poleg tega so tudi estetske ter iz naravnih materialov, ki ne zahtevajo velikega finančnega vložka in ne posegajo v naravo. Predstavljen je seveda zgolj nabor idej, končne rešitve pa bodo javnosti predstavljene kmalu, takoj ko bodo dorečene podrobnosti izvedbe projekta. SD Ptuj • Mesto dobiva nov pomemben objekt Dela na Stari steklarski so končali Bogata arheologija na Ptuju pogosto pomeni časovne zamike pri izvedbi gradbenih del V primeru Stare steklarske, ki bi morala biti dokončana že lani, naj bila razloga za podaljšanje še epidemija in vojna v Ukrajini. Končno se gradbena dela zaključujejo, rok se izteče naslednji teden, objekt pa bo zaživel poleti. Počakati je treba še na uporabno dovoljenje. Medtem ko se je pri izvedbi projekta Stara steklarska realizacija precej razlikovala od terminskih planov, vsaj stroškovno ni večjih odstopanj. »Projekt ohranja svojo ocenjeno vrednost iz potrjene investicijske dokumentacije, ki znaša 4,9 milijona evrov. Predvidevamo, da ga bomo tako tudi končali,« pravijo na ptujski občini. Občina bo prispevala 2,2 milijona evrov, preostanek so evropska sredstva. Rok zaključka gradnje je 30. maj, kar je tudi (uradni) zaključek projekta. Naslednji teden naj bi bila dokončana vsa gradbena dela, tako na sami stavbi kot v okoliških ulicah in trgih. Selitev bo izvedena šele, ko bo pridobljeno uporabno dovoljenje. »Verjamemo, da ko bo projekt revitalizacije Stare steklarske in Vra- Vrazov trg in sosednje ulice dobivajo prenovljeno podobo. zovega trga s pripadajočimi ulicami zaključen, bo mesto živelo. Tam bodo namreč lahko ustvarjali mladi, tam bo živelo kulturno ustvar- Sama stavba je lično urejena, namenjena pa bo pestri paleti dejavnosti. janje, tja selimo CID, svoje prostore bo tam našla PeTV in tudi Gimnazija Ptuj bo prostore uporabljala za namen pouka. Verjamemo, da bo prostor postal mestno središče ustvarjalnosti in najrazličnejših dejavnosti tako za mlade kot za ostale ciljne skupine. Ne smemo pa pozabiti na lepši, prenovljen izgled Vrazovega trga s pripadajočimi ulicami, ki bo zagotovo vplival na to, da bodo obiskovalci raje prišli v mesto,« o prednostih te investicije pravijo na ptujski občini. Urednik PeTV Miha Masten o selitvi pravi: »Skušali se bomo preseliti konec junija, ko bo pridobljeno uporabno dovoljenje. Če nam to ne bo uspelo, pa med poletjem. Seveda se veselimo novih, svežih prostorov.« Dženana Kmetec Foto: CG Slovenske gorice • Vrtci večinoma polno zasedeni Število oddelkov ostaja enako Po slabšem lanskem vpisu v vrtca na Destrniku in v Trnovski vasi kaže, da bo v novem šolskem letu znova vse »po starem«. Foto: SD V destrniški vrtec je bilo lani vpisanih nekaj manj otrok, a razlogov za skrb ni, saj se letos njihovo število očitno vrača v stare tirnice. Manj vpisanih otrok v iztekajočem se šolskem letu je gotovo zaskrbelo vodstvo OŠ Destrnik--Trnovska vas, pod okriljem katere delujeta oba vrtca. Spomnimo, da je bilo razmerje med otroki, ki so šli jeseni iz vrtca v šolo, in novinci sodeč po informativnem vpisu zelo v prid prvim, saj je vrtec zapustilo 18, na njihova mesta pa prišlo samo osem malčkov. Kot je povedal ravnatelj Drago Skur-jeni, naj bi po dosedanjem vpisu jeseni destrniški vrtec obiskovalo 13, trnovskega pa šest otrok. Računajo, da bo število oddelkov ostalo enako kot doslej, kar pomeni, da imajo v obeh vrtcih tudi dovolj prostora. Je pa na eni od zadnjih sej občinskega sveta Alojz Ben-ko, župan Trnovske vasi, dejal, da vrtec, ki ga obiskuje 54 otrok, od tega 13 v oddelku prve in 23 v oddelku druge starostne skupine, v kombiniranem oddelku pa 18, potrebuje več zunanjih igralnih površin, o čemer bo treba že v kratkem razmisliti in najti ustrezno rešitev za širitev. Na OŠ Cerkvenjak-Vitomarci, ki vodi dva vrtca, so z vpisom zadovoljni. V cerkvenjaškem bodo jeseni sprejeli 19 novincev, v vito-marškem pa osem. »Število oddelkov ostaja enako sedanjemu, v Cerkvenjaku bomo torej tudi jeseni oblikovali šest oddelkov, v Vitomarcih pa štiri. Seveda je treba poudariti, da so to začasni podatki, saj se do začetka novega šolskega leta lahko še marsikaj spremeni,« je pojasnil ravnatelj Mirko Žmavc, ki dodaja, da jim v vrtcu zaradi vse več otrok počasi zmanjkuje prostora. Ker kaže, da bo tudi v prihodnje njihovo število naraščalo, so že pred poldrugim letom pripravili idejni projekt za prizidek k obstoječemu vrtcu, ki je sestavljen iz niza hišk, zato bo tako zasnovana tudi novogradnja, da bo harmonično, funkcionalno in oblikovno nadgradila obstoječi objekt. Na njegovi južni strani bo tako dodana nova hiška iz dveh nadstropij, v katerih bo prostora za štiri dodatne oddelke vrtca, v vsakem po dva. Nove igralnice naj bi bile velike, večje od 50 kvadratnih metrov, oddelki bodo imeli lastne terase, na severni strani vrtca pa bodo uredili tudi dodatne zelene površine. Tako kot zadnjih nekaj let bo tudi jeseni poln trojiški vrtec, ki lahko sprejme 105 otrok. »Število oddelkov ostaja enako: šest oziroma po tri za prvo in drugo starostno obdobje. Žal nam ni uspelo vpisati devetih otrok,« obžaluje ravnatelj OŠ Sveta Trojica Darko Škerget. »Prostorsko stisko smo v preteklih letih reševali z zapolnitvi- jo oddelkov vrtca v prostih šolskih učilnicah. Tako imamo dva v vrtcu, tri v šoli, enega pa še vedno tudi v prostorih kulturnega doma.« Kot je znano, je občina že pripravila dokumentacijo za novi vrtec ob Trojiškem jezeru in zanj pridobila državna sredstva, gradnja pa naj bi se začela jeseni, torej takoj, ko bo poplačan kredit za stari vrtec. Vendar je župan David Klobasa na zadnji seji občinskega sveta svetnike seznanil z nekoliko drugačno dinamiko gradnje; ta se bo sicer res začela še letos, vendar se glavnina del seli v prihodnje leto, zato vrtec ne bo dokončan do šolskega leta 2024/25, ampak šele leto kasneje. Senka Dreu torek • 23. maja 2023 Podravje Štajerski 5 Sveti Andraž • Rebalans brez podpore predsednika PGD Vitomarci Čustveno o (ne)vrednosti gasilcev Spremembe na trgu, ko se vse draži, so tudi v andra-ški občini botrovale potrebi po spremembi lani oktobra sprejetega proračuna. Kar nekaj postavk je drugačnih, marsikje so odvzemali, da so lahko drugje dodajali, je svetnikom pojasnil direktor občinske uprave Miran Čeh. Ponudbe za krožišče v Drbetincih, ki so jih zbirali na javnem razpisu, so precej višje, kot so načrtovali, več denarja gre za izobraževanje in socialo, a kljub težavam, tako pravi Čeh, še vedno 32 odstotkov proračuna namenijo investicijam, kar je veliko v primerjavi z drugimi občinami. Med postavkami, ki so ostale brez sredstev, je tudi tista za gradnjo novega gasilskega doma, kar je vidno razburilo Tomaža Toša, občinskega svetnika in predsednika PGD Vitomarci, zato rebalansa ni podprl. Ponovila se je zgodba od lani, ko je Toš, takrat še v prejšnjem mandatu, glasoval proti osnutku proračuna za letošnje leto, in to iz istih razlogov. Spomnimo, da je imel pomisleke glede omenjenega krožišča, pa tudi zato, ker v predlogu ni našel gradnje gasilskega doma. Ta je po njegovem nujna, saj se gasilci stiskajo v premajhnem prostoru, eno vozilo pa že tretje leto stoji na prostem. Zato so nameravali od župnije odkupiti zemljišče za obstoječim gasilskim domom, z županjo pa naj bi bili ustno dogovorjeni, da si bodo gasilci in občina kupnino delili. V proračun je bila nato dodana postavka, na njej pa rezerviranih 10.000 evrov. Ki jih je zdaj rebalans proračuna odpihnil drugam. »Bil sem proti krožišču, ki se je zdaj podražilo za neverjetnih 60.000 evrov, a ste mi obljubili, da bo v proračunu vse, za kar sem se boril, ne le gasilski dom, pač pa tudi pločnik od doma do šole in javna razsvetljava. Tega zdaj ni več notri, bomo pa najeli celo kredit. Direktor je po vseh intervencijah, ki smo jih imeli minule dni zaradi poplav in plazov, stal v našem gasilskem domu in rekel, da zdaj zares vidi, koliko smo vredni. Že naslednji dan pa šok - adijo postavka za gasilce.« Kakšen smisel ima rezervacija sredstev za nekaj, kar ni dalje od »gostilniških« pogovorov, pa je Tomaž Toš je protestiral, ker v rebalansu proračuna ni več niti evra za novi gasilski dom. vprašala županja Darja Vudler Ber-lak. »Dejstvo je, da gasilci nimate zemljišča, na katerem bi gradili dom. Tisto od župnije se je po cenitvi izkazalo za predrago, zato verjetno iščete drugo. A še vedno Darja Vudler Berlak je zagotovila, gradnji novega gasilskega doma, a zemljišče. da bo občina zagotovo pomagala pri najprej morajo gasilci najti primerno od vas nismo prejeli nobene formalne vloge ali idejne zasnove, do katere bi se lahko opredelili, preučili možnosti nakupa zemljišča, vrednost investicije in slednjič možnosti sofinanciranja gradnje doma. Projekt podpiramo, saj vemo, da gasilci potrebujete več prostora. Situacija pa je takšna, da v tem trenutku potrebujemo denar, da ostanemo likvidni. Takoj ko boste našli zemljišče, bomo mi našli sredstva za sofinanciranje; zato pa so rebalansi. Ne nazadnje bomo v primeru povišanja pov-prečnine pridobili dodatnih 80.000 evrov, potem pa vse te težave odpadejo.« »Zemljišče sploh ni težava, ampak samo izgovor, kajti na občini nimamo cilja, kaj bomo sploh delali v naslednjih mesecih,« ji je odvrnil Toš in po glasovanju zapustil sejo. Senka Dreu Ptuj • Novo soglasje k zadolžitvi občinskega podjetja Javne službe Ptuj se bodo selile na novo lokacijo Nabor dejavnosti, kijih izvaja občinsko podjetje Javne službe Ptuj, je izjemno širok. Primerno temu je zajetna tudi osnovna infrastruktura, s katero razpolagajo. Za skladiščenje najemajo prostore ob nakupovalnem središču Qlandia, zdaj pa načrtujejo nakup lastnih prostorov. Sredstva, kijih trenutno namenjajo za najemnino, bodo tako investirali v odplačilo kredita. Na novo lokacijo bodo najverjetneje preselili tudi upravo. Podjetje Javne službe Ptuj za vzdrževanje zelenih javnih površin in občinskih javnih cest najema prostore na naslovu Vegova ulica 2b (bivši Rimljan). »Objekti so za vse potrebe premajhni, strošek najemnine teh prostorov pa bi lahko namenili odplačilu posojila in tako pridobili lastne prostore, ki bi omogočali nadaljnji dolgoročen razvoj teh dejavnosti ter zadostne prostore za skladiščenje,« je predlog oziroma prošnjo za izdajo sogl asja k zadolžitvi argumentiral direktor Alen Hodnik. Višina posojila znaša 450.000 evrov, ki bi ga odplačali v sedmih letih, kar bi na koncu naneslo 530.000 evrov. Kot najugodnejša kreditodajalka se je v postopku zbiranja ponudb izkazala SKB Ljubljana. »Strošek financiranja nakupa bo nižji, kot znaša strošek najemni- V podjetju Javne službe načrtujejo nakup stavbe in zemljišč na Žnidaričevem nabrežju. ne. Zato negativnih finančnih učinkov na poslovanje podjetja ne bo. Posojilo bo zavarovano z vpisom hipoteke na predmetna zemljišča,« pojasnjuje Hodnik. Priložnost za selitev so našli na Žnidaričevem nabrežju 10. Gre za kompleks v lasti Perutnine Ptuj, ki ga je v preteklosti uporabljalo njihovo gradbeno podjetje Gradbeni remont. Skupna površina zemljišča in objektov znaša 4.029 m2, od tega Javne službe pogoje za najem kredita izpolnjujejo Glede na določila proračuna se lahko posredni proračunski uporabniki in javna podjetja, katerih ustanoviteljicaje občina, letos zadolžijo do skupne višine dva milijona evrov. Pogoj je tudi, da bodo imeli za odplačilo dolga zagotovljena sredstva iz neproračunskih virov. Vse te pogoje Javne službe izpolnjujejo, potrebujejo le še soglasje mestnega sveta. je 1.315 m2 pokritih stavb. Ta opcija bi jim obenem omogočila tudi selitev prostorov uprave, ki so za zdaj v centru mesta. Na novi lokaciji, ki je blizu centra, bi podjetje pridobilo tudi dovolj parkirnih mest. Županja Nuška Gajšek nakup poslovnih prostorov ocenjuje kot smiselno potezo, saj meni, da je bolje plačevati kredit za objekt, ki bo čez nekaj let lastniški, kot pa najem: »Nakup tega kompleksa je smiseln tudi zato, ker bi bila novogradnja veliko, vsaj dvakrat, dražja.« Dženana Kmetec Podlehnik • Dežurstev ob koncih tedna ne bo več Viničarski muzej odprt po dogovoru Turistično društvo Podlehnik je odprlo vrata novi turistični sezoni v Viničarskem muzeju na Gorci, ki pa bo za razliko od preteklih let odprt le po dogovoru. »Ne glede na to, ali sta dva ali skupina, vsakega obiskovalca bomo veseli in ga bomo sprejeli ter pogostili, le predhodno je treba pokli-cati,«je dejal predsednik društva Milan Vidovič. Foto: Mojca Vtič V spremembo delovanja viničarskega muzeja jih je prisilo pomanjkanje 'delovne sile', torej članov, ki so doslej prostovoljno opravljali dežurstva od petka do nedelje. »Včasih je bil obisk dober, spet kakšen dan ni bilo nikogar, tako da smo bili primorani pripravljeno hrano tudi zavreči. Z najavami in rezervacijami bomo zagotovili prisotnost člana ter zadostno količino haloških kulinaričnih značilnosti. Dobrodošlo je, da se obiskovalci zaradi lažje organizacije najavijo vsaj pet dni prej,« je pojasnil Vidovič. Ne glede na to v TD Podlehnik napovedujejo vrsto dogodkov, s katerimi upajo, da bodo privabili obiskovalce v vsaj podobnem številu kot lani. Z lansko sezono so namreč zelo zadovoljni, saj so med majem in koncem novembra zabeležili 2.000 obiskovalcev. »Če bomo letos ponovili lansko število obiskovalcev, pa bomo primorani v prihodnje razmišljati o začasni zaposlitvi osebe,« je še dodal. Odprtje turistične sezone 2023 v Viničarskem muzeju je bilo tudi priložnost za podelitev priznanj za vina, ocenjena na letošnjem 17. ocenjevanju. »V imenu društva se zahvaljujem vinogradnikom, ki so na ocenjevanje prinesli 58 vzorcev. Pohvaliti pa jih moram tudi zaradi doseženih rezultatov. Komisija je pod vodstvom Andreja Reberniška podelila kar 32 zlatih in 21 srebrnih priznanj. Bronastih priznanj ni bilo, trije vzorci so bili izločeni,« je povabilo na Gorco na degustacijo haloš-kih vin sklenil predsednik TD Vidovič. MV Ptuj • Spremembe razpisa za prevoznika Kdo bo vozil šolarje? V začetku tega meseca bi morala biti zaključena izbira prevoznika, ki bo v naslednjem šolskem letu prevažal ptujske osnovnošolce. A rok za prijavo so podaljšali in spremenili eno pomembnejših določil. V lanskem letu je občina za prevoze šolarjev odštela 367.000 evrov, letos bo gotovo ta znesek višji. 8. maj je bil prvi rok, ki so ga na ptujski občini za prijavo postavili potencialnim prijaviteljem, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in bi bili pripravljeni prevzeti prevoze šolarjev. Najprej so izbirali prevoznika, s katerim so načrtovali dveletno sodelovanje. Prav to določbo pa so še pred iztekom razpisnega roka spremenili. »Rok za prijavo na javno naročilo opravljanja prevozov otrok v osnovne šole se je podaljšal zaradi novonastalih okoliščin. Javno naročilo je bilo spremenjeno na trajanje enega šolskega leta,« so pojasnili na Mestni občini Ptuj. Na vprašanja o razlogih za takšno odločitev in ali so na ta način morda želeli privabiti več prijaviteljev, iz ptujske občine niso podali odgovorov, povedali so le, da kot naročnik do izteka roka ne vidijo, ali je kdo že oddal ponudbo ali ne. Šlo naj bi torej izključno za odločitev občine in ne za predlog potencialnih prijaviteljev. V lanskem letu je občina za prevoze šolarjev odštela 367.000 evrov. Doslej sta bili za to zadolženi dve podjetji, Arriva Štajerska in MST Lorbek, Sonja Glazer, s. p. Dveletna pogodba z občino jima poteče septembra. Od ponudnikov zraven izpolnjevanja kadrovskih in materialnih pogojev (zadostno število ustreznih vozil in šoferjev) zahtevajo, da je v zadnjih treh poslovnih letih imel vsakoletni čisti prihodek od prodaje 100.000 evrov in da je že opravljal tovrstne prevoze. Ključno merilo pa bo najnižja skupna ponudbena vrednost za vsa dela, ki so predmet naročila. Koliko bo ponudnikov, kdo bo izbran in za kakšno ceno bodo prevoze opravljali v naslednjem šolskem letu, bo znano ta teden. DK Foto: SD Foto: SD Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 19. maja 2023 Podravje • Kmetijska zbornica ugotavlja Katastrofa na kmetijskih zemljiščih Stanje na kmetijskih zemljiščih po močnem deževju v zadnjih dneh je zlasti v Podravju in tudi v Pomurju katastrofalno, v prvi oceni ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Škoda se pojavlja na vseh kmetijskih kulturah, škoda zaradi zemeljskih plazov pa je primerljiva z letom 1989, ko je bilo tudi zelo kritično, opozarjajo. Kmetijstvo se je v aprilu in prvih dneh maja soočilo s pozebo, v zadnjih dneh pa je tudi močno deževje povzročilo škodo na kmetijskih rastlinah, površinah in objektih. „Stanje na kmetijskih zemljiščih je zlasti Podravju in Pomurju katastrofalno, saj so zemljišča močno namočena z vodo, nekatera so še poplavljena. Govorimo o več tisoč hektarih kmetijskih površin, ki so bile ali so še zalite," so zapisali na KGZS. Kot poudarjajo, je škodo v tem trenutku težko oceniti, saj je treba počakati na umiritev vremena, da se vidi, kako bo z vznikom ter kako bodo rastline prenesle večdnevno poplavljenost z vodo. Škoda bo odvisna predvsem od tega, koliko časa bodo določene površine pod vodo. Ocenjujejo, da bo zaradi slabega vzdrževanja primarnih in sekundarnih odvodnih kanalov umik vode dolgotrajen. Kmetom svetujejo, da počakajo z opravili, da se zemlja dobro posuši, saj vožnja po mokri zemlji močno poslabšuje strukturo tal. Tudi z vidika varnega dela s traktorji in stroji je pomembno, da jih ne uporabljajo na blatnih in nagnjenih terenih, dokler to ni varno. Nato kmetom svetujejo, naj s površin očistijo morebitne naplavine in nanose ter natančno pogledajo posevke in nasade. „Posevke poljščin in zelenjad-nic ter sadno drevje in vinograde je treba čim prej zaščititi pred boleznimi in tam, kjer so rastline propadle, opraviti ponovno setev oziroma saditev," izpostavljajo. m Foto: PGD Cirkulane Škoda na vseh kmetijskih kulturah Med poljščinami je največja škoda nastala na občutljivih in mladih, komaj vzniklih rastlinah, kot so koruza, buče in soja. Posevki, na katerih stoji voda več kot tri oz. štiri dni, bodo po oceni KGZS prizadeti do te mere, da bodo rastline propadle in bo potrebna ponovna setev ali pa bo močno zredčen sklop rastlin. „Na predelih, kjer stoji voda, bo pridelek zmanjšan do 50 odstotkov, saj se na tem delu zemlja sesede in bo brez zraka ter zbita, zato bodo rastline bistveno slabše rasle," so navedli. Prav tako je še nekaj območij, kjer setev koruze in buč še ni bila opravljena, vendar je zaradi poplavljenih in razmočenih tal težko predvideti, kdaj in ali sploh bo setev sploh možna. Pri žitih pričakujejo težave s pojavom bolezni. Zato pozivajo, da se čim prej, ko bo primerna nosilnost tal, začne z zaščito pred glivičnimi boleznimi. Travinja, ki so bila pod vodo, so onesnažena z blatom in niso primerna za krmo živalim. Tudi pri pridelavi zelenjave pričakujejo težave z boleznimi. Kmalu bo zmanjkalo solate Največje težave zaradi poplav so pri pridelavi solate, saj ta poteka terminsko, da se pridelek razporedi na daljše obdobje. Zaradi popolnoma namočene zemlje se novih terminov ne da sejati. Trenutno je solate preveč, v naslednjih šest tednih pa je bo manjkalo. „Prihodek na kmetijo pa bo seveda vsaj