Oglasi 2 Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 Tretja stran Vsebina Kdaj je pravi čas za hišnega Zbor krajanov KO Šmartno ob Dreti Predstavljen idejni ljubljenčka? načrt za povečanje poplavne varnosti .............................. 6 Verjetno pride v vsaki družini z otroki slej ko prej do situacije, ko le-ti vprašajo, ali bi lahko kupili oziro- Nazarje ma posvojili hišnega ljubljenčka. A seveda to ni tako Prodajalna Mercator bo enostavno, starši se zavedamo širše slike in odgovor- odprla svoja vrata, a šele nosti, ki jo takšna odločitev prinaša. Smo res priprav- po popolni prenovi ............ 6 ljeni, smo o tem dovolj tehtno razmislili? 9 Ko razmišljamo o tem, ali smo pripravljeni na hi- Ministrica Alenka Bratušek na šnega ljubljenčka, se moramo vprašati, ali smo zmož- Rečici ob Savinji ni zagotoviti ustrezne življenjske pogoje za nove- ga člana družine, zadovoljiti njegove osnovne pot- Župani pozvali ministrico, rebe in skrbeti za žival v vseh aspektih njenega živ- da država čim prej pristopi ljenja. To vključuje čas, ki ga lahko namenimo ljub- k sanaciji vodotokov .......... 8 ljenčku, finančne zmožnosti za kritje stroškov oskr- be, veterinarskih pregledov in morebitnih nepriča- LAS Zgornje Savinjske kovanih stroškov ter primerno okolje, kjer se bo ži- in Šaleške doline val počutila udobno. Obisk predstavnikov Izbira prave živali, ki kar najbolj ustreza našemu partnerstva Kilkenny življenjskemu slogu, je prav gotovo ključnega pome- iz Irske ................................ 9 na, saj je to odgovornost, ki se je ne smemo lotiti po- Varstveno delovni center SAŠA 14 vršno ali impulzivno. Če smo, na primer, zelo aktivna družina, lahko izberemo žival, ki se bo z veseljem pri- Ministrstvo razrešilo lagodila tej dinamičnosti. Če imamo raje mirne veče- direktorico Darjo Fišer ..... 10 re doma, bi bila žival z manj energije bolj primerna. Izbrati žival, ki se ujema z našimi navadami in oko- Moja dežela - ljem, je ključnega pomena za vzpostavitev vzajemno lepa in gostoljubna 2023 srečnega odnosa. Če so v družini otroci, se dinami- ka odločitve še dodatno spremeni. Pri izbiri hišne- Mozirje ponovno najlepše ga ljubljenčka je treba seveda upoštevati tudi potre- med najlepšimi ................. 11 be otrok ter se prepričati, da so otroci pripravljeni in sposobni sodelovati pri skrbi za žival. Sanacija po poplavah Vsekakor je odločitev o sprejetju hišnega ljub- Oblikovano je Partnerstvo ljenčka v dom odgovornost, ki zahteva premislek, za Savinjo - ZSD ............... 12 pripravljenost in zavedanje, da se obligiramo za dalj- 15 še obdobje, odvisno seveda od življenjske dobe živali. 3. Festival ustvarjalnosti v Radmirju Zavedati se moramo, da je to hkrati izjemno čustve- Festival je z dobrodelnostjo na pa tudi pomembna odločitev, ki vpliva na življe- presegel okvirje doline .... 14 nje tako nas kot tudi živali, zato se zavzemajmo za MŠ premišljeno in odgovorno izbiro. Delavnica izdelave voščilnic Odgovorna urednica na Rečici ob Savinji Nastasja Kotnik Pod spretnimi prsti nastajali unikatni izdelki iz recikliranih materialov ........................ 14 Glasbena šola Nazarje ISSN 0351-8140, leto LV, št. 49, 7. december 2023. Izhaja vsak November sklenili s kar četrtek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Odgovorna ure- tremi dogodki .................... 15 16 dnica: Nastasja Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmi- helska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, Deja Čerček na samostojni 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. In- pevski poti ternet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 2.10 EUR, za naročnike: Skladba Nepozaben 1.89 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. ples za dolge zimske Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Benjamin Kanjir, Lara Lukše, Roman Me- večere ................................ 15 žnar, Jože Miklavc, Barbara Rozoničnik, Štefi Sem, Marija Šukalo, Peter Udir, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Razstava cvetličnih aranžmajev Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo Dih jemajoče postavitve najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o iz različnih vrst rož .......... 16 davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvo- de, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravi- 90 let Vere Zvir z Rečice ob Savinji co krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Kljub telesnim omejitvam 20 ne obupuje nad Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 življenjem ......................... 