za 50 odstotkov nižji," so zapisali. Nekatere vrtnine zaradi moče ne bodo kalile, pričakujejo pa tudi večje gnitje čebule in česna. Ker je poplavljenih precej sadovnjakov, bodo lahko posledice moče in poplav zelo velike, odvisno od tega, kako dolgo bodo korenine brez zraka. Pri češnjah ocenjujejo vsaj 70-odstotni izpad pridelka, pri slivah pa izpad do 70 odstotkov. Izpad pridelka pri jagodičevju ocenjujejo na 40 odstotkov, predvsem zaradi gnilobe. Vinogradom medtem največjo grožnjo povzročajo plazovi. „Obsta-ja možnost, da bo zaradi nepravočasnega varstva vinske trte prišlo do resnih okužb s peronosporo in morebitnega zmanjšanja pridelka v jeseni," še navajajo na KGZS. Sta Juršinci • Plaz vzel dom mladi družini Čez noč brez strehe nad glavo Življenje človeka postavi pred marsikatero preizkušnjo. Podobne, kot jo te dni doživlja mlada družina iz Rotmana v občini Juršinci, verjetno ne želi občutiti nihče. Po desetih letih gradnje doma sta se delo in trud v eni noči sesula kot hišica iz kart. Pod hišo in ob njej se dogaja nekaj neobičajnega, zemlja se na eni strani poseda, na drugi guba, ob hiši zevajo globoke razpoke, teren seje v nekaj dneh pogreznil za 70 centimetrov. Teo in Tomaža je v noči s torka na sredo, ob treh ponoči, zbudilo pokanje. „Pred vhodom je bila samo rahla razpokica. Ob šestih smo nato že videli, da gre za katastrofo, ob hiši je bilo polno razpok, teren se je posedel. Tla med hišo in cesto so se sesedla, jarek se je iz dneva v dan širil in poglabljal, enako vse razpoke okrog hiše. Na naš klic se je takoj odzval župan Robert Horvat, aktiviral je gasilce, civilno zaščito. Prišli so in teren zaščitili s folijo, nastavili vreče z mivko, poveljnik civilne zaščite nam je dejal, naj iz hiše izpraznimo, kolikor se da. Na pomoč so nam prišli vsi sosedje, sokrajani, prijatelji, sorodniki, gasilci, sodelavci iz Doma upokojencev Ptuj ... Vsem se zahvaljujeva, res sva hvaležna. V sredo in četrtek smo hišo izpraznili, saj v njej ni možno bivati, pripravljamo jo na rušitev. Hiša vibrira, ves čas se premika, razpoke se kar množijo in so vedno večje. Hiša je do petka od ceste po pobočju zdrsela za 25 centimetrov, se rahlo obrnila in nagnila navzdol. Bivamo pri sosedih, stvari smo razselili vsepovsod, pri sosedih, sorodnikih ." Tea Vrtič in Tomaž Honomihl sta se v Juršince preselila pred sedmimi leti, hišo sta kupila tri leta pred tem. Prosijo za pomoč Hišo imajo zavarovano, a se je družina kljub temu odločila, da zaprosi za pomoč. Dom bodo primorani porušiti, novega nimajo, niti na tej parceli več ne bo moč graditi. Lokalna skupnost seje že aktivirala, prav tako socialna služba, dobrodelne organizacije, sokrajani, znanci... „Prosiva za pomoč in se zanjo iz srca zahvaljujeva," je dejala Tea. Območno združenje RK Ptuj je v petek za družino Honomihl Vrtič odprlo transakcijski račun: SI 56 0420 2000 0348 846. Tisti, ki boste darovali, za namen nakazila navedite „Pomoč družini Honomihl Vrtič", sklic pa 245109. Pomagali vsi bližnji, sodelavci, gasilci ... Za pomoč prizadeti družini seje angažiral juršinski župan Robert Horvat. Povedal je, da so možnost za začasno nastanitev že našli, odprt je račun pri RK, pomagali bodo s sredstvi dobrodelnih prireditev, računajo tudi na pomoč podjetnikov in obrtnikov. Županje dejal, da želijo, da družina ostane v Juršincih. „So del naše skupnosti, tukaj so doma, moramo jim pomagati." Družini veliko pomaga Tein brat Matej. „Sama nisva bila sposobna trezno razmišljati in ukrepati. Matej je vse vodil, potrkal na prave naslove. Tudi gasilci so bili aktivni, sosedje pa tako ali tako in vsi drugi že omenjeni. Rešili in odnesli smo, kar smo lahko, rešitve, da bi hiša ostala, ni. Tudi parcela bo za gradnjo neuporabna. Čakamo sodnega izvedenca, da potrdi, da v hiši ni moč bivati. Razpoke so po celi parceli, ob hiši, vse se poseda in pogreza. Hiša je nagnjena, visi za 10 centimetrov, pod ploščami je vse votlo. Čez noč smo ostali brez doma, občutkov ne znava niti opisati." Ostali so brez hiše in s krediti, trenutno so V hišo vložila vsak zasluženi evro Mladi par je hišo urejal deset let. Kupila sta jo 2013, vanjo vložila vsak zasluženi evro in kredit, ki ga še nista niti odplačala. Ko sta hišo kupila, je bila zgrajena do tretje gradbene faze, torej pod streho. Počasi sta začela urejati prostor za prostorom. Najprej so v spodnji etaži izdelali osnovne bivalne prostore, ki so služili za začasno bivanje in delo, ko so urejali hišo. Vgradili so stavbno pohištvo, instalacije, omete ... Postopoma so uredili in opremili vse tri etaže, nazadnje mansardo, v kateri sta imela otroka svoji sobici. Še kopalnico sta dobila letos svojo. Notranjost hiše so dodelali, lepo in lično uredili, enako zunanjost. Na fasadi je manjkal samo zaključni sloj, ob hiši so imeli nadstrešek za vozila, pod njim so zgradili manjši delovni prostor, prav tako so v spodnjem delu imeli teraso. Tu in tam je bilo treba urediti še kakšne detajle, kot so zunanja keramika, ograje in podobno, sicer pa je imela družina lep in urejen dom z veliko Foto: osebni arhiv Čeprav so plaz skušali zaustaviti in zavarovati s ponjavami, je zemlja drsela naprej. Izselitev družine je bila nujna. Tea v praznem prostoru kuhinje Foto: MZ Foto: MZ petek • 19. maja 2023 V središču Štajerski 7 nastanjeni pri sosedih. Foto: Osebni arhiv Razpoke so se iz ure v uro le povečevale in poglabljale. ograjeno zelenico, okrasnimi zasaditvami, vrtom in sadovnjakom. V hišo so se vselili pred sedmimi leti, ko je bil prvorojenec Jaka star pol leta. Danes je drugošolec, star je osem let. Njegova mlajša sestrica Lucija jih ima šest in gre jeseni v prvi razred. Družini se je pred tednom dni življenje v trenutku postavilo na glavo. Po plazu so hišo v sredo in četrtek izpraznili ter jo pripravili na rušitev. Doma, ki so ga gradili deset let, ni več. Mojca Zemljarič z dnevno sobo, ki je bil pred dnevi še srce njihovega doma. Podravje, Slovenija • Z novo zakonodajo do večjega reda pri podeljevanju statusov učencem Prilagoditve pouka odslej še samo za najboljše V osnovnih šolah je trenutno veliko učencev, ki so zlahka pridobili status športnika ali umetnika. Do sedaj so bili kriteriji precej ohlapni, šole pa so o tem odločale po lastnih presojah oz. z internimi pravilniki. Trenutno za pridobitev omenjenega naziva zadostuje že, če učenec na primer obiskuje glasbeno ali nogometno šolo in se udeležuje tekmovanj. Koliko priznanj, medalj ali drugih nagrad se sveti na njegovih domačih policah, ne igra pretirane vloge. S šolskim letom 2024/25 pa se kriteriji zaostrujejo. Če bodo sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o osnovni šoli, se na tem področju obetajo precejšnje spremembe. Osnovne šole tako ne bodo več pristojne za podeljevanje statusa, kljub temu pa bodo morale v sodelovanju s starši prilagoditi šolske obveznosti tistim učencem, ki na tekmovanjih dosegajo vidnejše rezultate, določene z zakonom; te ugodnosti bodo lahko še naprej koristili učenci 7., 8. in 9. razreda, ki so osvojili 1., 2. ali 3. mesto na državnem prvenstvu. Podobno se zaostrujejo tudi kriteriji na kulturno umetniškem področju. Posebnih ugodnosti bodo lahko deležni samo tisti učenci, ki se vzporedno izobražujejo v glasbenih šolah z javno veljavnimi programi, hkrati pa bodo morali dosegati 1., 2. ali 3. mesto na referenčnih državnih oz. nacionalnih ali mednarodnih tekmovanjih. Do raznih ugodnosti bodo tako upravičeni samo še tisti učenci, ki so res najboljši na svojem področju. Starši pa bodo za te ugodnosti morali oddati posebno vlogo za pridobitev pravice do prilagoditev šolskih obveznosti z vsemi dokazili o dosežkih. O vlogi, ki jo bo treba oddati vsako šolsko leto znova, bo tako kot do sedaj odločal ravnatelj na podlagi predhodno pridobljenega mnenja razrednika in oddelčnega učiteljskega zbora. Če bi se izkazalo, da učenec krši dogovor, mu lahko šola prilagoditve oz. ugodnosti tudi odvzame. Tistih učencev, ki imajo poseben status, učitelji ne smejo nenapovedano spraševati, prav tako so lahko upravičeni od pouka zaradi treningov ali udeležbe na tekmovanjih. Učitelji se strinjajo s poenotenjem kriterijev Številni šolski delavci so tem spremembam naklonjeni, saj je treba po njihovem mnenju kriterije nujno poenotiti in šolske obveznosti prilagajati samo tistim, ki si to dejansko zaslužijo, ne pa kar vsem povprek. Šole bodo po novem sprejemale vloge za pridobitev pravice do prilagoditev šolskih obveznosti. Ivan Štrafela, ravnatelj OŠ Markovci, je mnenja, da je bila na področju podeljevanja statusov precejšnja zmeda, zato je prav, da se končno določijo enaki kriteriji za vse šole. »Šole podeljujemo statuse vsaka po svoje, saj zadeve niso dovolj jasno definirane. Včasih se zgodi tudi, da nimamo kontrole nad tem, kdaj ima posameznik treninge in ali vse skupaj zares izvaja tako, kot je treba,« je dejal Štrafela. Status športnika načeloma pridobijo vsi, ne glede na število treningov oz. osvojenih rezultatov. Sicer pa po mnenju ravnateljev večina učencev tega statusa ne izrablja. Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina, je mnenja, da bi morali biti vsi učenci deležni ugodnosti, kot so npr. napovedano spraševanje, upravičena odsotnost in prilagajanje šolskih obveznosti. »Na naši šoli ima kar veliko učencev status športnika. Veliko je članov nogometnega kluba, trenirajo vsak dan in so registrirani pri panožni zvezi. Ni pa nujno, da so dosegli priznanja na nacionalnem ali mednarodnem nivoju. Tisti, ki so zavzeti in dobro organizirani, tudi pri pouku ne zaostajajo in imajo dobre ocene,« je povedal in dodal, da so nekateri učenci bolj obremenjeni od drugih. V srednjih šolah brez sprememb, pa tudi brez nadzora ... Tudi dijaki lahko zaprosijo za status športnika ali umetnika. Zakonodaja za srednje šole na tem področju ne predvideva prav nobenih sprememb, kljub temu da so nekateri ravnatelji mnenja, da bi se moralo nujno in čim prej nekaj spremeniti. Status lahko pridobi vsak, ki nekaj trenira, nadzora nad samim izvajanjem nimajo, premalo je tudi sodelovanja s športnimi klubi in drugimi izvajalci dejavnosti za mlade. Nekateri status izkoriščajo, saj so upravičeni do napovednega spraševanja, prav tako lahko brez težav upravičeno izostanejo od pouka. Učitelj pa dejansko ne more preveriti, ali ima dijak takrat res trening ali gre kam drugam. »Mi dobimo na šolo samo vso dokumentacijo od kluba in takemu dijaku moramo podeliti status. Nato pa celo leto ne vemo, kako uspešen je ta dijak. Prav zato pogrešam več V šolskem letu 2024/25 bo le še peščica mladih športnikov in umetnikov deležna raznih ugodnosti, kot je na primer napovedano spraševanje. sodelovanja med šolo in trenerji. Vedno tudi nismo čisto dosledni pri tem, da bi posamezniku status odvzeli. Tisti, ki so res vrhunski, brez večjih težav obvladujejo tako šolo kot šport, prav tako ne potrebujejo prilagoditev,« je poudarila Darja Harb, ravnateljica ŠETK ŠC Ptuj. Pravi športniki ne dosegajo samo vrhunskih rezultatov, ampak so zgled s svojim obnašanjem in ravnanjem; imajo delovne navade, so odgovorni in zagnani. Na Elektro šoli med pogoji dobre ocene Na Elektro in računalniški šoli ŠC Ptuj imajo svoj pravilnik, poseben obrazec pa izpolnijo starši, dijak in pristojni klub. Možno je pridobiti status športnika, raziskovalca ali pa kulturnika. »Tem dijakom omogočimo, da se lahko brez težav udeležijo priprav ali treningov, ob predpostavki, da imajo dobre ocene. Naše izkušnje so pozitivne. To so praviloma zelo organizirani in najboljši dijaki, izkoriščanja statusa ni veliko, se pa lahko pri kom zalomi, takrat imamo možnost status tudi prekiniti,« je pojasnil ravnatelj Rajko Fajt. Na Gimnaziji Ptuj imajo poseben športni oddelek, kjer je v razredu manj dijakov, delo je prilagojeno, več je individualnega pristopa. Dijaki, ki bi se želeli vpisati, morajo k prijavnici priložiti potrdilo nacionalne športne panožne zveze, izjavo trenerja in potrdilo osebnega zdravnika. Tisti posamezniki, ki se ukvarjajo s športom ali katero izmed umetniških dejavnosti, morajo ob začetku šolskega leta podati vlogo za pridobitev statusa. Za vsakega pripravijo osebni izobraževalni načrt, v katerem je natančno določeno, do katerih ugodnosti je dijak upravičen. »Izkoriščanja statusa skorajda ni, v večini primerov so to zelo dobri dijaki, ki imajo red in izstopajo po sistema-tičnosti,« je dejal Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj. Estera Korošec Foto: MZ Foto: CG Foto: MZ 8 Štajerski Podravje torek • 23. maja 2023 Slovenija, Ptuj • Zadišalo je po tisočerih dobrotah Za odličen parmezan ni treba v Italijo V najstarejšem mestu je konec tedna ponovno zadišalo po dobrotah s slovenskih kmetij in zamejstva. Že 34. festival Dobrote slovenskih kmetij je povezal 550 kmetij s skoraj 1.000 izdelki, ki temeljijo na kakovosti, pristnosti in znanem poreklu. To troje cenijo tudi potrošniki. »Vsako leto obiščem festival in ponudnike, nakupim dobrote, ki jih v trgovinah žal ni. Morda so izdelki res kakšen evro dražji, vendar so vredni svoje cene,« je dejala Ptujčanka Brigita Majal Raznolikost izdelkov in njihovo kakovost so izpostavili tudi izbrani govorci. Direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Reber-nišek tako meni, da se še vedno premalo govori o pomenu doma pridelane hrane, ki je bistveno bolj kakovostna in energijsko bogata kot nizkocenovna uvožena hrana, ki ne temelji na kmetijski, temveč industrijski pridelavi. »Če gremo po svetu, se kaj kmalu zavemo, da Slovenci resnično dobro jemo. Ob tem pa tudi ni treba iti daleč, da lahko kupimo še boljši parmezan kot v Italiji,« pa je poudarila županja Nuška Gajšek in dodala, da je Mestna občina Ptuj ponosna na festival in tudi na vse, ki oblikujejo ta kulinarično-promocijski dogodek, od organizatorjev do kmetov. V 34 letih so strokovne komisije podelile nekaj več kot 23.500 priznanj, in čeprav obseg ocenjenih izdelkov med leti niha ali bi celo pričakovali upad, se je število letos ocenjenih izdelkov v primerjavi z lani nekoliko povečal. »Zahvala celotnemu sistemu kmetijskih zavodov, da nam je uspelo zagotoviti to udeležbo,« je dejal dolgoletni predsednik organizacijskega odbora festivala Peter Pribožič. Ob tem v zadnjih letih opaža porast mladih prevzemnikov na slovenskih kmetijah, ki se poleg pridelave ukvarjajo s predelavo v končne izdelke. »Treba je videti, prepo- Na Dobrotah slovenskih kmetij je kmetijsko ministrico Ireno Šinko med ogledom stojnic na dvorišču minoritskega samostana nagovorila tudi Marija Jaušovec iz Borovcev. Ministrico je pozvala k zagovorništvu slovenskega kmetijstva in kmeta. »Pomembno je, da naše območje ostane kmetijsko, da se bo razvijalo in da se ohranja kmetijska zemlja, ne da sejo odvzema za druge namene. Prepričana sem, daje kmet tisti, ki skrbi za pokrajino, in da nikakor ni osrednji onesnaževalec, kot je pogosto napačno prikazan. Sem zagovornica živine na kmetijah ter raznolikosti poljščin. Z obiskovanjem sejmov ter tudi festivala, nakupi pri ponudnikih pa podpiram kmete, ki z znanjem ustvarjajo resnično neverjetneje izdelke, s tem jih podprem, ne le z besedami, temveč tudi z dejanji.« znati in organizirano pristopiti k predelavi in ponudbi kakovostnih živil na kmetijah. S tem se skozi generacije prenašajo znanja, tradicija, okusi.« Ne prenaša se le znanje, s predelavo se dodaja vrednost osnovnim pridelkom, je izpostavil predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Besede predsednika je potrdila tudi Zinka Babič iz Župečje vasi, Babičevi namreč predelujejo svinjsko meso. »Na Dobrotah sodelujemo že več kot 20 let. Začeli smo na pobudo pospeševalke Terezije Meško. Menim, da potrošniki cenijo naše izdelke, ker vedo, da gre za kakovostne produkte z znanim poreklom. Seveda je cena morda nekoliko višja, kot je na trgovskih policah, vendar ne na račun našega zaslužka, temveč kakovosti.« T Število podeljenih priznanj na Dobrotah slovenskih kmetij Lesk priznanja 1990-2022 Število Skupaj Zlato 5.573 420 5.718 Srebrno 7.210 291 7.501 Bronasto 9.876 145 10.296 23.515 Foto: Črtomir Goznik Osrednja gostja otvoritvene slovesnosti pa je bila kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je izpostavila pomen znamke Dobrote slovenskih kmetij, ki da je uveljavljena znamka, ki zagotavlja kakovost, izdelke z znanim poreklom ter pridelane pretežno na tradicionalni način. »Navade potrošnikov so se spremenile. Za potrošnike ni pomembna le informacija o kakovosti proizvodov, temveč tudi poreklo. Najti je treba način o informiranju potrošnikov o izvoru živil in osveščanju o pomenu lokalno pridelane hrane.« Spomnila je tudi na pomen samooskrbe. »Živimo v času, ko stabilna preskrba s kakovostno hrano ni več povsem samoumevna. Epidemija nam je dala nov vpogled v dejstvo, da mora družba v določeni meri ostati samooskrbna, kar lahko dosežemo le s podporo lokalnih pridelovalcev in spoštljivim odnosom do hrane.« Za obstoj slovenskega kmetijstva, katerega temeljna dejavnost je pridelava hrane, je torej odgo- Alenka Krabonja, Podgorci: »Mama je za sadni kruh prejela 30 zlatih priznanj, lani sem jaz prevzela peko sadnega kruha in danes v rokah držim že drugo zlato priznanje. Na Dobrotah torej sodelujem, da preverim kakovost in da spomnim kupce na naš izdelek« Brigita Hergan, Šikole: »Dobrote slovenskih kmetij so prireditev, kije namenjena nam, kmetom, saj nam daje možnost, da se pokažemo, da preverimo kakovost naših izdelkov. Pridobljena priznanja, ne glede na lesk, pa so potrdilo, da delamo dobro in potrošniki zaupajo tem priznanjem.« Foto: Črtomir Goznik V okviru 34. festivala Dobrote slovenskih kmetij je bilo v 16 kategorijah ocenjenih 994 izdelkov s kmetij s slovenskega podeželja in zamejstva ter podeljenih 856 priznanj. Tradicionalno najbolj zastopana skupina so bili mlečni izdelki in izdelki iz žit. Ocenjevanja so, kot vsako leto doslej, potekala med začetkom marca in koncem maja, izdelke pa so ocenjevale strokovne komisije, sestavljene iz certificiranih ocenjevalcev. vorna družba, od politike, potrošnika do trgovcev, ki krojijo cene na prodajnih policah. »Hrana je dražja, a višji so tudi stroški pridelave. Žal pa višje cene niso posledica večjih zaslužkov kmetov, kajti delež, ki ga od končne cene prejme kmet, je majhen oz. premajhen. Vesel pa sem, da je potrošnik začutil, da brez slovenskega kmeta ni hrane, ne nazadnje pa tudi ne države,« pa je dodal predsednik KGZS Roman Žveglič. Mojca Vtič Foto: MV Foto: MV Ptuj • ŠETK ŠC obeležila okroglijubilej kmetijskega izobraževanja Že 70 let sejemo in žanjemo Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC je minuli petek obeležila 70 let neprekinjenega kmetijskega izobraževanja na Ptuju. Svečano prireditev so izvedli v sklopu Dobrot slovenskih kmetij. Ob tako visokem jubilejujimje čestitala tudi Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V svojem nagovoru je poudarila, daje vloga srednjih šol pri promociji kmetijstva izredno velika. Darja Harb, ravnateljica ŠETK, je zbrane spomnila, da se je izobraževanje mladih v kmetijskih programih na Ptuju začelo leta 1953. Pobudo so dale novonastale zadruge in kmetijski kombinati, ki so izkazali potrebo po tovrstnem kadru. Vse do leta 1979 je šola delovala na Turniščah, nato pa se je pridružila drugim srednjim šolam v ŠC Ptuj. Izobraževanje v poklicnih in strokovnih programih s področja kmetijstva je pred dvema letoma prešlo pod okrilje ŠETK. V zadnjih letih zanimanje za izobraževanje na kmetijskih programih precej upada, kljub temu pa je po besedah Harbove še vedno dovolj mladih, ki kažejo interes in so motivirani za kmetijske poklice: »Veliko delamo na promociji, hkrati pa v programe vključujemo veliko sodobnih vsebin s področja tehnologije in podjetništva. Zaradi tega so veliko bolj zanimivi in privlačnejši.« Harbova med drugim iskreno upa in verjame, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za razvoj kmetijskih kadrov, hkrati pa doprinesli k izkoriščanju naravnih danosti v našem neposrednem okolju. »Delo srednjih šol, kjer se izobražujejo bodoči kmeti in drugi podobni poklici, je ključno za razvoj panog tako v našem okolju kot celotni Sloveniji.« Ob tej priložnosti je zbrane nagovorila tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki je izpostavila pomen vseh kmetoval- Petkove preireditve se je udeležila tudi kmetijska ministrica Irena Šinko. cev, ki skrbijo za našo prehrano. Ravnateljici Harbovi pa je ob 70-le-tnici izobraževanja mladih v kmetijskih programih izročila spomin- sko plaketo MOP. Prireditev so z glasbenimi vložki popestrili dijaki ŠETK, izdali so zbornik, slavnostni govornik pa je bil nekdanji ravna- Foto: ČG telj Vladimir Korošec. Med gosti so bili pomembnejši predstavniki lokalnega kmetijstva in politike. Estera Korošec torek • 23. maja 2023 Politika Štajerski 9 Hajdina • Svetniki na izredni seji o vodi, kanalizaciji in smeteh Šolam se prodaja papirja splača, Komunali očitno ne Hajdinski svetniki so na izredni seji prvi v regiji potrdili znižanje cen vode in kanalizacije ter podražitev odvoza odpadkov. Koncesionar za vse tri dejavnosti je Komunalno podjetje (KP) Ptuj. Cene vode in kanalizacije so znižali zaradi podaljšanja cenovne kapice na ceno elektrike, pri kanalizaciji so upoštevali nižje stroške odvoza komunalnega blata s čistilne naprave, kot so jih predvideli v prejšnji kalkulaciji. Direktor KP Ptuj Janko Širec je povedal, da so se držali zaveze, da bodo v primeru podaljšanja državne subvencije na ceno elektrike to pri svojih cenah upoštevali. „Znesek na položnici za vodo in kanalizacijo pri porabi 10 m3 se bo s sedanjih 42,5 znižal na 38,5 evra, se pravi za slabih deset odstotkov," je dejal. „Cene, ki so se znižale, smo želeli čim prej dati v potrditev občinskemu svetu, zato imamo tudi izredno sejo," je dodal hajdinski župan Stanislav Glažar. Obe pocenitvi, vode in kanalizacije, so svetniki brez vprašanj potrdili. 34 odstotkov dražji odvoz odpadkov Več debate je bilo pri podražitvi ravnanja z odpadki, kjer gre za 34-odstotni dvig cene. „V novo ceno smo vključili izgubo na dejavnosti iz lanskega leta in stroške prevzema odpadkov, ki so se zvišali, in sicer od lani do letos za 21 odstotkov. To je glede na zbrane količine kar precejšen zalogaj. Bile so še druge podražitve za ostale frakcije, ki jih deponiramo na Cero Gajke, za okoli 30 odstotkov se je podražilo skladiščenje, zvišali so se stroški dela, goriva ... Glede na lanskoletni izid poslovanja in predvidene letošnje stroške smo prišli do 34-odstotne podražitve, da lahko računamo na pričakovano pozitivno nulo," je povedal vodja dejavnosti ravnanja z odpadki v KP Ptuj Damjan Majcen. O podražitvi ravnanja z odpadki je bila očitno na odborih pred sejo občinskega sveta kar burna debata, a so jo vseeno potrdili . Zakaj odpadkov ne prodajo kot surovine Aleksander Vaupotič je podražitev ocenil kot enormno visoko. „Cena je previsoka in tega predloga ne morem podpreti. Že prej smo plačevali dražje kot okoliške občine, sedaj bomo še več. Vemo, da je odpadek surovina. Razvitejše države 80 % odpadkov predelajo kot surovino in jih celo tržijo," je povedal ter razmišljal, da bi lahko smetarji prodajali embalažo in pa- Zakaj je Komunala Ptuj pri smeteh bistveno dražja od drugih Andrej Intihar je poudaril, da mu odgovora na vprašanje, zakaj je potrebno tako visoko povišanje cen za odpadke, ni dala ne razprava na odboru in ne na občinskem svetu. „Odpadke vozite v ravninskih občinah, strnjenih naseljih in ne bi smelo biti takšnih odstopanj pri stroških v primerjavi z drugimi. Ne razumem, zakaj moramo enako storitev plačevati od 40 do skoraj 100 odstotkov več kot občani sosednjih občin. Ali pripravljate kakšne naloge, projekte, s katerimi bi lahko zmanjšali stroške ravnanja z odpadki?" Direktor Komunale Ptuj Janko Širec je odgovoril, da imajo koncesijo za odpadke še samo tri leta, kar je zelo malo časa. „Vpetih letih se dejavnost komaj prav zažene. Naš glavni strošekje prevzem. Svoje deponije oz. skladišča nimamo. Delamo intenzivno na tem, da bi našli končnega prevzemnika. Pogovarjali smo se s Simbio Celje. Če bi tam našli rešitev, bi se to pri stroških prevzema zelo poznalo. Za zdaj smo odvisni od Cero Gajke in njihovih pogojev." Svetniki so podražitev za smeti potrdili z 10 glasovi za, svetnika Vaupotič in Intihar sta se pri glasovanju vzdržala. pir. Za embalažo je dobil pojasnilo, da jo prevzemajo podjetja, prodaja papirja se po besedah Širca bojda ne splača. „Mi celo plačujemo za papir, za skladiščenje in odvoz, ne da bi zanj še kaj zaslužili! Takšno je danes stanje na trgu. Pred leti se je sicer nekaj na tem služilo, pri določenih vrstah kovin. Danes je bolj to breme kot korist, na žalost." Vaupotič je pripomnil, da mu sicer ni jasno, zakaj potemtakem šole in humanitarne organizacije zbirajo papir ter ga prodajajo. „Še nedolgo nazaj smo papir zbirali na hajdinski šoli." „Mi kot izvajalci gospodarske javne službe moramo določene vrste odpadkov oddajati brezplačno, za razliko pa na trgu trenutno ni kupca," je navedel Majcen. Če bi želeli odpadke prodajati, bi po njegovih besedah potrebovali sortirnico, kar pomeni investicijo, torej dodatne stroške, in pridobivanje dovoljenj, kar ob petletni koncesiji ni smotrno. V Švici gospodinjstva odpadke stiskajo Janko Merc je v razpravi izpostavil, da z evropsko in nacionalno zakonodajo usklajena uredba izvajalcem smetarske dejavnosti nalaga izredno stroge zahteve za skladiščenje odpadkov za količine nad 200 m3, kar prinaša bistveno višje stroške, menda celo v milijonih evrov. „Če hoče nekdo pokriti milijon, bo to na položnicah še nekoliko več," je strnil. Dodal je še, da v Švici volumen odpadkov zmanjšujejo tako, da imajo uporabniki stiskalnice in smeti stiskajo. Pri nas jih pohodimo ali stisnemo, da zmanjšamo volumen, nekateri pa še tega ne. „V Švici ni gospodinjstva, ki ne bi imelo stiskalnice za odpadke. Stisnejo vsako embalažo, ker plačujejo po volumnu. Morda bi bilo to v nekem srednjeročnem obdobju smiselno uvesti tudi pri nas." Mojca Zemljarič Foto: MZ Kidričevo • Peta redna seja občinskega sveta »To ni samo Srbija, to je tudi pri nas« Svetniki občine Kidričevo so se na majski seji dotaknili vprašanj javne varnosti, potrdili prvi letošnji rebalans proračuna in podrobni občinski prostorski načrt (OPPN) za dodatno črpanje gramoza v gramoznici Pleterje. Imenovali so tudi nadzornika v občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo. Podatke o javni varnosti za minulo leto je predstavil vodja policijskega okoliša Marko Brglez. Prometnih nesreč so imeli 59, ceste lani v Kidričevem niso zahtevale življenj, kot je to bilo v minulih letih. Obravnavali so 77 kaznivih dejanj, od tega je bila tretjina tatvin. Zabeležili so dve kaznivi dejanji hude telesne poškodbe, pet groženj in en primer zalezovanja. V šestih primerih so posredovali zaradi nasilja v družini in v dveh zaradi zanemarjanja otroka. V zvezi s prepovedanimi drogami so imeli 15 primerov, obravnavali so devet požarov in štiri delovne nesreče. Srbija bližje, kot si predstavljamo Po predstavljenem policijskem poročilu so svetnike zanimali predvsem odgovori na vprašanja o medvrstniškem nasilju v luči tragičnega dogodka v Srbiji. Policist Brglez je dejal, da je Srbija morda bližje nam, kot si to predstavljamo. Te besede je ponovil celo dvakrat: „To ni samo Srbija, to je tudi pri nas. Veliko jih je mnenja, da to niso dogodki le v Srbiji, ampak je to že tudi pri nas." Povedal je še, da se V nadzornem svetu „naši" Najbolj vroče je bilo pri imenovanju nadzornikov v občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje. Občinski svet je imenoval predstavnika koalicije Nevenko Lupinšek in Tonija Frangeža, medtem ko je imela opozicija nasprotni predlog, ki pa ni bil izglasovan. Eva Žunkovič je poudarila, da bi po njenem mnenju opozicija v nadzornem svetu podjetja morala imeti svojega predstavnika, saj bo sicer koalicija nadzirala samo sebe. slovenski varuhi reda s to problematiko sedaj ukvarjajo prednostno in delajo ogromno na preventivi, sodelujejo s šolami in zavodi. V zvezi s prometno varnostjo so svetniki izpostavili vprašanji obnove glavne ceste proti Slovenski Bistrici in odstranitev ležečih policajev. Župan Anton Leskovar dobrih obetov za nadaljevanje obnove glavne ceste ne vidi, za ležeče policaje pa je omenil, da je tako odločil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Z rebalansom proračuna 11,6 mio evrov odhodkov Svetniški zbor je na seji potrdil rebalans proračuna, ki je na pri- \ S Vodja policijskega okoliša Marko Brglez (na levi) je povedal, da Slovenija ni izjema, da ne bi bila izpostavljena tveganju za dogodek, kot se je pred 14 dnevi zgodil v Srbiji. hodkovni strani težak 9,6 milijona evrov. Odhodki bodo dva milijona evrov višji, primanjkljaj bodo pokrivali s prenosom sredstev iz minulega leta. Z rebalansom so za pol milijona evrov na račun povprečnine dvignili prihodke, med odhodki pa regulirali stroške zaradi dviga plač, podražitev storitev in gradenj, višjih cen vrtcev in socialnovarstvenih programov. Na postavke nekaterih projektov so zaradi podražitev ali spremenjene dinamike izvedbe naložili nekaj več denarja. Svetniška skupina SD je na rebalans vložila dva amandmaja, vendar so nato enega zaradi uskladitve umaknili, drugega pa občinski svet ni potrdil. Svetniki so potrdili rebalans v obli- ki, kot je bil posredovan na sejo. Še dodatno črpanje gramoza v pleterski gramoznici Prav tako so kidričevski svetniki potrdili OPPN za dodatno črpanje gramoza v gramoznici Pleter-je (Green lake), gre za površino deset hektarjev. Toni Frangež je predlagal, da bi na račun pridobivanja gramoza lahko imela občina kakšne ugodnosti, na primer cenejši gramoz, s katerim bi navaža-la poljske ceste. Župan Leskovar je pojasnil, da je občina deležna koncesije, kljub temu bi se po njegovem razmišljanju morda lahko za kakšno ugodnost še dogovorili. Je pa župan pripomnil, da je za gra- moziranje cest bolj kot podravski gramoz primernejši hrvaški seka-nec, ker je bolj kompakten. Andreja Napasta so zanimala vprašanja o sanaciji območja gramoznice, ki po črpanju gramoza ostane degradirano. Leskovar je odgovoril, da je pobuda o ostrejših pogojih sanacije in revitalizacije območja, v smislu pogozdovanja, na mestu - ko bo čas za to, torej ko bodo končali z aktivnim kopanjem. So kolesarke asfaltirali površno? Ob koncu seje je direktor občinske uprave Damjan Napast navedel, da so s projektom gradnje kolesark že zelo daleč, napovedal je obnovo ceste Strnišče-Župečja vas in obnovo kanalizacije ter vodovoda v Njivercah. Junija bi predvidoma odprli drugi del obvoznice. Svetnik Branko Valentan je predlagal, da bi evropsko priznanemu mojstru čebelarstva Janku Pislaku postavili spomenik. Andrej Napast je dal pobudo o digitalizaciji občinskih vrednostnih bonov. Okrcal je tudi izvedbo kolesarske steze, ki je obenem traktorska pot. Dejal je, da je asfaltna površina na ovinkih ozka, zato se z bankin na asfalt poriva gramoz, kar je lahko za kolesarje nevarno. Poudaril je, da so bile že teden dni po asfaltiranju na sredini kolesark velike luže. „Na novi kolesarki," je opozoril. Mojca Zemljarič Foto: MZ 10 Štajerski Nasveti torek • 23. maja 2023 Zeleni nasvet Por, velikokrat pozabljena čebulnica Por je zelo skromna čebulnica. Pomembno je le vedeti, da poznamo prezimne in poletne sorte. Vsi ljubitelji pora se ga namreč lahko veselijo bolj ali manj celo leto, le prave sorte morajo izbrati. V naših trgovinah se Sortiment sicer že dolga leta ni spremenil. Še vedno je najbolj priljubljena sorta domači dolgi, kije letni por in ne prezimi. Drugi dve sorti sta karentan in elefant. Obe dobro prezimita. V vrtnarijah s sadikami lahko z malo sreče kupimo tudi sadike mnogih hibridov. Vzgoja in pridelovanje na vrtu Por lahko sejemo direktno na stalno mesto, a tega ne počne skoraj nihče. Por ni občutljiv na mraz, zato lahko sadike vzgojimo tudi v neogrevanih rastlinjakih, le zgodnja spomladanska vzgoja se bolj zavleče. Ob presajanju ni večjih težav, zato lahko vzgojimo tudi pu-ljene sadike na setvenici. A ker je to zastarela tehnologija, jo odsvetujem tudi vrtičkarjem. Raje kupimo eno multiploščo z 240 luknjami. V vsako posejemo 1 semenko in damo setev na toplo. Tako seme vzkali že po nekaj dnevih. Kakor hitro na dan prikukajo kot las tanki zeleni listi pora, setev prestavimo v hladnejši, a svetel prostor. Sadik pora ne gojite skupaj s plodovka-mi, saj je por rastlina hladnega in suhega zraka. Sadike, vzgojene na toplem, bodo nežne, svetle in izredno privlačne za škodljivce. Sadika je primerna za presajanje, ko ima 5 do 6 listov. Nikar jih ne dog-nojujte med vzgojo zato, da bi pospešili rast rastlin. Zgodaj spomladi (sejemo ga že od februarja naprej) traja vzgoja sadike 8-10 tednov, kasneje pa kakšen teden manj. Lepše rastline pridelamo v lažji, peščeni zemlji, vendar por uspeva tudi v težji zemlji. Tudi na pH zemlje ni občutljiv, kljub temu pa je dobro poskrbeti, da je pH naše zemlje med 6 in 7. Por potrebuje za svojo rast in razvoj kar precej hranil, za letno pridelavo lahko v jeseni uporabimo tudi manjšo količino preperelega hlevskega gnoja. Vendar raje uporabite domač kompost v spomladanski pripravi zemlje (5-8 l/m2). Zelo primerna so tudi kupljena organska gnojila. Če je ob presajanju suho, potem je dobro jamico že pred presajanjem zaliti z vodo, saj ima slab koreninski sistem. Takšen sploh v začetku rasti težko sam priskrbi dovolj vlage rastlinam. Listov pred presajanjem ne režemo, kot nekateri zmotno mislijo. Vsem, ki imate por resnično radi, svetujem, da ga sejete vsaj dvakrat, sorte za poletno in jesensko spravilo sejemo najprej zgodaj spomladi: februarja ali najkasneje v začetku marca. Nato jih posejemo še enkrat proti koncu aprila. Bolezni in škodljivci Čez poletje por nima večjih težav z boleznimi in škodljivci, če ga le nismo preveč gnojili predvsem z dušičnimi gnojili. V zelo vročih in suhih poletjih ima lahko težave z resarji, ki s svojim sesanjem povzročijo srebrne lise na listih. Te lise škodijo bolj ali manj samo izgledu. Zato na zelenjavnem vrtu tega škodljivca ne zatiramo. Lahko pa ga preganjamo s curki vode, s katerimi redno zalivamo rastline. Kombinacija s korenčkom ali katero drugo kobulnico pa je vedno koristna izbira. Večja težava se pojavi v jeseni od BELLA ITAUA:_B.Q,LQjS.NA bralci in POSLUŠALO »=.„■ t ft, ft I ff:, ff ff I I ' Pred porovo zavrtalko lahko branimo por z dobrimi sosedi; prav pridejo vse kobulnice, tudi pastinak, peteršilj, koper ... Levo nizek čokat por, ki dobro prezimi na prostem, desno visoke sorte, ki ne prezimijo. konca avgusta do sredine oktobra. Takrat nas že kar nekaj let pošteno jezi porova zavrtalka, čebulna muha ji radi rečete. Najbolj ekološka zaščita pred njimi je pokrivanje rastlin. Pokrijemo jih preko dovolj visokih lokov. Najboljši material so dovolj goste navadne zavese, enostavnejša pa je uporaba tankih agrokopren. Zelo učinkovito je tudi ogrinja-nje rastlin z zemljo. Pora sicer ne sadimo globoko, kot mnogi menijo, saj ga potem izredno težko pulimo. Da pa bo imel lepo obeljeno, krhko steblo in predvsem, da to steblo zaščitimo pred muho, ga konec avgusta ogrnemo z zemljo čisto do zelenih listov. Ko se zemlja malo sesuje, vajo ponovimo. Če so jajčeca kljub temu zaležena, jih z osipavanjem uničimo. Zagotovo je poletne sadike zelo smiselno posaditi kar med korenje, saj ta kombinacija muho odvrača od svojega gostitelja. Rastline lahko tudi zastremo z debelo plastjo slame ali sena. Na vrtu ostane por tudi do konca maja, če ga seveda prej ne pojemo. Za konec Mimogrede, v neki ameriški reviji sem prebrala, da je možno por odrezati kakšen cm nad zemljo in zgornji del porabiti v kuhinji. Spodnji del pa naj bi se spet obrastel. Tak preizkus prepuščam vam, saj sem ta podatek prebrala šele v letošnji zimi in ga bom lahko preizkusila šele letos v jeseni. Podobno kot čebula, ki so jo nekateri narodi imenovali naravni antibiotik, vsebuje veliko rudninskih snovi in tudi nekaterih vitaminov. Por s svojimi sestavinami razkužu-je dihala in prebavila, deluje raz-strupljevalno predvsem za naša jetra, pomaga nam tudi v boju proti raku. Manj kot čebula draži želodec in predvsem bo dobrodošel za vse pare, saj ne smrdi, vsaj ne dolgo časa. Kot vidimo, je por po krivici nekoliko zapostavljen in mogoče se boste zdaj tudi vi spomnili na to skromno in nezahtevno čebulnico in jo večkrat vključili v kolobar na svojem vrtu. Mša Pušenjak 10. in 11. junija se z nami podajte na avtobusno popotovanje po Italiji Metropolitanska BOLOGNA z živahnim utripom, obmorsko antično mesto RIMINI, najstarejša in najmanjša neodvisna republika na svetu SAN MARINO. V Bologni, ki slovi po svoji odlični kuhinji in opečnatih zgradbah, si bomo ogledali trg Piazza Maggiore z baziliko San Petronio, srednjeveško palačo Comunale in Neptunov trg z slovitim vodnjakom, ki je bil navdih za logotip znamenite prestižne avtomobilske znamke Maserati. Radovednost nam bo potešil že samo pogled na poševni stolp, ki kljubuje zakonom gravitacije, Torre degli Asinelli. Prilegla se bo kakšna pijača v kavarni, veselili pa se bomo tudi nad izjemno izbiro v butikih in trgovinicah. Navdušile nas bodo dolge bele peščene plaže Riminija, slavolok in most Tiberio. Občudovali bomo slikovite uličice San Marina, ki ga obkrožajo srednjeveški kamniti zidovi, se sprehodili po trdnjavi na vrhu Titanovega grebena s čudovitim razgledom na Apenine, si ogledali baziliko sv. Marina in imeli veliko možnosti za samostojna odkrivanja ter ogled katerega od muzejev - Maranello Rosso Ferrari muzej, Muzej kovancev in žigov, Muzej vojakov... CENA 159 € Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah - 1 x polpenzion - zunanji ogledi po programu - vodenje in organizacija potovanja Doplačila: - obvezno doplačilo turistična lokalna mestna pristojbina 4€ - po želji vstopnine Splošni pogoji so sestavni del programa! Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski TEDNIK radioPTUI SONČEK Foto: MP Foto: MP torek • 23. maja 2023 Za kratek čas Štajerski 11 Podravje • Iz studia Radia Ptuj f» v .IV • • Sašo opravil se en izziv V studiu Radia Ptuj se zmeraj vrstijo zanimivi izzivi in glasbeni gostje. Foto: arhiv Radia Ptuj V tem tednu je Sašo Dobnik izpolnil naslednjega od izzivov, ki so mu ga postavili poslušalci priljubljene oddaje Orfejček. Izmed treh predlogov so namreč poslu- šalci izbrali nalogo, ki je določala, da mora Sašo skuhati malico za ekipo Radia Ptuj. Naloge se je z veseljem lotil, a ker so fantje v Štajerski budilki slutili, da bi lahko bil izziv tudi nevaren, so poskrbeli za varovalko - v studio sta Dalibor in Tadej povabila še radijskega kuharja Marjana, ki je skrbno bdel nad kuharskimi podvigi, ki se jih je lotil Sašo. Skupaj sta pripravila prebranec iz trgovine Inplan in na koncu je bila malica res odlična, Sašo pa je priznal: »Nisem kuharski mojster, priznam. Ko sem rezal in lupil čebulo, je bila verjetno čebula tista, ki je jokala. Brez Marjana tega izziva ne bi opravil, rešil pa nas je tudi Inplan, ki ima res super prebranec in njihova podpeka, v kateri je bilo enostavno pripraviti malico za sodelavce. Izziv je bil prav zabaven, moji prsti so ostali celi, ekipa pa je imela polne trebuščke, saj sem izziv s pomočjo budilkarjev in mojstra Marjana tudi opravil. Gremo dalje z novimi izzivi, ki jih najdete že na Facebook profilu Radia Ptuj." Kaj pa je povedal kuharski mojster Marjan? „Ljubitelji Orfejčka, ki ga poslušajo v četrtkovem večeru na Radiu Ptuj, vedo, da Barbara vedno ponudi več možnosti za izziv, ki ga izberejo poslušalci in ga mora opraviti Sašo. Tokrat je moral pripraviti malico za radijsko ekipo. Ker pač ni 'bog ve kakšen kuhar', me je poprosil za pomoč. Da bi mu čimbolj olajšal delo, sem stopil do Inplana, Sašo pa je moral v saču pripraviti pasulj prebranec. Konec dober, vse dobro, Sašo in Inplan sta sodelovala z roko v roki in uspeh je bil viden." Mesečni izziv je podprla trgovina nameter.si. V preteklem tednu pa so se v studiu Radia Ptuj oglasili tudi člani našega hišnega ansambla Petovia, Kristijan in Jasmin, ki sta predstavila svojo najnovejšo skladbo. Z novim letom so skrajšali ime zasedbe, posvetili pa so se tudi zabavni glasbi, s katero so razširili svojo glasbeno ponudbo. Sicer pravijo, da narodno-zabav-no glasbo še vedno obožujejo in jo tudi z veseljem igrajo. Nova skladba nosi naslov Ljubiva se. Pesem govori o lepi, pristni ljubezenski zgodbi in mejah, ki si jih ljudje sami postavljamo s tem, ko se sprašujemo, ali naj se nečesa lotimo ali ne. Nagovarja nas k temu, da se prepustimo ljubezni in čustvom." nš Foto: arhiv Radia Ptuj Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 2 3 5 4 1 3 5 7 5 6 9 4 2 1 3 5 8 1 2 7 4 2 4 6 8 številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 8 3 5 6 2 8 1 2 5 9 8 5 4 1 6 8 5 2 3 6 9 7 1 4 6 9 4 2 6 1 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ OO Bik ¥¥¥ €€ ooo Dvojcka ¥¥ ©©© € O Rak ¥¥¥ €€€ ©O Lev ¥ ©© €€ OOO Devica ¥¥ ©©© € OO Tehtnica ¥ ©©© €€€ OO Škorpijon ¥¥ ©© € OOO Strelec ¥ ©©© €€ o Kozorog ¥¥ ©©© € ooo Vodnar ¥ ©© OO Ribi ¥¥¥ © o Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 23. do 29. maja 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežlte fotografijo po črtah In nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dlo-Tednlk, d. o. o., Osojnlkova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 29. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z Izpolnjenimi osebnimi podatki) In jo pošljete na elektronski naslov: tednlk@radlo-tednlk.sl. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden Izžrebali dobitnika zanimive In lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna In papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna Izžrebanka Tednlkove nagradne razrezanke je: Tanja Pleteršek, 2325 Kidričevo Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: ČG 12 Štajerski Križem kražem torek • 23. maja 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Privatni šofer Mesto SiemReap predstavlja izhodiščno točko za obisk največjega verskega kompleksa na svetu, imenovanega AngkorWat. Vse večje zanimivosti posameznih destinacij so praviloma izven večjih mest, ker mesta od njih pravzaprav živijo. Pa ne samo mesta - tudi številni prodajalci vseh možnih oblik in barv. Z nočnim avtobusom sva prispela okoli polpete zjutraj, avtobusna postaja pa je bila nekje na obrobju mesta. Vsak avtobus je čakala skupina voznikov tuktuka, ki so iskali vsak svojo stranko. Tako sva se nemalo začudila, ko so naju možakarji že zjutraj obstopili in začeli ponujati svoje usluge. Vmes je na celotnem objektu še zmanjkalo elektrike, zato sva se hitro pobrala na stran, da sva imela varovan hrbet, če bi bila tovrstna sabotaža mogoče režirana. K sreči se ni zgodilo nič takega, vseeno pa bi morala najti kakšno bivališče, saj nisva imela nič na zalogi. Med šoferji se nama je zdel eden kar zanimiv, zato sva se malce spustila z njim v diskusijo. Klicala sva ga Jon in obljubil je, da nama bo uredil neko bivališče. Zmenila sva se tudi za dnevno ceno najema njegovih uslug, ki je bila res simbolična, in že sva drvela s tuktu-kom nekam proti centru. Ura je bila ob petih zjutraj, mesto se je prebujalo, midva pa sva se počutila, kot da naju peljejo domov iz diska. V centru je ustavil pred neko zgradbo, ki naj bi bila hotel. Na recepciji smo od zadaj videli samo noge, ki so se nadaljevale v speče truplo, ki je trznilo na besedo ,do- Foto: Dani Zorko Najobičajnejše prevozno sredstvo u Kambodži - tuk tuk Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Pogled s prestola Teža in dimenzije niso ovira. s PIHALNI INSTRUMENT DODATNO TEKMOVAN. IZLOČENIH TEKMOVALCEV BABILONSKO MESTO OB EVFRATU TANJA STARlC NEMŠKI FIZIK IN IN ENIR (GEORGVON) SLADEKSAD DATELJNOVE PALME SPODNJI DEL POSODE LEVI PRITOK PADA TURČUA IZRAELSKA LUKA OB AKABSKEM ZALIVU NAŠA PRESTOLNICA REŽISER CVITKOVIČ n3e ~ V EGIPTU DILNIKOM GRŠKI FILOZOF ANGLEŠKI PEVEC STEWART HEKTAR NASELJE NAPAGU NAJVEČJE MESTO ZVIŠANI VAVSTRUI TON H PLESALKA JURIŠIČ PRAVOSLAVNI DUHOVNIK PAS KOŽE MED LASMI KAPITAN HERMANA MELVILLA ZNAMENJE USODE NORVEŠKI SMUČAR SKAARDAL TV ZASLON ZAPISI VRHUNEC POMEMB- NASLADE NEJŠIH VZDEVEK DOGODKOV FRANETA PO LETIH MILČINSKEGA NIK »»r ™ UHt" ODPOSLANEC RIMSKA ŠTIRICA KAČJI GLAS JANKO KOS STOL BREZ NASLONJALA MESO MLADE GOVEDI JAMES ENSOR JUNAK IZ DŽUNGLE NEKDANJI MONGOLSKI VLADARSKI NASLOV TOČENJE ENOCELIČNO SOLZ BITJE, - MENJAČICA ZORAN UBAVIČ DOMNEVNI SNEŽNI ČLOVEK FIGURA PRI ČETVORKI UROŠ ZUPAN PORTUGALSKO OTOČJE V ATLANTIKU Muzej, ki je eden od najbolj priljubljenih muzejev na Kitajskem in eden od najbolj obiskanih na svetu, se nahaja v Pudongu v Šanghaju oziroma blizu Parka stoletja, ki je največji šanghajski park, saj meri kar 250.000 m2. Pod geslom »Narava, človek in tehnologija« želi spodbujati zanimanje in izobraževanje v znanosti ter tehnologiji. Za javnost so ga odprli 18. decembra 2001. Asimetrična stavba je zasnovana v obliki spirale in ima vmes ogromno stekleno kroglo v obliki jajca. V notranjosti krogle je kroglica, ki prestavlja rumenjak. Jajce je namreč na Kitajskem simbol življenja. Muzej s 65.500 m2 razstavnimi površinami ima stalne razstave o raziskovanju življenja in Zemlje, znanstvenih dosežkih v 20. stoletju, robotiki, informacijski dobi, zdravju ljudi, vesolju, živalskem svetu, kitajski antični znanosti in tehnologiji (starodavni kitajski izumi in dela) ... Letno ga obišče skoraj pet milijonov obiskovalcev. ALUMNAT - bogoslužje, semenišče, EILAT - izraelsko pristaniško mesto, TABURET - nizek stol brez naslonjala lar'. Šla sva pogledat sobe, ki so bile v redu in hitro smo se dogovorili za posel. Z Jonom sva se dogovorila, da naju pride čez kakšni dve uri iskat, da bi šli mogoče že pogledat AngkorWat. Medtem sva se šla malo orientirat in ugotovila, da nikakor nisva bila na slabi lokaciji. V ulici sva imela restavracijo s premajhnimi stoli, tatu mojstra brez prstov, masažni salon z maserkami nedorečenega spola, kopico nočnih artistk z moškimi oblinami ... Kaj si človek želi še boljšega? Omeniti velja, da azijska mesta zaživijo zelo zgodaj. Že pred šesto so po ulici dišale vonjave pečenega mesa, riža in drugih dobrot, ljudje pa si hrano po večini jemljejo zraven na delo. Prodajalnice se odpirajo ob prvem svitu, tako kot pri nas gostilne, da se zjutraj servira že prva močna runda kavic. Dnevna mobilnost je na zelo visoki ravni, saj so javni prevozi na kratke razdalje omejeni na posameznike ali manjše skupine, avtobusi vozijo zgolj na daljše razdalje. Posledično postane jutranji in celodnevni hrup nekaj običajnega in daje vtis kaosa in neurejenosti. O vsem tem sva razmišljala, ko naju je Jon prevažal po mestu. Ko smo se pogovarjali, kakšno taktiko ogledov bomo ubrali, se je res izkazal za poznavalca in nama je pripravil dvodnevni načrt ogleda kompleksa AngkorWata, da nama ni bilo treba kaj dosti razmišljati. Kaj hitro smo se dogovorili za najem še za naslednji dan, vendar pa je čez pol ure prejel klic bolne mame, ki jo je moral peljati v bolnico. Za ta dan nama je uredil drugega šoferja, ki je bil videti še bolj reven, vendar nič manj prijazen. Foto: Dani Zorko Pridna gospa že zgodaj zjutraj pripravlja hrano. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Rokomet Ormožani poraženi v Ivančni Gorici Stran 14 Atletika Čeh na Ptuju začenja obrambo naslova v MAL Stran 14 Nogomet Drava po zmagi z Vidmom še upa na napredovanje Stran 21 Futsal Prlekom bronaste medalje Stran 21 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 2. SNL, 30. krog tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Za prvo ligo v četrtek in nedeljo z Goričani Krka - Aluminij 2:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Gliha (23.), 2:0 Dapo (27.), 1:2 Skiba (38.), 2:2 Katuša (83.). KRKA: Čadež, Mešanovic, Bedek, Žur (od 57. Kapitanovic), Majic (od 82. Kovačič), Jakopovic, Lipec, Kr-znaric, Dapo (od 65. Marijanovic), Blaževski, Gliha (od 57. Radovič). ALUMINIJ: Bank, Martic, Jovan, Schaubach, Crnčec, Jagic, Gorenak (od 46. Grajfoner), Marinšek (od 59. Baskera), Šturm (od 59. Katuša), Brest (od 73. Munic), Skiba (od 73. Čavara). Trener: Robert Pevnik. V zadnjem krogu 2. lige ni bilo čudeža za šumarje, ki že sami niso opravili svojega dela v Novem mestu po željah, Rogaška pa je na drugi strani tudi s pomočjo smešnega avtogola Krčanov suvereno opravila svojo nalogo in je novi prvoligaš. Njen trener Oskar Drobne je tako po lanskem izpadu iz prve lige z Aluminijem hitro znova našel zmagovalno formulo in se bo v nove prvoligaške izzive podal s črno-belo zasedbo iz Rogaške Slatine. Kidričane sedaj čaka težja pot preko dodatnih kvalifikacij z deveto-uvrščenim prvoligašem - Gorico. Po dobrem uvodu in nekaj neizkoriščenih priložnostih gostov (Gore-nak, Brest, Marinšek) so se na Por-tovaldu prvi veselili domačini. Mark Gliha je dolgo vodil žogo, nato pa z natančnim strelom po tleh ugnal nemočnega Baniča - 1:0. Le nekaj minut kasneje je bilo že 2:0, ko je Jan Dapo z glavo natančno zaključil protinapad. Šumarji so na zaostanek odgovorili s še boljšo igro in Daniel Skoba je v 38. minuti uspešno zaključil dolgo akcijo, v kateri so v zaključku sodelovali Martic, Šturm in Marinšek. Celoten drugi polčas je minil v poskusih varovancev trenerja Roberta Pevnika, da bi izid obrnili v svojo korist. Na koncu jim je tudi s pomočjo Nogomet • 1. SNL Foto: Črtomir Goznik V dvoboju na daljavo so bili v zadnjem krogu uspešnejši igralci Rogaške (v črno-belih dresih), ki so si zagotovili pravico napredovanja v 1. ligo. Kidričani bodo priložnost iskali preko dodatnih kvalifikacij. petih menjav uspelo izenačiti (Jakov Katuša je prestregel podajo domačega branilca in z natančnim strelom zadel v polno), do zmage in boljše popotnice za četrtkovo tekmo z Gorico pa jim ni uspelo. Gorici vloga favorita Dodatne kvalifikacije za obstanek/ napredovanje v 1. ligo so vedno nepredvidljive, Gorica pa ima z njimi zelo bogate izkušnje: v zadnjih petih letih bodo v njih nastopili že tretjič: - v sezoni 2018/19 jih je izločili Tabor Sežana, - v sezoni 2019/20 so ugnali Triglav, - v sezoni 2023/24 se bodo merili z Aluminijem. Tudi zaradi tega, še posebej pa zaradi dejstva, ker prihajajo iz 1. lige in je za njimi sezona tekem z močnejšimi tekmeci, so Goričani v tem dvoboju papirnati favoriti. „Tekma s Taborom je bila naporna, tako s fizičnega kot psihološkega vidika, zato najprej sledi regeneracija. Skozi celoten teden moramo na treningih obdržati enak odnos, kot smo ga doslej, saj še nismo končali dela," je dejal trener Gorice Agron Šalja. Nekdanji selektor mladih slovenskih reprezentanc je Goričane prevzel šele ob koncu sezone, pred tem sta jih vodila Miran Srebrnič in Edo-ardo Reja. Šalja je v petih tekmah z Gorico vknjižil po dva poraza (Celje, Mura) in remija (Olimpija, Domžale) ter zmago s Taborom. Z Gorico bo v Kidričevo prišel stari znanec Alen Krajnc. Ta se je šumar-jem pridružil v sezoni 2016/17, nato pa za rdeče-bele igral vse do konca sezone 2020/21. Skupno je za člansko moštvo Aluminija zbral kar 112 nastopov. Z Aluminijem se ni razšel na najbolj prijateljski način, sledil je polletni Dodatne kvalifikacije za obstanek/napredovanje v 1. ligo, 1. tekma: Aluminij - Gorica (v četrtek ob 20.15 v Kidričevem). Vstop bo prost! Povratna tekma bo v nedeljo ob 17.30 v Novi Gorici. Rogaška Slatina po 31 letih znova s prvoligašem Nogometaši Rogaške v zadnjem krogu po pričakovanjih niso izpustili iz rok priložnosti za neposredno napredovanje v 1. ligo, v Krškem so slavili 0:2. Tako bo Rogaška Slatina po 31 letih znova imela prvoligaša, med prvoligaško elito je v prvih dveh sezonah po razglasitvi samostojnosti Slovenije namreč nastopal takratni Steklar. V sezoni 1991/92 je imela 1. liga 21 klubov (Steklar je zasedel 16. mesto), v sezoni 1992/93 pa 18 (16. mesto). V tretjem letu se je prva liga še skrčila na 16 članov, Steklarja pa več ni bilo med njimi ... Iz lige sta letos izpadla Roltek Dob in Krško. Nogometaši Bistrice so premier-no sezono med drugoligaši končali v sredini lestvice, s čimer so nedvomno izpolnili cilje, ki so si jih zadali pred sezono. REZULTATI 30. KROGA: Krka - Aluminij 2:2 (2:1); Beltinci Klima Tratnjek - Kety Em-mi&Impol Bistrica 3:3 (2:2); strelci: 1:0 Čakš (12.), 2:0 Kosi (34.), 2:1 Ku-kovec (42.), 2:2 Maher (45.), 2:3 Kuliš (73.), 3:3 Čakš (91.); Krško - Rogaška 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Haljeta (40.), 0:2 Stožinič (69., ag.); prestop v Rogaško, od koder je v sredini lanske sezone prestopil h Gorici. V letošnji sezoni je bil njen standardni član, zaigral je kar na 32 tekmah. Šumarji pa v tem dvoboju nikakor niso brez možnosti za uspeh, imajo celo kar nekaj razlogov za optimizem. V prvi vrsti gre za odlično odigrani tekmi v Pokalu Pivovarna Union, kjer so se merili z dvema prvoligaškima zasedbama, Koprom in Olimpijo. Obe tekmi na izpadanje so odigrali zelo dobro, Koprčane so izločili Primorje Emundia - Brinje Grosuplje 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Demirovic (10./11-m), 1:1 Kene (18.); Roltek Dob - Triglav Kranj 2:3 (1:0); strelci: 1:0 Gorenc Stankovič (25.), 1:1 Šalja (64., z 11 m), 1:2 Dakič (75.), 2:2 Gorenc Stankovič (83.), 2:3 Okocha Gibson (85.); Jadran Dekani - Fužinar Vzajemci 4:1 (2:1); strelci: 1:0 Panic (26.), 1:1 Mpanzu (34.), 2:1 Ljutic (44.), 3:1 Fortuna (67.), 4:1 Cukjati (92.); Rudar Velenje - Ilirija 1911 1:3 (1:1); strelci: 1:0 Kosic (38.), 1:1 Boškovic (42., ag.), 1:2 Rotar (49.), 1:3 Poplat-nik (86., z 11 m). Rdeči karton: Djer-manovic (73., Ilirija); Vitanest Bilje - Nafta 1903 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Susso (15.), 1:1 Szabo (63.), 1:2 Oštrek (64.). 1. ROGAŠKA 30 21 5 4 52:23 68 2. ALUMINIJ 30 19 7 4 58:23 64 3. ILIRIJA 1911 30 16 6 8 55:30 54 4. KRKA 30 14 11 5 46:28 53 5. BELTINCI TRATNJEK 30 12 8 10 47:45 44 6. NAFTA 1903 30 11 8 11 50:43 41 7. PRIMORJE EMUNDIA 30 10 11 9 42:40 41 8. BRINJE GROSUPLJE 30 11 5 14 30:37 38 9. K. E. BISTRICA 30 9 10 11 39:40 37 10. VITANEST BILJE 30 10 7 13 40:53 37 11. JADRAN DEKANI 30 7 14 9 27:29 35 12. TRIGLAV KRANJ 30 10 5 15 33:52 35 13. RUDAR VELENJE 30 7 1112 41:51 32 14. FUŽINAR VZAJEMCI 30 8 7 15 39:56 31 15. KRŠKO 30 6 6 18 36:59 24 16. ROLTEK DOB 30 4 9 17 37:63 21 (1:0), Ljubljančanom pa so nudili odličen odpor (poraz 2:1 v Stožicah). Drugi razlog za optimizem je dober spomladanski del sezone v 2. ligi - v njem so Kidričani izgubili le eno samo srečanje, ob tem so zabeležili sedem zmag in štiri remije. Osamljen poraz proti Primorju pač ne more izbrisati številnih dobrih predstav in dejstva, da je bila igra v več primerih na zelo visokem drugoligaškem nivoju, povsem primerljivim s prvo ligo. V njej pa je Gorica v celi sezoni zmogla le pet zmag, ob 12 remijih pa doživela 19 porazov . Jože Mohorič Domžale v dramatičnem boju za Evropo tik pred Muro in Koprom Nogometaši Olimpije so si naslov državnih prvakov zagotovili pred petimi krogi, zato je povsem razumljivo, da je njihova zbranost v zadnjih krogih močno popustila. V tem času so zbrali le še štiri točke, prvenstvo presežkov z osvojitvijo dvojne krone pa zaključili s tremi zaporednimi porazi. Poleti jih kljub temu čakajo kvalifikacije za Ligo prvakov, posledično pa precej možnosti za uvrstitev vsaj v skupinski del Konferenčne lige. Tudi na zadnji tekmi s Celjem so bili z mislimi že pri kasnejšem napovedanem rajanju v središču Ljubljane, zato so Celjani na krilih Aljoša Matka brez posebnih težav potrdili končno 2. mesto (evropsko pot bodo poleti začeli v 2. krogu kvalifikacij za konferenčno ligo). Matko je v zadnjih krogih ujel odlično strelsko formo in je na zadnjih osmih tekmah zabil kar devet golov! Podobna, a daljša je bila letos le še serija Mariborčana Žana Vipotnika, ki je med 18. in 34. krogom (17 tekem) dosegel izjemnih 17 golov. Vijoličasti so na zadnji tekmi v sezoni pred svojimi navijači remizirali z Bravom, s 3. mesta pa jih začetek poti v evropskih tekmovanjih čaka v 1. krogu kvalifikacij za konferenčno ligo. Najbolj zanimiv je bil boj za 4. mesto, ki še kot zadnje vodi v evropska tekmovanja. Realne želje in ambicije so imeli pred zadnjim krogom v Domžalah, Kopru in Muri, razpletlo pa se je po željah Domžal. Pri tem je šlo za obilico sreče, saj so imeli zaključno žogo v rokah tudi Koprčani na tekmi z Muro, a je Andrej Kotnik pri izidu 1:1 v zaključku tekme v 94. minuti namesto gola zadel vratnico ... Če bi šla žoga v gol, bi evropsko karto sedaj slavili v Kopru ... Muri kasnejši zmagovalni gol v 95. minuti ni prinesel veselja, čeprav so zbrali enako število točk kot Domžale. V povsem izenačenem medsebojnem razmerju (zmaga in poraz ter dva remija, gol Nogometaši Gorice so si z zmago proti sežanskemu Taboru priborili pravico nastopa v dodatnih kvalifikacijah za obstanek/napredovanje v 1. ligo z Aluminijem. razlika 6:6) je namreč tehtnico na stran Domžal nagnil podatek o doseženih golih v gosteh - 4:2 . Da je šlo resnično za „boj na nož", najbolje govori neljubi incident v Domžalah, kjer sta se merila Radomlje in Domžale. Ko so Rado-mljani dosegli gol, sta imela športni direktor Domžal Senijad Ibričič in trener Kalcerja Oliver Bogatinov „bližnje srečanje". Najverjetneje je Ibričič Bogatinovu očital preveliko borbenost njegove ekipe... „Nam je šlo za integriteto tekmovanja, Domžalam pa za Evropo, na koncu smo oboji zadovoljni," je po koncu tekme dejal Bogatinov... Le malce manj napeto je bilo v spodnjem delu lestvice, kjer sta se za dodatne kvalifikacije za obstanek v neposrednem obračunu merila Gorica in Tabor. Goričanom je bila dovolj že točka, Sežance bi lahko pred izpadom rešila le zmaga. Uspešnejši so bili domačini, ki jih je z izjemnimi obrambami reševal vratar Uroš Likar. Tekmo je odločila strogo dosojena enajstmetrovka sodnika Radeta Obrenovica v prid domačinov v 1. polčasu, izkušeni Eti- en Velikonja pa takšne priložnosti ni izpustil iz rok . „Dobršen del našega neuspeha oz. izpada gre na dušo podobnih odločitev skozi celotno sezono," je po tekmi dejal trener Tabora Dušan Kosič. REZULTATI 36. KROGA: Maribor - Bravo 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Brnic (62.), 1:1 Bušnja (79.); Gorica - CB24 Tabor Sežana 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Velikonja (31., z 11 m); Olimpija - Celje 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Matko (5.), 0:2 Matko (53.); Koper - Mura 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Edomwonyi (7.), 1:1 Jovicevic (53.), 1:2 Daku (95.); Kalcer Radomlje - Domžale 1:0 (0:0); strelec: 1:0 F. Čuic (88.