20 MŠ Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 3 Tema tedna 20 LET DELOVANJA DRŽAVNEGA PRESEJALNEGA PROGRAMA ZORA Lahko Slovenke rak materničnega vratu celo odpravimo? Novembra je Državni presejalni pro- preprečiti ali v zgodnjih fazah uspeš- pregledov pri izbranem ginekologu ne gram Zora obeležil 20 let delovanja. In no zdraviti. udeležujejo. Hitro odkritje vodi do zelo če je bil v začetku 60. let prejšnjega sto- ODLIČNI REZULTATI, A LE ZARADI pozitivne statistike glede preživetja bol- letja v Sloveniji rak materničnega vra- VESTNOSTI ŽENSK nic. Kar 82 % vseh rakov, odkritih v pro- tu drugi najpogostejši rak pri ženskah, Kar 92 % predrakavih sprememb je gramu Zora, je namreč v omejenem sta- se v zadnjih letih ne umešča več med 10 bilo namreč odkritih na presejalnih pre- diju, kjer je preživetje 95-odstotno. Pri najpogostejših rakov, pravzaprav se po gledih ZORA. Stroka na podlagi zabe- ženskah, ki se programa Zora ne udele- uvedbi programa Zora Slovenija že prib- leženih rezultatov ugotavlja, da se pri žujejo, je žal kar 65 % rakov odkritih v ližuje meji za odpravo tega raka. Po zad- udeleženkah programa Zora v povprečju napredovalem stadiju, kjer je preživet- njih podatkih spletnega portala Zdrav- rak materničnega vratu odkrije devet let je 50-odstotno. Odlični rezultati so po je v občini, se je v referenčnem obdobju prej kot pri ženskah, ki se preventivnih mnenju strokovnjakov, ki vodijo pro- od julija 2018 do julija 2021 presejalnega pregleda udeležilo 71,7 % Slovenk, v Sa- vinjski regiji 74,2 % žensk, v Zgornji Sa- vinjski dolini pa manj od obeh povpre- čij, in sicer 70,5 %. Najvišja udeležba je bila med občankami Ljubnega (73,5 %). BREZ PROGRAMA ZORA BI SLOVENKE ŠE NAPREJ UMIRALE Državni program zgodnjega odkriva- nja predrakavih sprememb maternič- nega vratu Zora je prvi organiziran po- pulacijski presejalni program za raka v Sloveniji. Program upravlja Onkološki inštitut Ljubljana, izvajalci pa so gine- kološke ambulante ter citopatološki in histopatološki laboratoriji za analizo te- stov HPV po vsej Sloveniji. V 20 letih se je tega pregleda udeležilo 740.000 žensk, pravočasno je bilo odkritih in zdravlje- nih 33.500 predrakavih sprememb ma- terničnega vratu in odkritih 2.664 ra- kov materničnega vratu. Brez skrbne- ga in uspešnega izvajanja programa bi številne slovenske ženske še vedno umirale za rakom, ki ga je sicer mogoče gram Zora, lahko dobra podlaga za to, da bi se vsakodnevna praksa Zore v čim večji meri uveljavila tudi v širšem sis- temu zdravstvenega varstva v Sloveniji. UDELEŽBA NA PREGLEDU MED ZGORNJESAVINJČANKAMI UPADA Visoka udeležba žensk na presejalnem pregledu Zora ni samoumevna, ampak je v veliki meri pogojena z uspešnim in- formiranjem žensk. Število udeleženk na presejalnem pregledu namreč skozi leta nekoliko niha. Po podatkih porta- la Zdravje v občini se je v referenčnem obdobju 1. 7. 2015 – 30. 6. 2018 (objava 2020) pregleda udeležilo 71,7 % žensk, prav toliko kot v obdobju 1. 7. 2018 – 30. 6. 2021 (objava 2023). V Savinjski regiji je udeležba od objave v letu 2020 do obja- ve 2023 upadla za 1,7 %, precej bolj alar- mantno pa je upadla v Zgornji Savinj- ski dolini. V enakem obdobju se je ude- ležba namreč znižala kar za 6 %. Ude- ležba je najbolj padla med Lučankami, 4 Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 Tema tedna, Aktualno saj se jih je v zadnjem merjenem re- najbolj vestnimi udeleženkami pregle- inštituta Ljubljana je namreč prišla no- ferenčnem obdobju pregleda udeleži- da v naši dolini. vica, da precepljenost osnovnošolk proti lo kar 10,3 % manj kot obdobje prej. Po BREZPLAČNO CEPLJENJE PROTI HPV precej upada. V šolskem letu 2021/22 objavi iz letošnjega leta se je med Zgor- HPV ODSLEJ ŠE BOLJE DOSTOPNO je bila v Sloveniji zgolj 43,7-odstotna pre- njesavinjčankami presejalnega pregle- Uspešnost programa ZORA je seveda cepljenost šestošolk proti HPV, kar je naj- da v odstotkih udeležilo najmanj Solča- odvisna od rednih obiskov žensk na pre- nižja precepljenost deklet od uvedbe pro- vank (67,7 %) in največ Ljubenk (73,5 %). ventivnih ginekoloških pregledih, hkrati grama cepljenja proti HPV pred 14 leti. Tudi pri pregledu objav iz preteklih let pa želijo v zdravstvu povečati tudi pre- Kot spodbuda je v tem šolskem letu priš- je vidno, da so prebivalke Ljubnega med cepljenost proti HPV. Iz Onkološkega lo do dveh novosti, ki brezplačno ceplje- nje proti HPV delata še bolje dostopno. Presejanost v programu Zora Po novem bodo v skladu z nacionalnim Objava 2023 (referenčno obdobje 1. 