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 36 23 4 9 60:39 73 2. CELJE 36 19 10 7 53:34 67 3. MARIBOR 36 18 8 10 70:43 62 4. DOMŽALE 36 13 1310 50:42 52 5. MURA 36 13 1310 50:45 52 6. KOPER 36 14 8 14 46:40 50 7. KALCER RADOMLJE 36 10 14 12 35:53 44 8. BRAVO 36 9 9 18 33:41 36 9. GORICA 36 5 1219 31:57 27 10. TABOR SEŽANA 36 3 1518 29:63 24 Jože Mohorič 14 Štajerski Šport torek • 23. maja 2023 Rokomet • Liga NLB, 25. krog Kljub praznim baterijam zamudili priložnost za zmago Aljoša Munda (Jeruzalem Ormož) Rokomet • 1. B DRL (m) Foto: crtomirGoznik poznavni. Igralci, ki odhaji jo, so že z mislimi pri novi Brez točk za Gorišnico in Veliko Nedeljo Sviš - Jeruzalem 28:24 (15:13) JERUZALEM: Balent (4 obrambe), Žemljic (3 obrambe), Skledar (1 obramba); Munda 5, Bogadi 1, Pungartnik 2, Vincek 2, C. Hebar 1, Šulek 2, Kosi 7 (6), N. Krabonja 2, Čirovič 1, S. Krabonja, Kolmančič 1. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Sviš 3/3, Jeruzalem 9/6. IZKLJUČITVE: Sviš 8 minut; Jeruzalem -. Po pokalnem podvigu in drugem mestu v državi se je zgleda sezona za rokome-taše Jeruzalema končala. Baterije igralcev so popolnoma prazne in porazi v zaključku državnega prvenstva niso nobeno presenečenje. Ormožani so bili v Ivančni Gorici popolnoma neprepoznavni. Igralci, ki odhajajo, so že z mislimi pri novih Saša Prapotnik (Jeruzalem Ormož): „Glave naših fantov so žal že na dopustu. Enostavno to nismo mi. Pokal nas je fizično in psihično izčrpal in vsi skupaj čakamo le še zadnjo tekmo ter konec sezone. Če smo pravi, v Ivančni Gorici ne bi nikoli izgubili. Žal pa je to naša trenutna realnost. Obenem se je huje poškodoval Staš Krabonja, ki je izgubljen do konca leta 2023. Do Riko Ribnice se bomo poskušali maksimalno motivirati, da sezono zaključimo z domačo zmago." Atletika • Mednarodna atletska liga Čeh na Ptuju začenja obrambo naslova v MAL Moškanjci-Gorišnica -Dol TKI Hrastnik 29:36 (11:20) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Kroflič, N. Trunk; D. Hrupič 11(3), Šandor 5(1), T. Bedrač 3, N. Bedrač 3, Lorenčič 2, Ozmec 2, G. Trunk 1, Žnidarič 1, Venta 1, Zupanič, Belšak, Tement, Geč. Trener: Ivan Hrupič. Rokometaši Gorišnice so v zadnji domači tekmi v sezoni gostili tekmece iz Hrastnika, ki so nekaj mest pred njimi na prvenstveni lestvici. Hrastni-čani so v prvem delu sezone v medsebojnem srečanju slavili 29:23, tudi tokrat je bil razplet podoben. Rezultat je bil izenačen le na začetku (4:4), nato pa so gostje s festivalom zadetkov Jana Sivke (nekdanji 1. B DRL (m) REZULTATI 25. KROGA: Velika Nedelja - Frankstahl Radovljica 27:28, Moškanjci-Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 29:36, Mokerc Kig - Šmartno 25:25, Škofljica - Alples Železniki 35:21, Butan plin Izola - Črnomelj 31:23, Grosuplje - Ljubljana 34:31, Sevnica - Jadran Hrpelje 32:30. 1. ŠKOFLJICA 25 19 3 3 41 2. LJUBLJANA 25 20 1 4 41 3. GROSUPLJE 25 18 0 7 36 4. RADOVLJICA 25 15 2 8 32 5. BUTAN PLIN IZOLA 24 14 3 7 31 6. MOKERC - KIG 25 14 2 9 30 7. VELIKA NEDELJA 25 13 1 11 27 8. DOL TKI HRASTNIK 24 13 1 10 27 9. HERZ ŠMARTNO 25 9 5 11 23 10. GORIŠNICA 25 7 4 14 18 11. ČRNOMELJ 25 6 2 17 14 12. JADRAN HRPELJE 25 5 2 18 12 13. SEVNICA 25 4 3 18 11 14. ALPLES ŽELEZNIKI 25 1 3 21 5 mladinec Celja PL, v sezoni 2018/19 je igral tudi za Dravo) in Luka Ciglarja iz minute v minuto višali prednost. Ta je v 19. minuti že znašala sedem golov (6:13), ob polčasu je bila +9 (11:20). Do odmora sta oba omenjena igralca dosegla po devet zadetkov, kar skupaj znaša 90 % vseh golov gostov v tem delu igre! V drugem delu so domačini najbližje prišli na -5, bližje jim ni uspelo. Najboljši strelec v domači ekipi je bil Denis Hrupič (11 golov), Sivka in Ci-glar sta se ustavila pri številki 14 oz. 13. V zadnjem krogu bodo Gorišni-čani gostovali v Ljubljani pri novem prvoligašu. Velika Nedelja -Radovljica 27 : 28 (16 : 12) V. NEDELJA: Firšt Šeruga (5 obramb), Mesarec (2 obrambi); Zo-rec 1, Kovačec 1, Toplak 5, Torič 3, Sovič 3, Mlač Černe 8 (3), Borko 3 (1), Niedorfer 3. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec. SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 5/4; Radovljica 3/3. IZKLJUČITVE: V. Nedelja 10; Radovljica 10 minut. Ekipa Velike Nedelje je odigrala eno svojih boljših tekem v sezoni, vendar na koncu na račun poškodb, kratkega igralskega kadra ter smole na kvadrat ostala brez točk. Brez točk, ki si jih je glede na prikazano povsem zaslužila. Že v 4. minuti je ekipa ostala brez Eneja Kovačeca, ki se je poškodoval pri svojem edinem zadetku. Kapetan Peter Zorec je kljub poškodbi stisnil zobe in pomagal svoji ekipi, kolikor se je le dalo. Domači so igrali odlično in v 2. polčasu povedli celo za šest zadetkov Uroš Krstič (trener Velike Nedelje): „Kljub vsem težavam bi morali to tekmo dobiti, saj smo že bili v zmagovitem položaju. Na prelahek način smo zapravili šest zadetkov prednosti. Enostavno nas je zmanjkalo, napake so se kar vrstile, nekaj spornih sodniških odločitev, slabša predstava nekaterih posameznikov in na koncu poraz v zadnjih sekundah. Boleč poraz, ki si ga glede na prikazano nismo zaslužili. Dobra šola za naprej, za prihodnost te ekipe." (23:17). V zadnjih desetih minutah je bila maloštevilna ekipa Velike Nedelje popolnoma izčrpana in začelo se je precej grešiti v obrambi in v napadu. Svoje sta dodala tudi sodnika Oc-virk in Štrigl, ki sta z nekaterimi nerazumljivimi odločitvami zmedla obe ekipi. Gospoda „kompenzatorja", je nekdo pripomnil na domači klopi. Domači so zapravili kar nekaj zicer-jev ter storili nekaj nepotrebnih tehničnih napak in Radovljica se je vrnila med žive. Zadnji napad za zmago je pripadel domačinom. V minuti odmora je bila dogovorjena kombinacija na igralca več, vendar so se fantje slabo lotili napada in Niko Sovič je podal žogo v roke gostom, ki so stekli v protinapad in dosegli zadetek za zmago. Roko na srce si gostje glede na prikazano niso zaslužili celotnega plena, vendar je šport pač tak, da kaznuje tistega, ki greši. V zadnjem krogu Velika Nedelja odhaja v goste hrpeljskemu Jadranu. JM, UK delodajalcih, igralci, ki ostanejo, pa trenutno igrajo žal brez pravega naboja. Gostje iz Prlekije so dvakrat vodili (0:1, 1:2). Rezultat je bil nazadnje poravnan na pet (5:5). Ves preostali del tekme pa so nadzirali igralci Svi-ša, ki so v 2. polčasu vodili celo s + 8 (24:16). V zaključku tekme je Ormo-žanom uspelo ublažiti visoki poraz na končnih - 4 (28:24). V zadnjem krogu v soboto, 27. maja, ob 18.30 na Hardek prihaja Riko Ribnica. UK, JM NLB liga REZULTATI 25. KROGA: Sviš Ivanč-na Gorica - Jeruzalem Ormož 28:24 (15:13), Urbanscape Loka - Gorenje Velenje 27:31 (11:18), Maribor Branik - Slovenj Gradec 26:28 (17:16), Celje Pivovarna Laško - Krško 38:27 (17:18), Trimo Trebnje - Koper 30:22 (16:11), Riko Ribnica - Krka 29:31 (11:12), Dobova - LL Grosist Slovan 31:24 (16:10). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 25 24 0 1 48 2. GORENJE VELENJE 25 20 3 2 43 3. TRIMO TREBNJE 25 21 0 4 42 4. KRKA 25 17 0 8 34 5. RIKO RIBNICA 25 14 2 9 30 6. SLOVENJ GRADEC 25 13 2 10 28 7. KOPER 25 10 2 13 22 8. URBANSCAPE LOKA 25 8 4 13 20 9. LL GROSIST SLOVAN 25 8 3 14 19 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 25 7 5 13 19 11. JERUZALEM ORMOŽ 25 7 3 15 17 12. DOBOVA 25 5 1 19 11 13. MARIBOR 25 2 5 18 9 14. KRŠKO 25 2 4 19 8 Velenje - Žiher hiše Ptuj-Ormož 38:28 (20:13) ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: Korpar (9 obramb); Kolenko 8, Zel 7, Puž 7, S. Petrovič 2, Kreft 1, Luknjar 1, Krasnič 1, Frangež 1, Štelcer, Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Velenje 7/6; Ptuj-Ormož 1/0. IZKLJUČITVE: Velenje 2 minuti; Ptuj-Ormož 10 minut. S tekmami 6. kroga končnice za razvrstitev od 1. do 4. in od 5. do 8. mesta se je končala ženska rokome- Svetovni prvak Kristjan Čeh in Neja Filipič bosta branila naslova v peti sezoni mednarodne atletske lige Telekom Slovenije (MAL), ki ima sedem prizorišč. Na prvem, 23. maja, na Ptuju se bo slovenski javnosti po daljšem času slovenski javnosti predstavil tudi Čeh, zmagovalec uvodne diamantne lige v začetku meseca v Dohi. „Vedno rad nastopam na domačem mitingu na Ptuju, pa tudi v Slovenski Bistrici in Mariboru, saj štajersko okolje ponuja dobre tekme. Zaradi nastopov na močnih mitingih na tujem ne bom mogel tekmovati na vseh slovenskih, tudi v Bistrici me v soboto ne bo, ker je naslednji dan diamantna liga v Rabatu," je na predstavitvi lige na sedežu Atletske tna sezona 2022/23. Naslov prvaka je že nekaj krogov pred koncem potrdila najmočnejša slovenska ekipa v kolektivnih športih, ekipa Krima Mercatorja. Ta je sezono končala brez oddane točke. Ekipa ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož se je na zadnjo tekmo odpravila v Velenje, kjer je po pričakovanjih izgubila z domačinkami, ki so s tem samo potrdile osvojitev končnega 5. mesta. Gostje so znova odigrale z malim številom igralk, kar proti nekoliko močnejšim ekipam pomeni velik hendikep. Tudi tokrat je bilo tako in domačinke so bile suverene, najboljša strelka je bila Nastja Ferenc z 12 zveze Slovenije (AZS) v Ljubljani povedal Čeh. »Sem v dobri formi, moja želja je, da na čim več tekmah presežem magično mejo 70 metrov, da zmagam v skupnem seštevku diamantne lige, po možnosti na vseh tekmah kot lani, ter da v Budimpešti ubranim naslov svetovnega prvaka," je dodal Čeh. Liga MAL ima 32.500 evrov nagradnega sklada, končala pa se bo 16. in 17. septembra z atletskim pokalom Slovenije, prireditelj še ni potrjen. Nagradni sklad bodo razdeljevali na posameznih tekmah in za končni seštevek, denarnih nagrad ne bo le v državnem prvenstvu in atletskem pokalu, ki sicer tudi štejeta za seštevek lige. Stfl doseženimi goli. Ta je v končnici na šestih srečanjih dosegla zavidljivih 74 golov, s čimer je bila prva strelka tega dela sezone, druga je bila Minea Kolenko s 54 goli. Tokrat jih je zabila osem, po enega manj sta dosegli Klara Zel in Nuša Puž. Za slednji je bil to rekordni strelski zbir v sezoni. Ko so Ptujčanke pred tednom z zmago proti Izoli skočile na 7. mesto in so računale, da bo to njihovo končno mesto v sezoni (to so zasedale tudi po rednem delu sezone, s čimer so si zagotovile obstanek), je bil to račun brez krčmarja. Izola je namreč v zadnji tekmi presenetljivo ugnala zasedbo Litije in skočila pred ptujsko-ormoško ekipo. Tej tako pripada končno 8. mesto. JM 1. DRL (ž), od 1. do 4. mesta, končni vrstni red: 1. KRIM MERCATOR 6 6 0 0 24 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 6 4 0 2 16 3. Z'DEŽELE 6 2 0 4 8 4. KRKA 6 0 0 6 0 Od 5. do 8. mesta REZULTATA ZADNJEGA KROGA: Velenje - Žiher hiše Ptuj-Ormož 38:28 (20:13), Trgo ABC Izola - Litija 35:29 (19:15). 5.VELENJE 6 5 0 1 20 6. LITIJA 6 3 1 2 15 7. TRGO ABC IZOLA 6 2 0 4 7 8. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 6 114 6 Tenis • OP Francije v Parizu: v kvalifikacije kar štiri Slovenke V ponedeljek se je s kvalifikacijami začel drugi letošnji grand slam turnir, Roland Garros. Na pariškem pesku so se v boj podale tudi štiri Slovenke, vse se bodo poskušale na glavni del turnirja prebiti skozi kvalifikacije. V njih začenja 128 igralk, za uspeh bo treba preskočiti tri kroge. Na papirju najlažjo nalogo bi morala imeti Tamara Zidanšek (110.), ki je 4. nosilka kvalifikacij in se bo v prvem dvoboju v torek merila z 28-letno Uzbekistanko Nigino Abdutaimovo (181.). To bo njun prvi medsebojni dvoboj. Predlanska polfinalistka in sedanja najboljša športnica MO Ptuj je v prejšnjem tednu nastopila na challenger turnirju v Parizu, v 2. krogu pa jo je z izidom 6:7(3), 6:7(1) ustavila kasnejša finalistka Catherine McNally (62.). 21-letna Američanka je trn v peti Zidanškove, saj jo je ugnala že na tretjem zaporednem dvoboju ... Preostale Slovenke na turnirski tabeli so še Kaja Juvan (130.), Dalila Jakupovič (207.) in Polona Hercog - ta se na teniška igrišča vrača po nekajmesečnem premoru. Njihove tekmice v 1. krogu bodo Švicarka Susan Bandecchi (328.), Američanka Kayla Day (137.) in Francozinja Harmony Tan (210.). JM Foto: Črtomir Goznik Klara Zel (ZRK Žiher hiše Ptuj-Ormož) Rokomet • 1. A DRL (ž), končnica Izola s presenetljivo zmago pred Ptuj Originalne rezervne dele je treba iskati po celi Evropi Prodaja osebnih avtomobilov v Sloveniji je bila lani najmanjša v več kot 20 letih, glavni razlog pa je premajhna ponudba novih avtomobilov. Zmanjšal se je tudi uvoz rabljenih avtomobilov iz tujine. Posledica je zvišanje cen novih in rabljenih avtomobilov, v številnih primerih pa so morali kupci na vozilo tudi dolgo čakati, so izpostavili v AMZS. Po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije, na katere se v analizi sklicuje tudi Avto-moto zveza Slovenije, je bilo v Sloveniji lani prvič registriranih 46.339 osebnih avtomobilov, kar je 14,2 odstotka manj kot predlani. Število prvič registriranih lahkih gospodarskih vozil se je zmanjšalo za 26,3 odstotka na 7.139. Kot so v sporočilu za javnost izpostavili v zvezi, imajo izdelovalci avtomobilov v zadnjih letih precejšnje težave z dobavo sestavnih delov, še zlasti polprevodnikov, pa tudi z dobavo nekaterih drugih delov, za kar je vzrok vojna v Ukrajini. Število novih registracij še naprej močno raste Na ravni Evropske unije se je situacija v tem letu nekoliko stabilizirala, saj je avtomobilski trg v EU aprila še naprej opazno okreval. Prvič so registrirali 803.188 osebnih vozil, kar je 17,2 odstotka več kot pred letom, so sporočili iz evropskega združenja avtomobilskih proi- zvajalcev Acea. To je že deveti mesec zapored, ko je bilo registriranih več osebnih avtomobilov kot v istem mesecu leto prej. Število registracij novih popolnoma električnih avtomobilov se je aprila povečalo za skoraj 52 odstotkov, njihov delež v vseh novih registracijah je poskočil za skoraj tri odstotne točke na 11,8 odstotka. Prav tako se je aprila v EU povečala prodaja hibridnih električnih vozil, in sicer za 22,7 odstotka. Prodaja priključnih hibridov je medtem upadla za 5,5 odstotka. Vnovič so se uspešno prodajali tudi avtomobili z bencinskim motorjem. Aprila so jih prvič registrirali 17,3 odstotka več kot aprila 2022 in imajo zdaj na evropskem trgu 38,2-odstotni delež. Dizelski avtomobili, ki so jih aprila prvič registrirali približno enako kot pred letom, pa predstavljajo 14,7 odstotka trga. Novi Amarok: to je multitalent Dominko d.O.O. Zadružni trg 8,2250 Ptuj,T: +386 2 78811 52 www.dominko.si Težave z dobavo elektronskih čipov in drugih delov so dolgo časa vplivale na proizvodnjo in prodajo avtomobilskih proizvajalcev. Zdaj pa se je v prvih štirih mesecih letos število novih registracij povečalo za skoraj 18 odstotkov na 3,5 milijona vozil. To je sicer še vedno skoraj 23 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2019, torej pred izbruhom pandemije co-vida-19. V Sloveniji je bila letna rast 6,7-odstotna. Kako pa je s prodajo pri naših lokalnih trgovcih avtomobilov? Dobavni roki so še zmeraj precej dolgi, srečujejo se tudi s težavami pri dobavi rezervnih delov. Kot pojasni Zvonko Dominko, direktor podjetja Dominko Ptuj, ki je pooblaščeni trgovec in servis za osebna in gospodarska vozila Volkswagen in SEAT ter pooblaščeni serviser za vozila Audi, se dobavni roki novih vozil pri modelih Volkswagen zelo razlikujejo - pri nekaterih modelih se dobave gibljejo v normalnih rokih, spet pri drugih, kot je golf, pa trajajo tudi do enega leta. Prednost imajo vozila za znane stranke, to pomeni, da vsa naročila obravnavajo individualno, serijske proizvodnje ozi- Kolofon Gospodarstvo-obrt-podjetništvo - oglasna priloga Štajerskega tednika 23. maj 2023 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov: Majda Goznik, Natalija Škrlec, Jože Mohorič, podjetnik.net, STA Fotografije: Črtomir Goznik, arhiv Štajerskega tednika Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio-tednik Ptuj roma naročil za zalogo trgovca sploh ni, torej imajo prednost vozila, za katera so že podpisane pogodbe za končne kupce. „Največje težave nam trenutno predstavljajo najbolj prodajani modeli, kot sta VW golf in polo ter pri gospodarskih vozilih caddy in transporter. Težave glede dobave se pojavljajo tudi pri prevozih vozil iz tovarne," pove Zvonko Dominko. Ob tem pa se srečujejo tudi s težavami pri dobavah rezervnih delov: „Avtomobilska industrija ima, tako kot številne druge panoge, težave z dobavitelji rezervnih delov, tovrstno pomanjkanje rezervnih delov pa prizadene stare in nove avtomobile. Sicer ne moremo govoriti o problematični dobavi, pojavljajo pa se izjeme pri karamboliranih vozilih - zgodi se torej, da kakšen rezervni del ni normalno dobavljiv. Za nas to pomeni več logistike pri dobavi delov in daljši roki uporabe nadomestnih vozil. Težave rešujemo tako, da originalne rezervne dele iščemo po vsej Evropi. Pri dobavi rezervnih delov za redne servise sicer nimamo težav," pojasni sogovornik. Ob tem Dominko pove, da so se stranke na te daljše dobavne roke že navadile, saj se težave z dobavo novih in rabljenih vozil, pa tudi rezervnih delov, pojavljajo v vseh panogah. 2 oglasna priloga Štajerskega tednika IA NOVI DACIA SANDERO STEPWAY ECO-G BENCIN + LPG 6 let jamstva* • T ~f 15 % prihranka pri nakupu do 2.000 litrov LPG goriva s Petrol klub kartico' f "Tj., iiiiHH r7T - — r i J¡¡ ' ■"if ^ Ti M M' "T? > f * ¿T * V ob dobju 3 let od na kup a vozila velja tova rn iška ga ra ncija. Po preteku tova rniške garancije za 4. in 5. in 6. leto sledi 3 leti poda Ijšanega ja mstva Dacia oz. 100.000 km, ka r koli se zgodi prej.** Vsa kfizični kupec vozila Dacia ECO-G s tovarniško vgrajenim pogonom na plin je upravičen do 15 % popusta za nakup do 2.000 litrov utekočinjenega naftnega plina (LPG) s Petrol klub kartico. Poraba pri mešanem ciklu: 5,6-7,41/1 OOkm. Emisije CO2:127-131 g/km. Emisijska stopnja: EURO-6DFull. Emisije NOx: 0,0246 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segreva nje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. BB9DACIA.SI ahi? AH PA d.0.0. Ormoška cesta 23 2250 Ptuj O 02 749 35 50 O 02 746 35 49 O zan.horvat@ahpa.si O www.ahpa.si Slovenska avtomobilska industrija postaja center razvoja novih tehnologij za zeleno in trajnostno mobilnost Slovenski avtomobilski grozd (ACS) je pripravil strateško razvojno konferenco Misije GREMO (GREen Mobility) o novih prebojnih korakih slovenske avtomobilske industrije. Projekt, namenjen zeleni in digitalni preobrazbi avtomobilske industrije, bo v prihodnjih petih letih prejel do 200 milijonov evrov državne podpore. Gre za enega ključnih razvojnih projektov za celotno gospodarstvo. Slovenska avtomobilska industrija je Misijo GREMO vzpostavila leta 2021 kot zavezo k zeleni in digitalni preobrazbi do leta 2030. Kot je na konferenci poudaril direktor Hidrie Holdinga in koordinator projekta Iztok Seljak, slovenska avtomobilska industrija v Evropi postaja center razvoja novih tehnologij za zeleno in trajnostno mobilnost. »Prehod iz ogljične družbe v brezogljično gospodarstvo prihodnosti prinaša izjemne spremembe. Nekateri jim bodo lahko sledili, drugi bodo ostali zadaj. Mi pa smo odločeni, da te spremembe vodimo in soustvarjamo prihodnost,« je poudaril. Na področju mobilnosti to pomeni obsežno elektrifikacijo, ki bo po njegovih besedah zahtevala izjemno obsežna vlaganja. Okrepljena vlaganja zahteva že zadržanje tržnega položaja, za inovacijske preboje pa bodo potrebna še dodatna obsežna vlaganja. Sodelujoči v Misiji GREMO želijo prihodke slovenske avtomobilske industrije do leta 2030 povečati na 7,8 milijarde evrov (lani 5,1 milijarde evrov), dodana vrednost na zaposlenega pa naj bi se zvišala na 90.000 evrov (lani 60.000 evrov). »To pomeni, da bodo praktično vsi projekti v okviru Misije GREMO temeljili na krepko več kot 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega,« je poudaril Seljak. Pomen vlaganj za preobrazbo avtomobilske industrije je izpostavil tudi Radovan Bolko iz družbe Kolektor Mobility, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Slovenskega avtomobil- Na čelu štajerskih gospodarstvenikov Albert Kekec iz ptujskega Dorssena Na volilni skupščini Štajerske gospodarske zbornice (ŠGZ) so za novega predsednika izbrali Alberta Kekca, direktorja ptujskega podjetja Dorssen, ki se ukvarja z montažo industrijskih strojev in naprav. Na položaju bo nasledil nekdanjega dolgoletnega prvega moža Perutnine Ptuj Romana Gla-serja, ki je bil predsednik štiri mandate. Predsednica nadzornega odbora zbornice je postala Joži- ca Planinšec Deržek iz podjetja Obzorje, predsednik skupščine pa za naslednji dve leti ostaja Dušan Jovanovič iz mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete. Novi predsednik se je ob izvolitvi zahvalil Glaserju za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo, saj da je ŠGZ pod njegovim vodstvom postala največje in najuspešnejše delodajalsko združenje v vzhodnem delu Slovenije. Predsednik skupščine Dušan Jovanovič je ob tem Glaserju podelil naziv častnega predsednika v znak zahvale za dolgoletno uspešno vodenje zbornice, ki se je pod njegovim vodstvom razvila v pomembno zastopnico interesov regijskega gospodarstva. Skupščina zbornice podravskih podjetij je sicer ob imenovanju novega upravnega odbora na skupščini potrdila tudi program dela ter finančni načrt za leto 2023. skega grozda. »Brez podpore, kot je to predstavljeno partnerstvo, industrija ne bo zmogla, saj so potrebne enormne investicije v razvoj,« je dejal in dodal: „Pri tej državni podpori je ključno to, da bodo sredstva lahko namenjena tudi naložbam v proizvodno opremo in ne le razvoj. Slednjega namreč lažje podpiramo z že obstoječimi instrumenti.« Kot je pojasnila direktorica Strateško razvojno inovacijskega partnerstva na področju mobilnosti, ki združuje Slovenski avtomobilski grozd in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, Tanja Mohorič, strategija GREMO 2030 temelji na štirih stebrih. To so inovacije, ljudje, naložbe in podporno okolje. DNEVI ODPRTIH VRAT na Ptuju 29. 5. in v Celju 31. 5. 8 let jamstva* že za 190 €/mesec** PODROBNEJE O AKCIJSKI PONUDBI ZA NOVI RENAULT ASTRAL "Ob nakupu avtomobila preko Renault Financial Services prejmete obvezno In osnovno kaskozavarovanje za 299 € v prvem letu In bon za 50€ v drugem letu ter 8 letjamstva. V obdobj vozila velja tovarniška garancija. Po prete ku tovarniške garancije sledi 3 leta pod aljšanegaj amstva Renault oz.100.000 km, kar koli se zgodi prej, ter nato dod atna 3 leta podaljšaneg Garant oziroma 150.000 km, kar koli se zgodi prej. Kupec prejme dodatna 3 leta podaljšanega jamstva Real Garant samo ob nakupu vozila z Renault Financial Services. ""Mesečni model Renault Austral equilibre mild hybrid 140 in začetno ceno 27.900 €. Navedena začetna cenaje priporočena maloprodajna cena (MPC) inje neobvezujoča ter že vključuje 22-in DMV. Informativni izračun mesečnega obrokaje narejen na dan 1. 4. 2023 za skupni znesek kredita v višini 4.621,37 €, za dobo odplačila48 mesecev in upoštevanespremenljivo obi 6,49 % in polog v višini 8.407,93 €. EOM je 7,52 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kredit v 48 mesečnih obrokih v višini 190 € it povišanim obrokom v višini 14.870,70 €. Skupna finančna obveznost, kij o mora odpl ačati kre ditojemalec, brez vštetega vplačanega pologa, znaša 24.465,44 €, od tega znašata zav premija 225,74 € in strošek odobritve kredita 249,00 €. Fleksi akoija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri e slovenskih zavarovalnic. Kupeo lahko ob konou financiranja izkoristi možnost prodaje vozila konoesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Ponudba velja ob i vozila z Renault Financial Services. Pora ba pri mešanem ciklu: 4,6-6,6 1/100 km. Emisije CO, 104-149 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0184-0,0495 g/km. Vrednosti m porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO^) je najpomembnejši topl ogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zra prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovostizunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim konoentracijam prizemnega ozona, deloev PM0 in PM ter dušik oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupaje na voljo na renault.si. Slikaje simbolična. GA Ad ri atic d. o. o., Dunajska 22, 1i000 Ljubljai Renault priporoča iSCastnU! renault.si V AVTOHIŠA TERBUC d.o.o. Dornava 116 b, SI-2252 Dornava | Tel.: 02 754 00 80 Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. GOSPODARSTVO-OBRT-PODJETNIŠTVO, oglasna pr 3 ■ www.talum.si 1 ALUMINIJ Proizveden. Uporabljen. Zbran in sortiran. Pretaljen. Ponovno uporabljen. •A. 2 V Talumu ustvarjamo zeleno in lahkotno prihodnost Z osredotočenostjo na trojnostno in zeleno prihodnost ima aluminij ključno vlogo pri ustvarjanju lahkotne, varne in odgovorne prihodnosti v mnogih panogah, ki si prizadevajo za zmanjšanje ogljičnega odtisa. V Talumu smo z opravljenim zelenim prehodom (Fit for 55) v investicijskem ciklu, s katerim intenziviramo aktivnosti za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2030. V teku so projekti Zelene rondelice, Zeleni drogovi in Zeleni ulitki, kjer povečujemo delež odpadnega aluminija v naših izdelkih po načelih krožnega gospodarjenja. Začeli smo z izgradnjo sončnih elektrarn za samooskrbo z električno energijo, nadaljujemo s projektom Aluminij 4.0 - projektom digitalne preobrazbe za nadgradnjo proizvodnih in podpornih procesov tovarne. Prizadevamo si postati vodilno svetovno podjetje na področju razvoja in uporabe naprednih tehnologij za proizvodnjo trajnostnih ter inovativnih izdelkov in rešitev iz aluminija. V skladu s Strategijo skupine sledimo trem glavnim usmeritvam: trajnostni razvoj s povečanjem dodane vrednosti, tehnološki razvoj z odprtim inoviranjem ter prenova poslovnega modela in prilagoditev podpornih procesov. Naše poslanstvoje izboljševanje kakovosti življenja na vseh področjih, kjer se uporablja aluminij kot lahek, čist in trajnosten material. Karierni izziv dela v pametni tovarni Naši zeleni projekti predstavljajo odlično priložnost za vse, ki vas zanima delo na tehničnem področju, na področju industrijske avtomatizacije in robotizacije ter karierni razvoj v pametni tovarni, ki dela z materialom prihodnosti - aluminijem. Promocijsko sporočilo KOVINARSTVO ZVEGLA d.O.O. Podgorci 2b, 2273 Podgorci GSM: 041942 086 (Marjan) 031896 305 (Marko) i-mail: kovinarstvo.zvegia@gmaii.com Družinsko podjetje, ki prisega na razvoj, nove tehnologije in kakovosten kader Družinsko podjetje Kovinarstvo Žvegla najdete v industrijski coni v Ormožu, kamor so se iz domačih Podgorcev preselili letos. V podjetju Kovinarstvo Žvegla, d. o. o., se ukvarjajo s predelavo in izdelavo kovinskih izdelkov, njihove najbolj prepoznavne storitve so: kovinske konstrukcije, izdelava in popravilo kmetijske mehanizacije, kovaške ograje, ograje, razni izdelki iz jekla. Podjetje je leta 1994 ustanovil Marjan Žvegla, sprva kot podjetje za montažo kovinske opreme, kar je opravljal poleg redne zaposlitve. Leta 1995 je začel polno dejavnost, ki jo je takrat izvajal še v domači garaži, po nekaj letih pa je podjetje začelo delovati v novih prostorih v Podgorcih, kjer je delovalo do leta 2022. Letos se je podjetje preselilo v industrijsko cono Ormož, v novo halo v izmeri 1.200 m2, ki so jo izdelali in postavili sami. Sproti so z leti kupovali nove stroje in aparate za potrebe poslov, ki so bili v določenem času aktualni, njihova najnovejša pridobitev pa je iz leta 2021 - to je plazma, ki omogoča izvajanje plazemskega razreza. Kot pravijo v podjetju, jim novi prostori v Ormožu pomenijo veliko, saj so z njimi kar za trikrat razširili kapacitete, kar Foto: Kovinarstvo Zvegla jim omogoča večjo odzivnost, sprejemanje naročil več strank naenkrat in s tem tudi več zadovoljnih naročnikov. Novi prostori omogočajo tudi možnost razvoja z novimi tehnologijami, kot so laserski razrez, lasersko varjenje, CNC-obdelava -vsega tega prej ni bilo moč izvajati zaradi prostorske in infrastrukturne stiske, zdaj pa nove tehnologije omogočajo, da strankam nudijo še večjo kakovost storitev. Tudi v prihodnje želijo obdržati kakovosten kader, ki ga že imajo, razširiti paleto storitev, ki jih opravljajo, ter uvesti nove tehnologije za lažje in še bolj kakovostno delo. 2 ), oglasna priloga Štajerskega tednika Izobraževanje kot konkurenčna prednost in pomembna oblika nematerialnega motiviranja zaposlenih Število delovno aktivnih navzgor, naval v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu Delavci zmeraj predstavljajo največji potencial podjetja. Usposobljeni delavci, ki so na tekočem z novostmi v poslu, ki ga opravljajo, bodo ogromno prispevali k uspehu podjetja, zato imajo podjetja, ki vlagajo v izobraževanje zaposlenih, veliko konkurenčno prednost. Ob tem so zaposleni, ki se na delovnem mestu dodatno izobražujejo, motivirani za delo, saj zaupajo vase in v svoje znanje. Naše ravnanje je motivirano takrat, kadar je ciljno usmerjeno, pri tem pa ga spodbujajo številne potrebe in vzgibi. Izobraževanje zaposlenih v najširšem pomenu lahko predstavlja tudi zelo pomembno obliko nematerialnega motiviranja zaposlenih. Zaposlenim, ki se želijo v svoji delovni karieri razvijati, je možnost izobraževanja pomembna. Zavedajo se, da bodo od izobraževanja imeli največjo korist oni sami, kajti njihovo pridobljeno znanje je last njih samih in jim ga nihče ne more odvzeti. Svoj način razmišljanja in delovanja si lahko izboljšajo, s tem pa pripomorejo k večji ustvarjalnosti pri svojem delu in na svoji življenjski poti. Konkretno povezavo lahko hitro najdemo pri znanju tujih jezikov: uporabni so v stiku s tujimi po- slovnimi partnerji, pri pridobivanju novih znanj iz tujih virov, na drugi strani pa tudi pri lastnih popotovanjih. Zaposleni se navadno vključijo v izobraževalni proces z določenimi motivi. Če so motivi, ki jih v izobraževanje vodijo, zanje pomembni, vredni in trajni, je to pravzaprav že precejšnje zagotovilo, da bodo pri izobraževanju tudi uspešni. Motivacija zaposlenih za učenje je najpomembnejši dejavnik uspeha, vendar ni stalna in pri posameznikih niha zaradi njiho- vega razpoloženja, problemov, s katerimi se spopadajo, zaradi zanimivosti teme, pogojev pridobivanja novih znanj ... Zaradi tega je treba pred in med samim procesom izobraževanja zaposlene nenehno dodatno motivirati za sprejemanje novih znanj. Pomembno je, da je izobraževanje zaposlenih prilagojeno njihovim lastnostim, njihovim konkretnim potrebam, željam, izkušnjam, formalno in neformalno pridobljenemu znanju ter pogojem, v katerih se odrasli uče. JEZIKOVNA ŠOLA V PREVODI V VEC KOT 30 JEZIKOV NA ENEM MESTU (tudi sodni oz. uradni)! Prevajalski center ONTARIO, www.ontario.si, tel. 041 393 109. Število delovno aktivnih oseb se je marca glede na februar povečalo za 0,3 odstotka, glede na marec lani pa za 1,8 odstotka na 931.449. Povečanje je bilo najizrazitejše v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, kjer je delo našla skoraj polovica delovno aktivnih, ki so se lani prvič zaposlili na območju Slovenije, je objavil statistični urad. V marcu je bilo v Sloveniji 931.449 delovno aktivnih oseb, od tega 832.040 zaposlenih in 99.409 samozaposlenih. Število zaposlenih se je na mesečni ravni povečalo za 0,3 odstotka, število samozaposlenih pa za 0,4 odstotka. Število delovno aktivnih je poskočilo tudi na letni ravni, in sicer za 1,8 odstotka. Število zaposlenih je pri tem napredovalo za 1,7 odstotka, samozaposlenih pa za 2,6 odstotka. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KOHEZIJO IN REGIONALNI RAZVOJ Norway grants Demonstracijski center krožnega gospodarstva »studioKroG« za aktivacijo skupnosti krožne rabe virov v Sloveniji Uporaba odpadkov kot virov je še vedno premalo zastopana v praksi. Nujna sprememba linearnemu gospodarstvu sistema, ki povzroča onesnaževanje, izčrpavanje virov in podnebne spremembe, je koncept krožnega gospodarstva. Postalo je nesprejemljivo, da ob doseženem znanju in tehnološkem razvoju svojo prihodnost še vedno gradimo na načelu: vzemi - naredi - ustvari -odvrzi. Pri tem še vedno uporabimo razpoložljive naravne vire za obliko- vanje izdelka, ki ga po uporabi preprosto zavržemo. Zato je treba vse napore usmeriti, da se višjo gospodarsko vrednost in večjo kakovost življenja ustvari z manj naravnimi viri. S projektom Studio krožnega gospodarstva (studioKroG) dokazujemo, da se raba virov in materialov usmerja v krožne tokove s ciljem ohranjati njihovo vrednost, preprečevati nastajanje odpadkov, zmanjšati uporabo deviških materialov in emisij TGP. StudioKroG kot demonstracijski cen- ter krožnega gospodarstva je drugačen v tem, ker je postavljen in opremljen le iz odpadnih, odvečnih, rabljenih in zavrženih izdelkov in materialov. Kot prvi v Sloveniji, kjer se v praksi lahko prepričamo, da je mogoče krožno gospodarstvo izvajati že sedaj, brez uporabe deviških materialov. StudioKroG nastaja na lokaciji Slovenske Konjice (CPU) in Rogaška Slatina (OKP) s prikazom celotne krožne poti od ponovne uporabe odvečnih ladijskih kontejnerjev do zbiranja V letu 2022 je bilo nekaj manj kot 46.000 delovno aktivnih oseb, ki so se v opazovanem letu prvič zaposlile na območju Slovenije. Največ oseb je zaposlitev našlo v predelovalnih dejavnostih, 23,2 odstotka, in v gradbeništvu, 22,1 odstotka. Najmanj se jih je zaposlilo v dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo, le 0,1 odstotka. Nekaj več kot 2.000 oseb je prvič vstopilo na trg dela v obliki samozaposlitve. Med približno 44.000 zaposlenimi jih je več kot tri četrtine imelo prvo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za določen čas. Največ delovno aktivnih oseb, ki so se lani prvič zaposlile na območju Slovenije, je bilo v starostni skupini 20-24 let, in sicer 33 odstotkov, najmanj pa v sta- rostni skupini 65 let in več (0,1 odstotka). Povprečna starost je bila 29,1 leta, kar je več kot leta 2012, ko je bila 27,8 leta. Med osebami, ki so se prvič zaposlile na območju Slovenije, je bilo 40,6 odstotka delovno aktivnih oseb državljanov Slovenije. Njihova povprečna starost je bila 24,3 leta. Večina, 65,6 odstotka, jih je imela srednješolsko izobrazbo. Tujih delovno aktivnih državljanov, ki so se lani prvič zaposlili na območju Slovenije, je bilo 59,4 odstotka, ob zaposlitvi so bili v povprečju stari 32,5 leta. Večina, 55 odstotkov, jih je imela srednješolsko izobrazbo. Tuji delovno aktivni državljani, ki so se lani prvič zaposlili na območju Slovenije, so prihajali iz 115 različnih držav, največ, 40,4 odstotka, iz Bosne in Hercegovine. StudioKroG - nov objekt brez gradnje in v katerem ni nič novega; opremljen je po principu krožnega gospodarstva in primeren za bivalne ali pisarniške namene, poslovne in turistične namene ipd. kosovnih odpadkov, stavbnega pohištva, industrijsko simbiozo odpadnega materiala, re-dizajnom odpadkov, zelenimi rešitvami za oskrbo z vodo, tekstilno izolacijo, ogrevanjem z OVE, zeleno streho za divje opraše-valce in vertikalnimi zelenimi stenami ter stroškovnim prikazom celotne investicije, ki poteka v odsotnosti deviških materialov. Gre za prvi tovrstni projekt, ki bo v praksi dokazal, da je krožno gospodarstvo mogoče izvajati že pri vsakem posamezniku in realnost uspeha je v močni vlogi družbenega vzorca. Ker v Sloveniji še ni takšnih prikazov krožnega gospodarstva, projekt prispeva k razumevanju delovanja in implementaciji krožnega gospodarstva na nacionalni in lokalni ravni. S projektom odpiramo nove priložnosti za številne ciljne skupine: lokalne skupnosti, arhitekte in oblikovalce, gradbena podjetja in druga MSP, organizacije s področja ravnanja z odpadki in krožne rabe virov, izobraževalne ustanove, NVO idr. na področju krožnega ravnanja v praksi kot za odločevalce na nacionalnem in lokalnem nivoju ureditve krožnega pristopa rabe virov. Projekt studioKroG sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma. ZRS Bistra Ptuj, vodja projekta studioKroG www.bistra.si/studiokrog https://www.norwaygrants.si Ob koncu aprila registriranih najmanj brezposelnih po letu 1990 Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Štirje od petih obrtnikov podražili storitve, najbolj gradbinci V zadnjem letu je cene svojih storitev zvišalo 80 odstotkov obrtnikov, med njimi najbolj gradbinci, keramičarji in podjetja za obnove, je pokazala raziskava spletnega portala za primerjanje ponudb izvajalcev storitev Primerjam.si. V naslednjih mesecih podražitve načrtuje približno polovica obrtnikov. Skoraj vsi obrtniki, ki so zvišali cene, so kot razlog navedli višje cene surovin in materialov (84,5 odstotka). Polovica je kot razlog podražitev navedla višje cen elektrike