7. 2018 – 30. 6. 2021) programom cepljenja brezplačno ceplje- Objava 2020 (referenčno obdobje 1. 7. 2015–30. 6. 2018) ni proti HPV tudi mladostniki na siste- • v odstotkih matskem pregledu v 1. in 3. letniku sre- OBMOČJE Objava 2020 Objava 2023 dnje šole. Prav tako se lahko brezplač- Slovenija 71,7 71,7 no cepijo tudi zamudnice in zamudniki. Savinjska regija 75,9 74,2 Cepljenje sicer izvajajo v starosti okrog 12 Zgornja Savinjska dolina 76,6 70,5 let. Druga novost pa je ta, da je brezplač- no cepljenje proti HPV odslej možno tudi Solčava 75,8 67,7 v UKC Ljubljana. Vodstvo Državnega pro- Luče 79,2 68,9 grama Zora je prepričano, da bi v kombi- Ljubno 80 73,5 naciji s cepljenjem proti HPV raka ma- Gornji Grad 72,1 72 terničnega vratu v prihodnjih desetletjih Rečica 76,9 69,6 lahko celo odpravili. Dosedanje dobro delo in visoka osveščenost žensk pa da- Mozirje 76,1 69,8 jeta upanje, da bo Slovenija med prvimi Nazarje 75,9 71,9 v Evropi, ki ji bo to uspelo. Vir: NIJZ Tatiana Angioi 8. BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE Svetloba 1,8 milijona luči kot obliž na avgustovsko rano Mozirski gaj je s 1. decembrom oži- vel ob novi izdaji božične bajke, ki se je tokrat odela v kar 1,8 milijona pisanih lučk. Na prižigu ob nastopu mraka se je kljub dežju zbralo lepo število domači- nov, ki jih ob tej priložnosti upravljav- ci parka tradicionalno brezplačno pova- bijo medse. Za še boljše razpoloženje so poskrbele pevke tria Mačice. POMAGALI ŠTEVILNI PROSTOVOLJCI Kot celotne Nove Loke in Loke pri Mo- zirju je v avgustovskih poplavah vodna ujma prizadela in v veliki meri uničila tudi Mozirski gaj, od katerega so ostali zgolj objekti. Gredice, poti in vse osta- lo je voda odnesla in popolnoma spre- Barve lučk se prelivajo iz enega v drug del parka in vabijo obiskovalce, menila videz parka. Njegovi skrbniki in da jim sledijo. upravljavci, na čelu z Darkom Beletom, niso ostali brez optimizma in trdne vo- BOŽIČNA BAJKA V OSMI simbolizira dejstvo, da po vsakem dežju lje. Z ekipo, ki skrbi za urejenost parka, IZVEDBI posije sonce. Evropski drevored je zaža- močno ojačano s cvetličarji iz vse Slove- Več tisoč ur prostovoljcev je botrova- rel v beli barvi, ki simbolizira mir in har- nije in mnogimi drugimi prostovoljci, so lo dejstvu, da je Mozirski gaj znova pri- monijo ter sodelovanje in prijateljstvo. v dobrih dveh mesecih poskrbeli za naj- meren za obisk. Vodstvo društva se je ob Začarano vas so z roza barvo spreme- nujnejše čiščenje. Odstranili so mulj in tako dobrem odzivu prostovoljcev in še nili v pravi Barbie svet. Barve se preli- kamenje, popravili poti in ograje, začeli boljšem rezultatu njihovega dela odlo- vajo iz enega v drug del parka in vabijo z betoniranjem robnikov in podobnimi čilo, da se kljub katastrofi loti osme bo- obiskovalce, da jim sledijo. Na otvoritvi gradbenimi deli. Vse s trdnim ciljem, da žične bajke. Dober mesec je trajalo, da bajke, ki je bila tudi letos dan pred ura- park naslednjo pomlad znova oživi. Se- je ekipa razprostrla odejo iz kar 1,8 mi- dnim začetkom, namenjena pa doma- veda do pomladi sanacija ne bo konča- lijona barvnih led luči. Slednje so tok- činom, sta zbrane pozdravila Ivo Milo- na, saj bodo potrebne mnoge nove po- rat razporejene enobarvno po posame- vanovič in Darko Bele, župan Ivan Su- saditve, kar pa terja svoj čas. V letu ali znih delih parka. Od rdeče na začetku, hoveršnik pa je skupaj z otroki odšte- dveh pa bo etnološko hortikulturni bi- ki simbolizira avgustovske katastro- val do svečanega prižiga luči. ser znova na poti stare slave. falne poplave, do mavričnega loka, ki Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 5 Iz občin, Gospodarstvo ZBOR KRAJANOV KO ŠMARTNO OB DRETI Predstavljen idejni načrt za povečanje poplavne varnosti V Šmartnem ob Dreti so pripravili in župan Občine Nazarje Matej Pečov- prevoznost cest,« je povedal Fazarinc zbor krajanov, na katerem so v gasil- nik. Krajane so zanimale konkretne re- in predstavil idejni projekt. Po njego- skem domu spregovorili o poplavni var- šitve problemov. Nekateri njihovi objekti vem naj bi znižali prag pri trgovini in nosti kraja, ki je bil v nedavni ujmi zelo so namreč še vedno zelo ogroženi, zato dna na sotočju. Odstraniti bo treba jez prizadet. O aktivnostih, ki naj bi rešile so želeli slišati, kako se bodo pristojne in poglobiti strugo Drete za cel meter. Iz- razlivanje Drete in njenih pritokov, so službe lotile dela. vedli naj bi tangencialno sotočje Drete na srečanju spregovorili gradbeni inže- SANACIJO NAJ BI KONČALI in Lizovnice. Ob Dreti in cesti proti hi- nir in hidrolog Rok Fazaric, vodja sek- LETA 2025 šam naj bi naredili varovalne zidove in torja za območje Savinje v Direkciji Re- »Najprej je treba z nujnimi deli vzpo- ob gasilnem domu drčo. A to je le idejna publike Slovenije za vode Nataša Kovač staviti pretočnost strug in zagotoviti zasnova, po kateri naj bi pripravili načrt obnove in v nadaljevanju dokumenta- cijo ter šele potem začeli dela. Vse sku- paj naj bi bilo zaključeno do leta 2025. NA DRETI BODO IZVAJALI INTERVENCIJSKA DELA DO KONCA LETA Kovačeva je poudarila, da se sedaj iz- vajajo le intervencijska dela. Odstranju- jejo naplavine in zagotavljajo pretočnost struge Drete. Z omenjenimi deli naj bi končali do konca leta. Šele potem bi sle- dila sanacija. Župan je zagotovil, da se bo tako sam, kot tudi občinski svet zav- zemal, da projekt ne ostane le na papir- ju. Prav tako bo skupaj s krajani iskal re- šitve za večjo poplavno varnost v kraju. Krajane Šmartnega ob Dreti so zanimale konkretne rešitve problemov. Tekst in foto: Marija Šukalo NAZARJE Prodajalna Mercator bo odprla svoja vrata, a šele po popolni prenovi V Nazarjah, kjer je po avgustovskih izdelkov, zato je podjetje takoj po prvi vpliva.« Na Mercatorjevo prodajalno v poplavah povsem ohromela storitve- sanaciji in ugotavljanju dejanskih pos- Nazarjah bo torej treba nekaj časa še po- na dejavnost živilskih trgovin, se je že ledic poplave pristopilo k izdelavi načr- čakati. Sta pa v oktobru svoje prenovljene skoraj povsem vzpostavilo stanje, kot so tov za sanacijo. »Trenutno smo v postop- prostore odprli najprej trgovina Spar par- ga bili kupci vajeni. Zapuščena ostaja le ku pridobivanja gradbene dokumentaci- tner Nazarje in nato še trgovina Euros- prodajalna Mercator sredi Nazarij, am- je za celovito prenovo trgovine v Nazar- pin na Prihovi. Konec novembra je svoja pak tudi tej se obetajo boljši časi. Ven- jah. Upamo, da bodo vsi postopki tek- vrata kupcem znova odprl tudi povsem dar bo na odprtje treba počakati še ne- li izredno hitro, tudi zato, da bi trgovina prenovljen TPC SAŠA Kmetijske zadruge kaj časa, v podjetju Mercator so se loti- lahko čim prej zaživela in odprla vrata za Šaleška dolina. li celovite prenove nazarske prodajalne. kupce. Žal pa na same postopke nimamo Tatiana Angioi BO MERCATORJEVA PRODAJALNA SPLOH ŠE DELOVALA? Prodajalna Mercator, ki stoji sredi sa- mega kraja, je bila za marsikaterega ob- čana dragocena, saj so se po nakupih lahko odpravili brez prevoznega sredstva. Že dolgo let imajo Nazarčani sedaj na do- segu nog tudi trgovino Spar partner Na- zarje in nekoliko dlje prodajalno Euros- pin. Kljub temu je zanimanje za to, kaj se bo dogajalo z Mercatorjevo prodajal- no oziroma ali bo v Nazarjah sploh še de- lovala, veliko. Za informacije glede tega smo se obrnili na podjetje Mercator d.o.o. Njihova služba za odnose z mediji nam je zagotovila, da se v Mercatorju zaveda- Iz Mercatorja so nam sporočili, da so trenutno v postopku pridobivanja jo želje potrošnikov po široki ponudbi gradbene dokumentacije za celovito prenovo trgovine v Nazarjah. (Foto: NK) 6 Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 Gospodarstvo Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 7 Iz občin MINISTRICA ALENKA BRATUŠEK NA REČICI OB SAVINJI Župani pozvali ministrico, da država čim prej pristopi k sanaciji vodotokov Županja Občine Rečica ob Savinji Maj- Gostiteljica Potočnikova je predsta- izvedenih interventnih del in uvrsti- da Potočnik je gostila ministrico za in- vila vzroke za nastanek poplav v obči- ti suhe zadrževalnike ob Savinji v dr- frastrukturo Alenko Bratušek. Delov- ni in nakazala možnosti izvedbe proti- žavni prostorski načrt. Prepričani so na- nega srečanja z Bratuškovo, ki trenutno poplavnih ukrepov. Ob tem je poudari- mreč, da mora država čim prej pristopi- vodi tudi ministrstvo za naravne vire in la, da so v primeru neizvedbe zaščitnih ti k sanaciji vodotokov. prostor, so se udeležili tudi vodja sek- ukrepov ogrožene vse hiše ob vodoto- INTERVENTNI UKREPI NAMENJENI torja za območje Savinje na Direkciji Re- kih. Tudi prisotni župani so predsta- PREDVSEM