in goriva, 18 odstotkov pa jih je cene zvišalo, ker je tako storila konkurenca, so sporočili iz družbe Informa Studio, ki upravlja portal Pri-merjam.si. Polovica obrtnikov dvig cen načrtuje tudi v naslednjih treh mesecih. Med podjetji za prenove in adaptacije je takšnih 90 odstotkov, med geodeti, gradbinci in ponudniki toplotnih črpalk pa 80 odstotkov. Večina pričakuje do deset odstotkov višje cene. V kategoriji poslovnih in drugih storitev po navedbah portala izstopajo podražitve pri izdelovalcih spletnih strani (+ 17 odstotkov) in zavarovanjih (+ 12 odstotkov). Čistilni servisi so cene v povprečju zvišali za sedem odstotkov, prevajalci za štiri odstotke, računovodski servisi pa za deset odstotkov. V prihodnjih mesecih načrtujejo podražitve polovice čistilnih servisov, večina izdelovalcev spletnih strani in tretjina zavarovalnic. Raziskavo so v družbi izvedli aprila, v njej pa je sodelovalo 435 storitvenih podjetij iz celotne države. GOSPODARSTVO-OBRT-PODJETNIŠTVO, oglasna pri 2 Promocijsko sporočilo Strojna akademija - kakovostno in v prihodnost usmerjeno znanje, ki omogoča samostojno delo Izobraževalni center Strojna akademija spodbuja aktivnostni razvoj v strojništvu, povezovanje šolstva z gospodarstvom in daje možnost podpore podjetjem za njihov razvoj, ponuja izobraževanje za dijake in študente, nezaposlene, izobraževanja za podjetja in samoplačniške tečaje. Na področju strojništva nudi možnost kakovostnega in v prihodnost usmerjenega znanja, ki omogoča samostojno delo za stroji po končanem izobraževanju in vzpostavlja stik z visoko konkurenčno in moderno tehnologijo v Sloveniji. Z izobraževalnim programom postanejo njihovi kandidati strojniki, ki pridobijo kakovostno osnovo na obdelovalnem stroju. Strojna akademije ponuja znanje branja načrtov, pravilno uporabo meril in meroslovja, določanje tehnoloških postopkov mehanske obdelave, poznavanje obdelovalnega orodja in pravilen izračun parametrov, programiranje v CAM-programih, programiranje na stroju, postopkov izdelave kosov in varno ter pravilno rokovanje s strojem. Dijakom in študentom nudijo aktivno izobraževanje v prostorih Strojne akademije, kjer razpolagajo z osmimi delovnimi mesti v učilnici s simulatorji in konzolami. V učni delavnici so jim na razpolago klasični in CNC obdelovalni stroji, ki so namenjeni zgolj v izobraževalne namene. Za izobraževanje sta na voljo tudi sodobna merilnica in prostor s 3D-tiskalniki različnih tehnologij. „Zavedamo se velikega pomena znanja in kakovostne priprave mladih za zaposlitev. Z metodo praktičnega pouka neposredno na delovnem območju v proizvodnji vzgajamo mlade, da so se sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, so kompetentni v svojem poklicu in konkurenčni na evropskem tržišču," pojasni Matjaž Murko. V Strojni akademiji izvajajo intenzivne tečaje klasični strugar, klasični rezkalec, cnc strugar / gnano orodje + y os, cnc-rezkalec / 3-osno / 5-osno indeksirano + simultano, programer cam in konstruktor cad. Izobraževalni center Strojna akademija z zavodom za zaposlovanje vzpodbuja izobraževanje odraslih ali prekvalifikacije poklicev ter eksterno nudi še izobraževalne tečaje odraslih. „Po uspešno končanem izobraževanju lahko zaposleni nastopijo z delom na stroju. Znanja lahko uporabijo pri svojem delu in s tem pomembno vplivajo na povečanje produktivnosti in uspešnosti podjetja, v katerem so zaposleni, hkrati pa novo osvojeno znanje daje dober občutek in vrednost zaposlenih, s tem ko so cenjeni, izboljšujejo tudi kulturo podjetja. Izobraževanje pri nas se prične s spoznavanjem teorije v moderni učilnici, kjer naši kandidati dobijo začetne osnove strojništva, kot so koordinatni sistem, matematične formule za izračun parametrov, risanje in branje načrtov. Nato se na simulatorjih osvaja znanje programiranja, po obvladovanju dela na simulatorjih se izobraževanje nadaljuje v delavnici Strojne akademije neposredno na strojih," pove Matjaž Murko. Izobraževanje v Strojni akademiji poteka pod mentorstvom, ki ima dolgoletne izkušnje praktičnih usposabljanj dijakov in študentov in večletne izkušnje z delom iz proizvodnje. Mentorji svoja znanja prenašajo po metodi dela v proizvodnji. Ob tem sogovornik pojasni: „Aktivno razvijamo VDP virtualni delovni proces, s katerim izboljšujemo učne procese in spreminjamo postopke dela iz papirnega v digitalni proces z uporabo AR/ VR-očal. V strojni akademiji imamo obstoječe projekte, ki jih izvajamo za partnerje iz tujine, kjer so uporabniki vodeni skozi digitalni proces in jim pri tem pomagamo pri zahtevnih tehnoloških postopkih. Ker je strojna panoga edinstvena in ima zelo specifične zahteve, razvijamo programsko rešitev ERP, ki je prava izbira, pisana na kožo vsem proizvodnjam. Strojna akademija vabi k sodelovanju posameznike, ki iščejo zaposlitvene možnosti na področju programiranja ERP-programov. Program zajema rešitve kalkulacij, tehnoloških postopkov, izdelavo ponudb, izdelavo delovnih nalogov, dvig efektivnosti, dvosmerno komunikacijo administracija-delavnica, shranjevanje tehnoloških informacij, odpravo ponavljajočih se napak, planiranje proizvodnje, pokalkulacije, izpis delovnih ur za obračun plač. Strojna akademija podpira digitalne novosti in podpira ideologijo, da prihodnost uspešnih podjetij temelji na prilagodljivih informacijskih rešitvah in v integraciji optimiziranih poslovnih procesov." Izobraževalni center Strojna akademija je v Špindlerjevi ulici 23 na Ptuju. Za več informacij so dosegljivi na naslovu: info@ strojna-akademija.si ali www. strojna-akademija.si. 2 ;OSPODARSTV0-0BRT-p0DJETNIŠTVO, oglasna priloga Štajerskega tednika Podravska podjetja lani realno povečala obseg poslovanja Podravska podjetja so lani zabeležila 550 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je ob upoštevanju inflacije za 15 odstotkov več kot leto prej, kažejo podatki Ajpesa. Po absolutni vrednosti gre za najvišji čisti dobiček doslej, enako kljub epidemiji in energetski krizi v letu 2022 velja tudi za večino drugih statističnih podatkov o poslovanju. Kot je na novinarski konferenci v Mariboru povedala vodja mariborske izpostave Ajpesa Vesna Zupanič, je bilo tokrat v statistiko zajetih 9.117 poslovno aktivnih gospodarskih družb, kar je 294 več kot leto prej. Podjetja so lani zaposlovala 74.764 ljudi, kar je 3.416 oz. 4,5 odstotka več kot leto prej. Ustvarila so 13,62 milijarde evrov prihodkov, kar je nominalno za 22 odstotkov, ob upoštevanju inflacije pa za 13 odstotkov več kot v letu 2021. Obseg ustvarjenih prihodkov na tujih trgih je znašal 5,9 milijarde evrov oz. nominalno 23 odstotkov več kot leto prej, realno pa 13 odstotkov več. Povprečna plača za 116 evrov višja kot leto prej Gospodarske družbe v regiji so v primerjavi z letom 2021 ustvarile za 13 odstotkov več neto dodane vrednosti (realno za štiri odstotke), ki je znašala 3,4 milijarde evrov. To je 45.445 evrov na zaposlenega, kar je sicer za osem odstotkov višja številka kot predlani, ob upoštevanju inflacije pa je dejansko upadla za eno odstotno točko. Po besedah vodje oddelka za statistiko in informiranje na ob- močnem Ajpesu v Podravju Andreje Terbuc Munda je povprečna plača lani v regiji znašala 1.875 evrov in je bila za 116 evrov višja kot predlani. Kljub višji številki se je ob upoštevanju razmer lani realno znižala za 2,6 odstotka, medtem ko se je na ravni države realno znižala za 1,9 odstotka. Kljub razmeram na energetskih trgih, povezanih z vojno v Ukrajini, je skoraj 645 milijonov evrov čistega dobička v minulem letu skupaj izkazalo 6.576 oz. skoraj tri četrtine vseh podjetij v regiji, ostala so leto zaključila z izgubo v skupnem znesku dobrih 94 milijonov evrov. Čisti dobiček se je v primerjavi z letom prej povišal za četrtino, medtem ko so neuspešna podjetja kumulativno izgubo povišala za več kot petino. Za dobro četrtino višji neto čisti dobiček, ki regijo uvršča na peto mesto v državi, so lani beležile družbe na ravni vseh dejavnosti, razen tistih v gostinstvu, ki pa so prav tako pomembno znižale neto izgubo. Velikih družb 50, mikro podjetij pa več kot 7500 Kot je še povedala Zupaničeva, je bilo lani med poslovno aktivnimi družbami v regiji 50 velikih družb, ki so zaposlovale 27 odstotkov vseh zaposlenih v regiji in ustvarile skoraj 40 odstotkov prihodkov. Srednje velikih podjetij je bilo 143, majhnih 1.361, mikro pa 7.563. Največja so zaposlovala dobro četrtino vseh delavcev, dosegla dobrih 37 odstotkov vseh prihodkov ter ustvarila 46 odstotkov celotnega izvoza v regiji. Promocijsko sporočilo Razvita obrtna cona Novi jork v občini Markovci kot primer dobre prakse V dobro razviti in delujoči obrtni coni najdemo različne dejavnosti. Prevladujejo kovinskopredelovalna industrija, gradbeništvo, živilskopre-delovalna industrija in storitvena dejavnost (trgovina, gostinstvo, av-toservis, pralnica ...). Trenutno so zemljišča v obrtni coni v rokah 28 lastnikov. K razvoju zagotovo pripomore bližina mesta in avtoceste. Občina Markovci je ena izmed prvih občin, ki je obrtno cono začela urejati takoj po svoji ustanovitvi. Temeljni razlog je bila seveda želja in nuja po spodbujanju podjetniškega okolja, ki bi na dolgi rok zagotavljalo nastajanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Poslovne cone so namreč eden izmed vzvodov občine, s katerim lahko uspešno in učinkovito pripomorejo k razvoju novih delovnih mest, spodbujajo domače in tuje investicije ter v veliki meri pripomorejo k pospešenemu prenosu inovacij. Obrtna cona Novi jork v občini Markovci velja za eno najuspešnejših con na ptujskem območju. Zajema 20 ha, razvita pa je bila v več fazah. Zadnja, IV. faza, zajema približno 3,2 ha in je bila na podlagi javnega zbiranja ponudb v celoti prodana. Gradnja na tem delu se sicer še ni začela, saj so lastniki v pridobivanju ustrezne dokumentacije za gradnjo. Občina Markovci podpira razvoj malega gospodarstva z vsakoletnim podeljevanjem nepovratnih sredstev na podlagi javnega razpisa. Letos je v proračunu za ta namen zagotovila kar 80.000 €. Na podlagi razpisa občina sofinancira materialne investicije in sa-mozaposlovanje ter odpiranje novih delovnih mest. Pogoji in merila so določeni z razpisom. torek • 23. maja 2022 Šport, rekreacija Štajerski 21 Nogomet • 3. SNL - vzhod Drava po zmagi z Vidmom še upa na napredovanje Dva lokalna derbija je ponudil 25. krog, na prvem se je v Vidmu zbralo blizu 500 gledalcev, ki so videli odlično igro Drave. Z zmago Ptujčani ostajajo v igri za napredovanje, a potrebujejo v zadnjem krogu „uslugo" Videmčanov, ki se bodo v gosteh pomerili z vodilno Dravinjo. Ta je prišla do pomembnih treh točk, potem ko je v Brežicah že zaostajala 2:0, nato pa izvedla popoln preobrat za zmago 2:3. V drugem lokalnem derbiju v Cirkulanah je do zmage prišla ekipa Podvincev. Domačini so se - podobno kot v Vidmu - zelo potrudili, da so izčrpali vodo z igrišča, zato si v obeh naših nogometnih sredinah zaslužijo pohvalo, da jim je uspelo pripraviti zelenici za tekmo. Cirkulane - Podvinci 1:2 (1:1) STRELCA: 0:1 Petrinec (12.), 1:1 Travnikar (36.), 1:2 Petrinec (55.) CIRKULANE: Zajc, Cesar B., Galun (od 60. Brlek), Tursanovic, Šenkiš, Li-pavšek, Kukovec, Travnikar, Ljubec, Popovic (od 52. Nahberger), Golub. Trener: Damjan Vogrinec. PODVINCI: Gorenjak, Gojkošek, Ramšak, Petrinec (od 82. Pihler), Orovič, Ziko Zajko, Modrič, Anžel (od 78. Markovic), Kolenko, Živič, Zamuda Horvat. Trener: Robert Hojnik. V Cirkulanah so gledalci na težkem igrišču spremljali povprečno nogometno predstavo med Cirkula-nami in Podvinci. Obe ekipi sta iskali pozitiven rezultat, ki so ga na koncu dosegli gostje, ki so imeli ob dveh doseženih zadetkih še kakšno priložnost več od domače ekipe. Podvinčani so hitro prišli do vodstva, saj je dobro izpeljano akcijo s strelom po tleh zaključil Luka Petri-nec - 0:1. Tudi po vodstvu so bili varovanci trenerja Roberta Hojnika še nekaj časa boljši tekmec, proti koncu Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so v derbiju kroga v Vidmu slavili z visoko razliko. polčasa pa so bolj povezano in napadalno zaigrali tudi domačini. Takšna igra jim je najprej prinesla priložnost Kristiana Lipavška, ki je z bližine zadel zunanji del mreže, nato pa še zadetek za izenačenje. Lipavšek je podal žogo čez obrambo do branilca Roberta Travnikarja, ki je z diagonalnim strelom premagal Patrika Gore-njaka - 1:1. Drugi polčas so ponovno odločneje začeli igralci Podvincev, blizu zadetka je bil Jan Ziko Zajko, ki je zadel vratnico. Je pa svoj drugi zadetek na tekmi dal Luka Petrinec, šlo pa je za pravo mojstrovino, saj je zatresel mrežo s strelom z roba kazenskega prostora - 1:2. Po tem sijajnem zadetku so gostje v glavnem branili prednost, medtem ko so se domačini zelo trudili, da bi prišli do izenačenja. Podvinčani so na koncu Futsal • 1. SFL, končnica za 3. mesto Prlekom bron Igralci Meteorplasta ŠIC bara so osvojili bronasto kolajno državnega prvenstva v futsalu. Po zmagi v Kopru (5:4) so tudi v Ljutomeru slavili na povratni tekmi za končno 3. mesto proti škofijskemu Bornxu ter iz rok Vlada Močnika, predsednika komisije za futsal, in Staneta Koka-lja, referenta za futsal na NZS, prejeli bronaste kolajne. Meteorplast Šic bar -Bronx Škofije 7:4 (6:3) STRELCI: 1:0 Aljaž Ruis (4.), 2:0 A. Goznik (4.), 2:1 Kneževič Mrak (10.), 2:2 Cupin (11.), 2:3 Zajc (14.), 3:3 Alen Ruis (16.), 4:3 Alen Ruis(16.), 5:3 Alen Ruis (17.), 6:3 A. Goznik (18.), 7:3 Alen Ruis (27.), 7:4 Stanič (31.). METEORPLAST ŠIC BAR: Fajfar, Anžel, Lovrenčič; A. Goznik, M. Go- znik, Rajter, Kneževič, Trstenjak, Pihler, Aljaž Ruis, Kosec, Tkalčič, Alen Ruis. Trener: Robert Grdovič. BRONX ŠKOFIJE: Mordej, Marolt; Peroša, Zajc, Kamenčič, Stanič, Tu-šar, Cupin, Kneževič Mrak. Trener: Damir Pertič. Zadnjo tekmo v sezoni 2022/23 je v dvorani ŠIC Ljutomer spremljalo nekaj več kot 250 ljubiteljev futsala. Gostitelji so dvoboj izvrstno začeli in v četrti minuti z zadetkoma Aljaža Ruisa in Aljaža Goznika povedli z 2:0. Pričakovati je bilo, da bodo gostje po zaostanku klonili, a ni bilo tako. Potrebovali so štiri minute za popoln preobrat. Žiga Kneževič Mrak (10.), Tilen Cupin (11.) in Nik Zajc (14.) so poskrbeli za tišino v ljutomerski dvorani. Takrat je na sceno stopil slav-Ijenec Alen Ruis, ki je na dan tekme praznoval 19. rojstni dan. V le dveh zasluženo vzeli tri pomembne točke in so se povzpeli celo do 5. mesta na lestvici. Bosch Bračič Videm -Drava Ptuj 0:5 (0:3) STRELCA: 0:1 Mlakar (13.), 0:2 Mlakar (23.), 0:3 Mlakar (26.), 0:4 Kram-berger (91.), 0:5 Kramberger (92,) BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Mesarič, Zdovc, Rogina S., Kurež, Krajnc, Vidovič P. (od 74. Šeliga), Čuš (od 14. Šegula M.), Vidovič Ž., Kelc, Plajnšek. Trener: Luka Gajšek DRAVA PTUJ: Janžekovič, Dre-venšek, Blaj (od 65. Kramberger), Šalamun (od 65. Vogrinec), Erha-tič (od 79. Miličic), Mlakar (od 87. Brence), Lovenjak, Jadric, Marot (od 87. Žižek), Kokic. Trener: Simon Dvoršak. minutah je dosegel tri zadetke in spravil navijače na noge. Ko je Aljaž Goznik v 18. minuti povišal na 6:3, je bil zmagovalec znan. V drugem polčasu so gostitelji nadzorovali prednost. Osredotočili so se na obrambne naloge in žogo v posesti prepustili tekmecem. Alen Ruis je v 27. minuti povišal na 7:3, končni rezultat pa je postavil Aleksander Stanic (32.), ko so Primorci poskušali priti do ugodnejšega izida s petim igralcem v polju. »Vedeli smo, da prejšnji teden nismo odigrali tako, kot zmoremo. Tokrat smo začeli vrhunsko, pokazali smo res tisto našo pravo predstavo. Zaradi krajše nezbranosti smo prejeli kar tri zadetke, a potem smo na krilih publike, ki je bila tudi tokrat neverjetna, izid že do polčasa obrnili na 6:3 in rutinirano zmagali,« je dejal Alen Ruis, ki je v trinajstih tekmah sezone dosegel 22 zadetkov in bil ob Denisu Kneževiču, ki je zabil 24 golov, najboljši strelec ljutomerske ekipe. UR Lokalni derbi med Vidmom in Dravo se je začel s čestitkami in zahvalami bivšemu kapetanu Vidma Mihaelu Lahu, ki se je po osemnajstih letih nastopanja v članski ekipi poslovil od aktivnega igranja nogometa. Od prvega žvižga glavnega sodnika Domjana Novarlica je na igrišču zagospodarila mlada in razigrana ptujska zasedba. Modri so bili predvsem v prvem polčasu igralno na precej višjem nivoju kot Videm, kar je s klasičnim hat trickom kronal Klemen Mlakar. Vroč igralec Drave je prvi zadetek dosegel po izvrstni podaji Nikole Daniela Jadrica čez domačo obrambo, drugega po odbiti žogi, tretjega pa po izvrstnem prodoru Luke Lovenjaka in poslani žogi v sredino kazenskega prostora. V nekaj primerih bi se lahko med strelce vpisal tudi domači napadalec Robert Kurež, a je bil dvakrat premalo natančen, enkrat pa mu je strel vrhunsko ubranil vratar Luka Janžekovič. V drugem polčasu so številni gledalci spremljali precej manj aktivno igro Ptujčanov in trud Videmčanov, da bi dosegli kakšen zadetek. Najbližje temu so bili po strelu Žige Zdovca z glavo. Na drugi strani so igralci Drave - ne glede na njihovo mladost - igrali „z glavo" in so kontrolirali situacijo na zelenici. Ustvarili so si tudi nekaj priložnosti in Niko Drevenšek je po strelu z glavo zadel vratnico. V sami končnici tekme je zablestel mladi Enej Kramberger in dosegel kar dva zadetka. Pri prvem je preigral svojega čuvaja in je zadel s približno dvanajstih metrov, pri drugem pa je po natančni podaji v prazen prostor sam prišel pred vratarja in ga je premagal s strelom po tleh. Avto Rajh Ljutomer -Zavrč 2:4 (2:2) STRELCI: 1:0 Skuhala (1.), 1:1 Fras (14. ag), 2:1 Ketiš (38.), 2:2 Romih (43. iz 11. m), 2:3 Predikaka (69.), 2:4 Predikaka (84.). ZAVRČ: Maroh, Mihalic, Romih, Županic, Predikaka (od 88. Potočnik), Vočanec (od 91. Zorec), Lazar, Jambriško (od 64. Zanic), Bojnec, Koren, Draškovič. Približno 150 gledalcev je na obračunu med Ljutomerčani in Zavrčani videlo odprto nogometno predstavo, ki je postregla s šestimi zadetki in kopico priložnosti na eni ter na drugi strani. Izid 2:4 za Zavrč je nizek glede na situacije, ki so se dogajale skozi nekaj več kot devetdeset minut igre. Že v prvi minuti so domačini po-vedli, saj se je po napaki gostujoče REZULTATI 25. KROGA: Avto Rajh Ljutomer - Zavrč 2:4 (2:2), Brežice 1919 Terme Čatež - Dravinja 2:3 (2:1), Premium Dobrovce - Rače 3:0 (1:0), Bosch Bračič Videm - Drava Ptuj 0:5 (0:3), Šmartno 1928 - Koroška Dravograd 1:0 (0:0), Cirkulane - Podvin-ci 1:2 (1:1). 