PRETOČNOSTI publike Slovenije za vode Nataša Kovač, vili stanje in pričakovanja glede inter- A interventni ukrepi so po besedah župani zgornjesavinjskih občin ter občin ventnih ukrepov na vodotokih, cestah vodje sektorja za območje Savinje Ko- Šmartno ob Paki in Braslovče. in plazovih. Pozvali so ministrico, naj vačeve namenjeni predvsem pretoč- OKREPITI JE TREBA ŠTEVILO okrepi število nadzornikov za nadzor nosti, sanacijska dela pa bodo izvajali NADZORNIKOV pozneje. V strugi Savinje v rečiški ob- čini je po njenih podatkih osem stro- jev, ki bodo do konca leta odstranjevali naplavine. Poleg tega načrtujejo sanaci- jo opornih zidov ob potoku Rečica in či- ščenje zadrževalnikov. Z ZAKONOM O OBNOVI DVAJSET ODSTOTKOV PREDPLAČIL ŠKODE Ministrica je napovedala sprejem Za- kona o obnovi ter predstavila predpla- čila za obnovo poškodovanih stanovanj. Lastniki so že prejeli odločbe o predpla- čilih. Ta bo dvajset odstotkov od ocenje- ne škode nepremičnine, ki je zavedena na spletni aplikaciji Ajda. Do omenje- nih zneskov so upravičeni lastniki, ki imajo škodo višjo od šestih tisočakov in Ministrica je na sestanku napovedala sprejem Zakona o obnovi ter predstavila niso upravičeni do nadomestne gradnje. predplačila za obnovo poškodovanih stanovanj. (Foto: arhiv občine) Marija Šukalo OBČINA MOZIRJE V rebalansu proračuna prihodki za sanacijo po poplavah Proračun Občine Mozirje se je po predplačilu s strani države za ocenjeno škodo v avgustovskih poplavah povečal za dobre štiri milijone evrov. Proračun za tekoče leto je tako visok skoraj 13,7 milijona evrov. Zaradi novih prihodkov in tudi odhodkov, ki ob pripravi prora- čuna niso bili pričakovani, je občinska uprava na čelu z županom Ivanom Su- hoveršnikom pripravila rebalans prora- čuna, da bi se kar najbolj približali re- alnemu stanju. V rebalansu je zajet pri- hodek v vrednosti dobre štiri milijone, ki je namenjen za urejanje posledic po poplavah in bo ostal na rezervi, saj mora občina pripraviti sanacijski program, po Občina Mozirje ima načrtovanih veliko projektov, večinoma gre za sanacijo po katerem se bodo izvajala dela. Sredstva poplavah. (Foto: FB Gasilci Mozirje) bodo na občinskem računu počakala do V proračunu za prihodnje leto je pla- Planiranih je veliko projektov, večino- izvedbe katerega od projektov sanacije, nirano 5,2 milijona evrov prihodkov ter ma gre za sanacijo po poplavah, zaklju- prav gotovo pa to ne bo v tem letu. Če 8,1 milijona evrov odhodkov. Negativ- čeni pa bodo tudi nekateri projekti, ki so bo občina v enem letu uspešno porabi- no stanje bo pokrito s sredstvi, ki bodo že v teku. Predlog proračuna je sedaj v la ta sredstva, bo upravičena do preos- ostala na računu v tem letu, tako da bo 30-dnevni javni obravnavi. tanka sredstev ocenjene škode. občina kljub temu poslovala pozitivno. ŠMS 8 Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 Organizacije, Iz občin LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE Obisk predstavnikov partnerstva Kilkenny iz Irske Predstavniki LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline so v sklopu projekta so- delovanja »Manj je več« gostili partnerje iz Irske. Projekt je sofinanciran iz Evrop- skega kmetijskega sklada za razvoj po- deželja, naslavlja več nivojev skrbi za okolje, varovanje okolja, zmanjševa- nja in ponovne rabe plastičnih odpad- kov, prilagoditve kmetijstva podnebnim spremembam, zagotavljanje trajnostne proizvodnje odpadne hrane, prehranske varnosti, trajne predelave hrane in traj- nostne rabe hrane ter zmanjšanje koli- čine zavržene hrane. OGLED DOBRIH PRAKS IN SKRB ZA OKOLJE Ogledali so si dobre prakse na obmo- čju pet vključenih LAS-ov iz celotne Slo- venije, med njimi tudi LAS Zgornje Sa- Sodelovanje z Irci je del projekta Evropskega kmetijskega sklada za razvoj vinjske in Šaleške doline. Na tem obmo- podeželja. (Foto: arhiv Zavoda Savinja) čju so v projekt vključeni Plastika Skaza, izčrpavanja. Le nekaj korakov stran Kozjansko, na območju Ptuja in Lenarta PUP Saubermacher, OŠ Karla Destovni- so nato partnerje povabili v Osnovno v Slovenskih goricah sta se predstavila ka Kajuha Šoštanj, OŠ Ljubno ob Savi- šolo Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, LAS Bogastvo podeželja in LAS OVTAR nji, Zavod Savinja pa skrbi za vodenje in s predstavitvijo šole in ogledom učil- Slovenskih goric. Po napornih, a prijet- koordinacijo projekta. nice na prostem. Učilnica je nastala v nih treh dneh so partnerji iz Sloveni- Na območju Zgornje Savinjske in Ša- času izvedbe projekta. Dan so zaključi- je in iz Irske odšli polni znanja in no- leške doline se je irskim partnerjem li z večerjo slovenskih dobrot. Osnovna vih idej. Njihova medsebojna interak- predstavilo podjetje Plastika Skaza s šola Ljubno ob Savinji je preko projekta cija in pogovori so obrodili veliko sa- predstavitvijo podjetja in proizvodnih prenovila gospodinjsko učilnico ter iz- dov, predvsem pa prinesli veliko zna- prostorov, ter njihove vloge v projek- dala knjižico receptov za pripravo jedi iz nja, ki ga lahko aplicirajo v domačem tu. Sledil je ogled zbirnega centra pod- ostankov hrane. okolju. Nadejajo se, da bo takšnih obi- jetja PUP Saubermacher v Velenju ter USPEŠEN OBISK skov in izmenjav dobrih praks v priho- kasneje še ogled zbiralnika odpadne- Obiskovalci iz Irske so v okviru obi- dnosti še več. ga gospodinjskega olja, z demonstracijo ska obiskali še območje LAS Obsotelje in ŠMS OBČINA REČICA OB SAVINJI V letu dni so se razveselili 15 novorojencev Županja Občine Rečica ob Savinji Maj- povabljenih 15 družin z novorojenci, za- je dogodka udeležilo nekaj manj. da Potočnik je s sodelavci v tamkaj- radi bolezni in slabšega vremena se jih BR šnjem vrtcu Lipa pripravila sprejem za letošnje novorojence in njihove starše. Kot so zapisali na občinski spletni stra- ni, so jih s prisrčnim programom razve- selili otroci iz vrtca, ki so pokazali, kaj počnejo v dopoldanskem času in tako male nadobudneže na najboljši način povabili medse. Na Rečici ob Savinji je v enoto vrtca Lipa, ki deluje pod okriljem JVIZ Mozirje, vpisanih 78 otrok, ki so razvrščeni v pet oddelkov. Zbrane sta poleg županje Po- točnikove nagovorili še pomočnica rav- nateljice vrtca Nataša Marovt in Sabi- na Kramer v imenu Osnovne šole Re- čica ob Savinji. Predstavili sta delovanje vrtca in šole ter izrazili željo, da se starši odločijo za vpis svojih otrok v domači vzgojno-iz- Na sprejem je bilo povabljenih 15 družin z novorojenci, zaradi bolezni in obraževalni ustanovi. Na sprejem je bilo slabšega vremena se jih je dogodka udeležilo nekaj manj. (Foto: arhiv občine) Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 9 Gospodarstvo, Vzgoja in izobraževanje 24. SREČANJE ČLANOV KMETIJSKE ZADRUGE ŠALEŠKA DOLINA V NAZARJAH Srečanje združili z uradno otvoritvijo prenovljene trgovine Kmetijska zadruga Šaleška dolina je Drev nanizal nekaj podatkov ob sana- V PRVI VRSTI SO SVETOVALCI zadnjo nedeljo v novembru v Nazarjah ciji. »Škode je bilo za več kot milijon in Sicer pa je kupcem že od odprtja leta pripravila srečanje poslovnih partnerjev. pol evrov. V trgovini je bilo dva metra 2013 na voljo bolj ali manj stalna, enaka Slednjega so združili s slavnostno otvo- vode, vsi izdelki poplavljeni, umazani ekipa prodajalcev, za katere Drev pravi, ritvijo prenovljenega Trgovsko-prodaj- z muljem. Vse smo morali izprazniti, da so najprej svetovalci in potem pro- nega centra Saša, ki ga je nedavna ujma oprati, posušiti, postaviti nove stene. dajalci. »V trgovini ponujamo ves kme- popolnoma uničila. Druženje so pričeli s Potem pa seveda naročiti novo opre- tijski repromaterial in vse za vrtičkarje, slavnostno mašo v cerkvi Marija Naza- mo, ki je nismo mogli dobiti takoj. A z hkrati s prenovo pa smo poskrbeli tudi ret v Nazarjah in nadaljevali na parkiri- maksimalnim angažiranjem naše eki- za nekaj novosti,« je med drugim po- šču pred poslovnim centrom na Prihovi. pe, najemodajalca in prostovoljcev smo vedal direktor Drev. Dogodek, ki so ga LJUBEZEN DO SLOVENSKE ZEMLJE trgovino uredili tako, da jo ponovno od- s pesmijo obogatili pevci Mariborske- IN JEZIKA JE SLOVENCE OHRANILA piramo,« ni skrival zadovoljstva direk- ga okteta, se je po otvoritvi nadaljeval Dogodka so se udeležili številni vi- tor in poudaril, da so v Nazarjah priso- z družabnim srečanjem in pogostitvijo. dni predstavniki politike in gospodar- tni že desetletje. Marija Šukalo stva. Slavnostni prerez traku je opravil Janez Janša, predsednik Slovenske de- mokratske stranke. Ta je v svojem go- voru izpostavil, da se kmet ne sooča le z naravnimi neprilikami, temveč tudi z muhavostjo oblasti. »Slovenski narod je šel skozi hude preizkušnje. Uničili ali potujčili so nam zemljo, ostal pa je kmet na svoji zemlji. Ljubezen do slovenske zemlje, do tradicije in jezika je Slovence ohranila,« je bil kritičen Janša. Z MAKSIMALNIM ANGAŽIRANJEM VSEH USPELI SANIRATI TRGOVINO Obiskovalce sta pozdravila