24 24 24 24 24 24 24 24 1. DRAVINJA 2. DRAVA PTUJ 3. B. BRAČIČ VIDEM 4. RAČE 5. PODVINCI 6. P. DOBROVCE 7. ŠAMPION 8. BREŽICE ČATEŽ 9.ZAVRČ 10. A. RAJH LJUTOMER 24 11. CIRKULANE 24 12. * POSAVJE KRŠKO 13 13. ŠMARTNO 1928 24 14. K. DRAVOGRAD 25 24 14 6 4 4Z:20 48 13 Z 4 50:22 46 13 4 Z 4Z:39 43 12 5 Z 49:36 41 13 1 10 41:3Z 40 12 3 9 3Z:35 39 11 4 9 51:35 3Z 12 1 11 59:53 3Z 11 3 10 4Z:32 36 10 3 11 46:3Z 33 Z 6 11 18:32 2Z 6 2 5 28:23 20 3 1 20 24J5 10 2 2 21 28:96 8 obrambe Mario Skuhala sam znašel pred vratarjem Žigom Marohom in ga tudi premagal. Dinamika priložnosti se je nadaljevala, Zavrč pa je srečno izenačil, saj Andy Fras po odbiti žogi le-to poslal v lastno mrežo. Po izenačenju je Ljutomer prevladoval v igri in je bil nagrajen z zadetkom, ko je s približno osmih metrov zadel Tilen Ketiš. A to še ni bil izid polčasa, po uspešno izvedeni enajstmetrovki ga je postavil Alen Romih. Tudi v drugem polčasu so se priložnosti vrstile na obeh straneh, več so jih zapravili domačini. Zavrč pač ne, Gregor Predikaka je zabil dva zadetka. Pri prvem je po prodoru z desne strani natančno zadel z diagonalnim strelom, medtem ko je pri drugem po odbiti žogi dobro reagiral in je zadel s približno desetih metrov. Tako je Zavrč, ki ga z roba igrišča usmerjal trener Danijel Brec, dosegel novo zmago in je na prvenstveni lestvici preskočil Avto Rajh Ljutomer. David Breznik Nogomet • Lige MNZ Ptuj Hajdina zadržala prednost pred Markovci Nogometaši Meteorplasta so proslavili končno 3. mesto. Derbi kroga je bil odigran na Hajdini, kjer so gostovali sosedje iz Gerečje vasi. Vložek na tekmi je bil velik, saj bi Gerečja vas z zmago povsem zaprla stanje na vrhu in bi tam dobili trojico moštev z enakim številom točk (Hajdina, Markovci, Gerečja vas). Po prvem polčasu je res kazalo na takšen razplet, saj so vijoličasti iz Gerečje vasi z golom Aljaža Avguština vodili 0:1. Blaž Jazbec je na začetku drugega polčasa tehtnico znova postavil v sredinski položaj, nato pa jo je Timotej Petek v končnici nagnil na stran domačinov ... Varovanci trenerja Mirana Emeršiča so tako ohranili tri točke prednosti pred zasledovalci iz Mar-kovcev in jim v zadnjem krogu za potrditev naslova zadošča že remi v Poljčanah. Naloga se zdi dokaj lahka, vendar bo najprej treba skočiti in šele nato reči hop . Zasedba Markovcev si je spomladi privoščila veliko spodrsljajev, proti Središču pa so upravičili vlogo papirnatih favoritov. Že do 8. minute so zabili tri gole (dvakrat je zadel Valentin Bolcar), nato pa je starejši iz naveze oče-sin Čeh v drugem polčasu prednost le še povišal. Markovčane v zadnjem krogu za ohranitev upanja na naslov prvakov čaka težko delo v Gerečji vasi. „Vroča" ekipa Grajene ni razočarala niti na peti zaporedni tekmi, tokrat so 'v njihov mlin padli' igralci Boča. Varovanci trenerja Tomaža Toplaka so na zadnjih petih tekmah petkrat zmagali in pri tem dosegli neverjetnih 24 zadetkov! S 15 osvojenimi točkami v tem obdobju so se gladko prebili iz cone izpada, prej so jih v celotni sezoni osvojili le sedem ... Z odlično strelsko formo se iz ekipe Grajene še naprej dokazuje Vojko Tominc: tokrat je zabil kar pet golov in se tik pred koncem sezone zavihtel na vrh liste strelcev z 18 zadetki (Klemen Zlatnik iz Gorišnice je pri številki 15). V „mlin so padli" tudi igralci Stojn-cev, to se jim je zgodilo v Apačah. Po dva gola sta za domače zabila Tomi Štumberger in Domen Klanjšek. Bukovci in Gorišnica sta tekmo odigrala že med tednom, domačinom pa je do zmage pot v veliki meri z dvema goloma tlakoval Stefan Zazic. Super liga REZULTATI 17. KROGA: Apače - Stojnci 5:0 (1:0); strelci: 1:0 Pulko (33.), 2:0 Štumberger (49.), 3:0 Klanjšek (73.), 4:0 Štumberger (79.), 5:0 Klanjšek (81.); Markovci - Središče 5:0 (3:0); strelci: 1:0 Šlamberger (5.), 2:0 Bol-car (7.), 3:0 Bolcar (8.), 4:0 N. Čeh (60., z 11 m), 5:0 Toplek (82.); Hajdina - Gerečja vas 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Avguštin (34.), 1:1 Jazbec (51., z 11 m), 2:1 Petek (82.). Rdeči karton: Medved (92., Hajdina); Grajena ANpro - Boč Poljčane 6:3 (3:1); strelci: 1:0 Tominc (28.), 2:0 Pa-uko (38.), 3:0 Tominc (39.), 3:1 Topič (41., z 11 m), 4:1 Tominc (71.), 4:2 Topič (82., z 11 m), 5:2 Tominc (88.), 5:3 Savski (89.), 6:3 Tominc (91.); Bukovci - Gorišnica 4:1 (1:1); strelci: 1:0 Zazic (16.), 1:1 Kolar (32.), 2:1 Zazic (63.), 3:1 Šmigoc (86.), 4:1 Ver-šič (90.). 1. HAJDINA 17 11 2 4 37:17 35 2. MARKOVCI 17 9 5 3 33:18 32 3. GEREČJA VAS 17 9 2 6 40:33 29 4. GORIŠNICA 17 8 5 4 28:23 29 5. STOJNCI 17 7 5 5 31:32 26 6. GRAJENA ANPRO 17 7 1 9 35:33 22 7. APAČE 17 6 3 8 36:34 21 8. BOČ POLJČANE 16 4 5 7 24:31 17 9. BUKOVCI 16 5 2 9 25:36 17 10. SREDIŠČE 17 2 2 13 20:52 8 16. KROG: Boč Poljčane - Bukovci (v torek, 23. 5., ob 17.30). RAZPORED ZADNJEGA KROGA (V NEDELJO OB 17.00): Stojnci - Bukovci, Boč Poljčane - Hajdina, Gerečja vas - Markovci, Središče - Apače, Grajena ANpro - Gorišnica. 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 15. KROGA: Ormož - Skorba 8:0 (2:0); strelci: 1:0 Šuen (17.), 2:0 Miklašič (24.), 3:0 Miklašič (48.), 4:0 Vočanec (65.), 5:0 Borko (71.), 6:0 Kosec (81.), 7:0 Šuen (87.), 8:0 Borko (90.); Makole Bar Miha - Pragersko 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Ravnjak (18.), 0:2 Orešič (29.), 1:2 Kenda (64.). Rdeči karton: Brumec (88., Pragersko); Tržec - Hajdoše 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Hliš (52.). Rdeči karton: D. Tomič (8., Hajdoše); Rogoznica - Podlehnik 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Trafela (16.), 1:1 Krajnc (25.). Rdeči kartoni: Trafela (22.), Plavčak (56., oba Tržec), Keško (56.), Gonza (67., oba Rogoznica). 1 ORMOŽ 2. PRAGERSKO 3. MAKOLE BAR MIHA 4. SKORBA 5.TRŽEC 6. ROGOZNICA 7. PODLEHNIK 8. HAJDOŠE 15 0 9 3 Z4:10 51:29 33:23 35:40 18:32 9 22:40 8 20:43 2 12 15:51 2. liga MNZ Ptuj REZULTATA 15. KROGA: Zgornja Polskava - Slovenja vas SMS sanacija 3:1 (0:1); strelci: 0:1 Košir (7.), 1:1 Klajderič (50.), 2:1 Čurič (79., z 11 m), 3:1 Kotnik (92.); Leskovec - Oplotnica Senčila Se-nica 3:2 (3:2); strelci: 1:0 Krajnc (16.), 1:1 Pem (32.), 2:1 Mlakar (38.), 3:1 Krajnc (44.), 3:2 Brusl (45.). Prosti sta bili ekipi Dornava in Pol-skava. 8 1 2 34:11 25 8 1 3 28:21 25 6 2 4 26:23 20 4 2 5 16:23 14 4 3 5 15:14 12 2 2 2 14:13 8 0 1 11 9:37 1 JM 1 DORNAVA 11 2. LESKOVEC 12 3. OPLOTNICA SENICA 12 4. POLSKAVA GROBEL. 11 5. ZG. POLSKAVA 12 6. LOVRENC * 6 7. SLOVENJA VAS 12 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 19. maja 2023 Promocijsko sporočilo Študentje ponovno zbujajo Ormož, že sedmič Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Race - Fram in Osnovno šolo Fram vabi na prireditev Za vse obiskovalce so pripravili pester program zabave, kulture, športa in predstavitev, da bo lahko vsak našel nekaj zase. 27. maja se bo dogodek začel s pomočjo Pihalne godbe Glasbene šole Ormož, ki se bo sprehodila po ozkih ormoških ulicah. Dogajanje se bo nadaljevalo v (že vsem poznani) Mestni grabi. Za začetek bo na sporedu nagovor ter pozdrav predsednika Kluba ormoških študentov MajaVoršiča. Program bodo za vse obiskovalce pripravili plesna skupina Vrtca Ormož ter hip hop plesalke Plesne šole Nina pod vodstvom Domna Rotarja. S stojnicami ter različnimi dejavnostmi bodo zapolnili vse kotičke Mestne grabe. Obiskovalci se bodo lahko od 10. do 14. ure sprehodili mimo stojnic policije, gasilcev ter zdravstvenega osebja, se naučili kaj novega ali pa samo utrdili svoje (že obstoječe) znanje. Za športnike po duši bomo pripravili nogomet na mivki (za organizacijo bo poskrbel NK Ormož). Starši pa bodo lahko svoje otroke za trenutek ali dva prepustili športnemu društvu DADA ali animacijam Mavrica, ki bodo za vaše malčke pripravili različne vsebine in dejavnosti. RK Jeruzalem-Ormož bo predstavil mini rokomet. Krožek Osnovne šole Ormož (Z živaljo do boljšega počutja) pod vodstvom prof. Tine Zadravec, Društvo za zaščito živali Pomurje ter društvo SA-NU bodo poskrbeli za poučne vsebine ter zabavo. Tudi za hrano in pijačo bo poskrbljeno. Od 11. ure naprej bodo z nami fantje iz Skunk urban kitchen. Zvečer pa sledi (legendarni) open air koncert. Z nami bodo skupina Jack "n" roll, S.A.R.S ter za konec še Bajaga i instruktori. Vstop na dnevno dogajanje bo za vse obiskovalce prost, za večerni koncert pa so vstopnice naprodaj na vseh prodajnih mestih Olaii (v katerikoli Trafika 3DVA in na bencinskih servisih OMV) ali preko spleta. Na dan dogodka bo cena vstopnice 20 €. Študentje se veselimo srečanja z vami! Upamo, da sevidimo! OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Fram. Vidimo se v četrtek, 25. maja, ob 18. uri v dvorani DTV Partizan Fram. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Race - Fram. ♦ h*BIT M V/ IT rešitve ^B ^^^^ IT rešitve SAZAS SILKEM uiuflpen Štajerski radioPTUI NAROČITE IN PRIDOBITE NAGRADO NAROCILMCA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Podpis: Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-maiI) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem hil/ a naročnik/-ica E ■—-.T mm Nagrado lahko prevzamete v trgovini Živex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom. Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj ZIVEX Vse za zunanjo ureditev Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina torek • 23. maja 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 v Štajerski www.tednik.si Stajerskitednik □ Stajerskitednik Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, črne, grahaste in bele Leghorn, 22-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo. Možna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. KUPIM traktor, priključke in drugo. Tel. 041 540 364. KUPIM dva prašiča, težka 100 kg, in 0 pujskov, težkih od 20 do 30 kg. Tel. 041 261 676. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... SPOMIN V nedeljo, 21. maja, je minilo eno leto žalosti, odkar si za vedno odšel od nas, dragi ata, dedi in pradedi Janez Kurež ZGORCE1 PRI PODLEHNIKU Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu. Vsi, ki smo te imeli radi Življenje celo si garal, za dom in svoje vse si dal. Sledi ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. 1 ä. IJ ZAHVALA ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka Antona Matjašiča IZ VITOMARCEV 2A rojen 8. 8. 1944 - umrl 6. 5. 2023 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so nam pomagali v težkih dneh. Hvala vsem, ki ste dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, njegov grob zasuli z venci in cvetjem ter darovali za maše in nam izrazili ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala Občini Sv. Andraž, govornici ge. Valeriji Ilešič-Toš, g. župniku in cerkvenim pevcem. Hvala tudi vsem sodelavcem in pogrebnemu podjetju Almaja. Žalujoči žena Marija, sin Tone in hčerka Nada z družinama Umrli so Umrli so: Terezija Kramberger, roj. Kramberger, Podvinci 102, roj. 1931 - umrla 11. maja 2023; Stanislav Žnidarič, Cunkovci 1, roj. 1947- umrl 11. maja 2023; Marjan Ninic, Majšperk 22b, roj. 1949 - umrl 11. maja 2023; Marija Valentan, roj. Valentan, Juršinci 19d, roj. 1938 - umrla 12. maja 2023; Otmar Potočnik, Spodnji Velovlek 18, roj. 1942 - umrl 12. maja 2023; Antonija Neubauer Potočnik, roj. Neubauer, Ptuj, Frankovičeva ul. 11, roj. 1941 - umrla 13. maja 2023; Štefan Vuk, Dragonja vas 29, roj. 1936 - umrl 14. maja 2023; Frančiška Šegula, roj. Šegula, Ormož, Ul. Dr. Hrovata 10a, roj. 1932 - umrla 15. maja 2023; Roman Pogačar, Majšperk 17a, roj. 1947 - umrl 15. maja 2023; Tatjana Petek, roj. Zelenjak, Rucmanci 39, roj. 1973 - umrla 16. maja 2023; Angela Rozman, roj. Rozman, Gerečja vas 29, roj. 1932 - umrla 17. maja 2023. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si KITAJSKA UTRDBA SREDI LJUBLJANE Skrivnosti kitajske diplomatske četrti v prestolnici INTERVJU: ZORAN STEVANOVIČ Edina razlika med vladama je samo drugačna frizura premierja KOMUNIZEM ASTE VREČKO Šivala je deklica zvezdo, zvezdo rdečo kot kri INTERVJU: MIHA DEŽELAK Za pomoč otrokom greš včasih tudi preko lastnih moči 24 Štajerski Črna kronika torek • 23. maja 2023 Ptuj, Podravje • Ptičja gripa po dveh mesecih ponovno udarila »Rejci perutnine, držite se priporočil!« Po zgolj dvomesečnem zatišju je bila minuli teden v Podravju ponovno potrjena visoko nalezljiva ptičja gripa, in to v osrčju regije, kjer je koncentracija perutnine največja. Ptujski gasilci so z otoka na Ptujskemjezeru prepeljali več kot 200 poginulih rečnih galebov in čiger. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin rejce poziva k izvajanju ukrepov za zmanjšanje tveganja prenosa bolezni na domačo perutnino, pozivu se pridružujeta tudi rejec perutnine Damjan Vogrinec z Destrnika ter Perutninarska zadruga Ptuj. Kmetija Damjana Vogrinca je poznana po prodaji kokošjih jajc, kjer je reja kokoši tudi temeljna dejavnost. Zaskrbljenost je zato na mestu. »Večji rejci imamo zašči- tene živali, tako da je tudi prostor zagrajen in prostoživeče ptice ne morejo do hrane, vode ali nastanitve rejnih živali. Povsem drugače je pri manjših rejcih, ki tovrstnih ograd nimajo tako urejenih oz. niti ne vedo, da morajo kokoši zapreti in onemogočiti stik s prostoživečimi pticami. Posledično se lahko bolezen širi, kar lahko privede tudi do zaustavitve reje in prodaje na sicer urejenih rejah. Zato apeliram na manjše rejce, držite se priporočil.« V Perutninarski zadrugi zaskrbljeni Pojavi aviarne influence na Ptujskem skrbijo tudi Perutninarsko zadrugo Ptuj. »Na tem območju imamo največjo koncentracijo perutnine, tukaj je lociranih največ perutninskih farm rejcev naše zadruge. Perutnina Ptuj ima tudi na območju UE Ptuj locirane matične jate, valilnico in veliko število rej brojlerskih piščancev.« Liljana Štal- Ptujski gasilci so minuli ponedeljek z otoka na Ptujskem jezeru prepeljali okoli 40 poginulih ptic. Foto: PGD Ptuj Foto: PGD Ptuj Robert Janžekovič, vodja intervencije, je dejal: »Na intervenciji je sodelovalo osem gasilcev z dvema voziloma. S čolnom smo prepeljali poginule ptice z otoka na obrežje, kjer jih je prevzel higienik veterinarsko-higienske službe.« cer Zupanič, direktorica zadruge, je ob tem dejala, da rejci dobro poznajo vse potrebne biovarno-stne ukrepe kakor tudi vse znake bolezni za zgodnje odkrivanje. »Izrednega pomena pa je, da vsi rejci perutnine, tudi tisti najmanjši, upoštevajo biovarnostne ukrepe, saj je aviarna influenca zelo nalezljiva virusna bolezen in ena najpomembnejših bolezni perutnine in ptic.« Priporočila državnega središča za nadzor bolezni sicer veljajo za celotno državo. Pomenijo pa, da morajo rejci kokoši onemogočiti dostop prostoživečim pticam (predvsem vodnim) do krme in vode ter nastanitev za perutnino. Prav tako je priporočljivo omejiti obiske ljudi v prostorih, kjer je nastanjena perutnina, oziroma je nuj- no izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok). Kako prepoznati okužbo v reji Če rejci opazijo, da se poraba krme in vode zmanjša za več kot petino, če več kot pet odstotkov nižja nesnost traja že več kot dva dni ali če opazijo več kot trikrat povišan dnevni pogin od pričakovanega, naj takoj obvestijo veterinarja, še svetujejo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. »Pozorni naj bodo tudi na pojav kliničnih znakov, kot so ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oz. neobičajno ogla- šanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno ali belo obarvani iztrebki. Prav tako se lahko pojavijo živčne motnje, tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti, ali pa posmrtne spremembe, ki kažejo na aviarno influenco.« Z uprave pa nagovarjajo tudi druge prebivalce. »Ker se bolezen lahko prenaša tudi preko kontaminirane obutve in živali, ki pridejo v stik s poginjenimi pticami ali njihovimi izločki, prosimo vse sprehajalce, da se izogibajo vodnim površinam, na katerih so vodne ptice, in jih ne krmijo. V primeru, da opazijo poginjene vodne ptice, pa pokličejo številko 112.« Mojca Vtič Nemčija • Vetrne elektrarne spreminjajo podnebje Izsušena tla, kjer jih prej ni bilo V Nemčiji so v zadnjih letih dosledno sledili zavezi o proizvodnji obnovljive energije z vetrnimi turbinami. V ta namen so postavili več kot 30.000 vetrnic, približno eno na 11 kvadratnih kilometrov. Sliši se veliko, a je še zmeraj veliko manj od načrtov, ki predvidevajo podvojitev ali celo potrojitev zmogljivosti vetrne energije. Toda vse glasnejša so opozorila strokovnjakov pred posledicami takega početja; najnovejše študije namreč kažejo, da vetrne elektrarne spreminjajo lokalno podnebje, posledično vplivajo na globalno podnebje in prispevajo k regionalnim sušam. Severna Nemčija na primer, ki ima visoko koncentracijo vetrnih turbin, je vse od leta 2019 priča nenavadnemu sušnemu obdobju, ki ga je zdaj sicer nekoliko omililo močno deževje. Podnebni znanstveniki so za sušo seveda sprva krivili naraščajoče emisije CO2, sčasoma pa so začeli z nenavadno izsušenostjo tal tam, kjer se to prej ni doga- jalo, povezovati parke velikih vetrnih turbin oziroma veliko število vetrnic. Na jugu Nemčije je namreč bistveno manj vetrnic, tla pa tam ohranjajo vlažnost. Razlika med izsušenostjo tal na severu in jugu države je razvidna na priloženem zemljevidu: več kot je rdeče barve, bolj je zemlja suha, manj, kot je rdeča, bolj so tla vlažna. Vsebino številnih objavljenih raziskovalnih člankov na to temo je nedavno objavila nemška znan- stvena spletna stran SciFi: »Zadnje študije potrjujejo, da vetrne elektrarne zmanjšujejo vlago v tleh ne samo navzdol, ampak tudi proti vetru, kar pomeni, da pomembno prispevajo k izsuševanju tal in k suši.« Vsekakor še eden od vidikov, ki ga je pred izjemno drago investicijo, kot postavitev vetrnega parka gotovo je, vredno natančno preučiti. SD L Jr - ■i. v; mM ■ '*• v. pr i. i. - i? viVr-; - vftr ■ v S^.J « .m, ,. v. , ■ * m* i? «#, -¡Mrt ■... •• i ji ■ i"t S vrv- T . ^ " M Foto: SciFi Rdeče obarvani sever Nemčije prikazuje izrazito izsušenost tal. Ali je res samo naključje, da so tla najbolj suha tam, kjer je veliko vetrnih turbin, se sprašujejo znanstveniki. vC?4 o 'C? ■ Rojstva: Sara Mohorko, Apače 3, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Maša; Šošana Frank Ličina, Lovrenc na Dravskem polju 92 - deklica Katarina; Nuša Toplak, Dravinjski Vrh 21a, Videm pri Ptuju - deček Leo; Neva Stojadinovič, Zgornja Hajdina 189, Hajdina - deklica Sofija; Sonja Steiner, Trnovski Vrh 32, Trnovska vas - deklica Inea; Ana Žgeč, Žamenci 3a, Dornava - deček Vito; Sergeja Korpar - deklica Mila; Sara Fruk - deklica Ava; Sara Kovačič - deklica Pipa; Laura Horvat - deklica Gabriella. Poroke - Ptuj: Urban Slodnjak in Tjaša Kirbiš, Bodkovci 47; Sandi Vičar, Sodinci 57, in Martina Kovačec, Zg. Velovlek 6; Marko Jurišič, Sl.Konjice,Ta-ttenbachova ul. 23, in Karmen Kuhar, Rotman 2; Janko Sirc, Podgorci 24, in Sandra Burmen, Ptuj, Arnuševa ul. 5; David Sever in Tamara Praznic, Ptuj, Peršonova ul. 5; Bojan Ropič in Mateja Domajnko, Mala vas 35; Sebastijan Letič in Romana Dermota, Koper, Sv. Kavaliči 4; Erik Filipčič, Koper, Cesta na Markovec 9, in Eva Lešnik, Radizel, Kolmanova c. 121. "i Cs> . - Cb f~o „ _1_& '-'_ o C o 'ro w C? " _ Na Urbana (25.) sonce gorko, obilno vina, ki bo sladko, če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi. tl2/2< Danes bo sprva povsod jasno, sredi dneva in popoldne pa bo naraščala spremenljiva oblačnost. Pojavljati se bodo začele krajevne plohe in posamezne nevihte, ki bodo verjetnejše v severni in zahodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 14, najvišje dnevne od 24 do 28 °C. OBETI V sredo bo spremenljivo oblačno, plohe in nevihte bodo pogostejše. Napoved za Podravje Vir: ARSO