tudi pred- sednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič in direktor Kmetijske zadru- ge Šaleška dolina Ivan Drev. Medtem ko je Florjančič krajanom in zadružni- Kmetijska zadruga Šaleška dolina je srečanje poslovnih partnerjev združila s kom čestital za izjemen trud, prizadev- slavnostno otvoritvijo prenovljenega trgovsko-prodajnega centra na Prihovi. nost in hitro sanacijo trgovine, pa je (Foto: Marija Šukalo) VARSTVENO DELOVNI CENTER SAŠA Ministrstvo razrešilo direktorico Darjo Fišer Že pred časom so se v medijih pojavile aroganten odnos. Zdaj že nekdanja di- novice o nesoglasjih med svetom zavo- rektorica je v odzivu dejala, da je bila da Varstveno delovnega centra SAŠA in tarča mobinga. Že februarja letos svet direktorico Darjo Fišer. Člani sveta za- zavoda zaradi netransparentnega pri- voda so pri obravnavi predloga progra- kaza porabe javnih sredstev in sredstev ma za leto 2023 ugotovili, da predlog ne uporabnikov ni potrdil poslovnega po- vsebuje vseh relevantnih podatkov za ročila zavoda za leto 2022. Pristojno mi- odločanje, zato ga niso sprejeli in so ga nistrstvo se na to ni odzvalo. Prav tako s sklepom zavrnili. S 30. novembrom je se ni odzvalo na številne nepravilnos- Ministrstvo za solidarno prihodnost z ti pri vodenju zavoda na vseh področjih delovnega mesta direktorice VDC SAŠA dela, s katerimi so člani zavoda sezna- Darjo Fišer razrešilo. Svet zavoda je na nili ministrstvo. Zaradi domnevne kraje izredni seji za vršilko dolžnosti imeno- zdravstvenih kartotek so VDC Saša obi- val Simono Miklavžin, univerzitetno di- skali kriminalisti. Prav tako so obravna- plomirano pravnico, zaposleno na CUDV vali okoliščine domnevnega pogreša- Dobrna, ki bo zavod vodila do izbire no- nja zdravstvenih kartonov in marca le- vega direktorja. tos okoliščine domnevne odtujitve zdra- Člani sveta zavoda so sicer Darji Fi- Na račun nekdanje direktorice vil v zavodu. šer očitali številne nepravilnosti in tudi zavoda letijo številni očitki. Tekst in foto: ŠMS 10 Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 Iz občin, Organizacije DONACIJA KRALJEVINE ŠVEDSKE V SOLČAVO Montažna mostova dve domačiji ponovno povezala s svetom »Za vsakim dežjem posije sonce in omogočata dostop do domačij, ki sta bili in ob podpori Uprave RS za zaščito in pretekli teden je sonce v Solčavi res dobre tri mesece brez cestne povezave, reševanje ter Kraljevine Švedske uspe- močno sijalo,« so zapisali na družab- dostop po pešpoteh pa je bil otežen za- li nadomestiti. Županja Občine Solčava nem omrežju občine. Na dveh doma- radi posledic obilnega deževja. Katarina Prelesnik je pojasnila, da je čijah, pri Gašpircu in pri Vrbanu, z nji- DVA UNIČENA MOSTOVA za, prav tako v poplavah uničen, Rački mi pa tudi ostali krajani, so se razvese- ŠE ČAKATA NA SANACIJO most v delu projektna dokumentacija, lili mostov, čeprav začasnih, ki jih je po V neurju 4. avgusta je narasla Savinja za most Opresnik pa si tudi prizadeva- avgustovskih uničujočih poplavah Kra- v Solčavi odnesla štiri mostove in dva jo čim prej najti ustrezno rešitev. ljevina Švedska donirala v Solčavo. od teh so v okviru mednarodne pomoči BR V NESREČI NISO OSTALI SAMI Konec novembra je tako potekala slo- vesna otvoritev ob prisotnosti predstav- nikov občine, donatorja, Uprave RS za zaščito in reševanje, krajanov in izva- jalcev ter ob blagoslovu patra Karla Gr- žana. Ob zavedanju, da v nesreči ven- darle niso ostali sami, so se razveseli- li pridobitve v skupni vrednosti 400 ti- soč evrov, v prihodnje pa seveda upajo tudi na stalna mostova. PO DOBRIH TREH MESECIH BREZ CESTNE POVEZAVE Po vodni ujmi so se prizadeti prebi- valci znašli pred nepredstavljivimi te- žavami, kako priti v šolo, službo, po opravkih, kaj šele v primeru nena- Besede veselja in zahvale županje Občine Solčava Katarine Prelesnik ob dnih zdravstvenih težav. Mostova sedaj otvoritvi mostu do domačije Vrban. (Foto: arhiv Občine Solčava) MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA 2023 Mozirje ponovno najlepše med najlepšimi S slovesno prireditvijo v Novi Gorici, Turistična zveza Slovenije je letos 32. prebivalce in goste, varovanja naravne v okviru Dni slovenskega turizma, se je organizirala tekmovanje v urejenosti in kulturne dediščine, varovanja okolja končalo letošnje tekmovanje oziroma slovenskih krajev. Projekt spodbuja so- in gostoljubnost. Prva je na delu v vsa- natečaj Turistične zveze Slovenije Moja delovanje in povezovanje prebivalstva ki ocenjevalni kategoriji regijska komi- dežela - lepa in gostoljubna. Mozirje je pri varovanju, ohranjanju in urejanju sija. Slednja je najavljena. V Mozirju so letos tekmovalo v dveh kategorijah, med naravnih vrednot in kulturne dediščine bili člani komisije pred poplavami, ogle- manjšimi mesti in v urejenosti trških s turizmom. Komisija ocenjuje področja dali so si kraj in okolico. Druga komisi- jeder. V obeh so ji ocenjevalci nameni- kakovosti turistične ponudbe in ureje- ja je bila v kraju konec avgusta, ogleda- li največ točk in s tem naziv najlepšega. nosti kraja, kakovosti življenja v kraju za la pa si je urejenost trškega jedra. Obe komisiji sta očitno Mozirje zelo dobro ocenili, da se je v obeh kategorijah uvr- stilo med tri najlepše v državi. Zavoljo tega je sledil še en obisk oziroma dva, s strani državnih komisij oziroma ko- misij Turistične zveze Slovenije. Ta dva obiska nista bila najavljena, člani komi- sije pa so bili z videnim očitno več kot zadovoljni. Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je zato na slovesnosti pre- jel kar dve priznanji za dve prvi mesti. Ob tem je povedal, da je Mozirje z oko- liškimi vasicami pravi biser, za katere- ga skrbe vsi občani. Zavoljo tega, da se dobro počutijo in svoje počutje delijo z Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je na slovesnosti v Novi Gorici prejel obiskovalci. kar dve priznanji za dve prvi mesti. (Foto: Iztok Pipan) Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 11 Organizacije, Iz občin SANACIJA PO POPLAVAH Oblikovano je Partnerstvo za Savinjo - ZSD Katastrofalne posledice ujme z zgo- in naravovarstva, ki so podali predloge gospodarstva, za rešitev stanovanjskih dovinskimi poplavami v avgustu 2023 celovite in sonaravne sanacije Savinje z problemov prebivalstva, za sanacijo jav- so spodbudile med nosilnimi deležni- njenimi pritoki in hodourniki. ne infrastrukture ter na ažurno in koor- ki v Zgornji Savinjski dolini željo po ce- AKTIVNO BODO, DOKLER NE dinirano sodelovanje z vlado ter ostali- lostnem pristopu k sanaciji v luči pre- DOSEŽEJO ZAČRTANIH CILJEV mi pristojnimi institucijami za uspeš- ventivnih in kurativnih potreb. Na po- Kot pravijo predstavniki partnerstva, no sanacijo, obnovo in razvoj doline. budo podjetnika Iztoka Podkrižnika se je cilj celovita in dolgoročno naravnana Partnerstvo trenutno predstavlja nefor- je oblikovalo Partnerstvo za Savinjo - sonaravna sanacija Zgornje Savinjske malno obliko sodelovanja zainteresira- ZSD, sestavljeno iz županov vseh sed- doline, zagotovitev ustreznih finančnih nih, ki se namerava v naslednjih tednih mih zgornjesavinjskih občin, vodil- sredstev za izvedbo začrtanih projektov preoblikovati tudi v formalno partner- nih gospodarstvenikov, predstavnikov in z rešitvami zagotoviti varne pogoje za stvo. Partnerstvo bo aktivno, dokler se nevladnih in razvojnih organizacij ter življenje. Pri tem se partnerstvo v prvi ne dosežejo začrtani cilji. predstavnikov ljudske modrosti. fazi osredotoča na ukrepe za oživitev NK POPOPLAVNA SANACIJA ZA DOLGOROČNO ODPORNOST Po prvih treh srečanjih so izoblikova- li temeljno smer sodelovanja, vključ- no z jasnimi smernicami za usklajeva- nje vseh aktivnosti na regijskem in na- cionalnem nivoju. Skozi pogovore in moderirane delavnice so se izoblikova- li štirje ključni stebri, in sicer zagota- vljanje varnosti, popoplavna sanacija za dolgoročno odpornost, skrb za lju- di in skrb za dolgoročni razvoj. Predsta- vljajo temelj strateškega in operativnega sodelovanja partnerstva. Skupina je na dosedanja srečanja povabila tudi vidne strokovnjake s področja urejanja voda in Partnerstvo bi med drugim rado z rešitvami zagotovilo varne pogoje hudourništva, gozdarstva, gradbeništva za življenje. PARTNERSTVO ZA SAVINJO Amandma k Predlogu zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORF) Lokalne skupnosti, gospodarstveniki obnovo in razvoj po naravni nesreči, se koordinirano obnovo in razvoj celot- in medstrukturna območna partnerstva zagotovi sistemsko financiranje za delo- ne Zgornje Savinjske doline po poplavi. Zgornje Savinjske doline skupaj predla- vanje, za pripravo predloga celovite ob- Partnerji s svojimi različnimi strokov- gamo dopolnitev 95. člena Zakona o ob- nove in razvoja poplavljenega območja nimi znanji in izkušnjami pripravljamo novi, razvoju in zagotavljanju finančnih ter sredstva za izvajanje projektov. skupne predloge rešitev in projekte za sredstev AMANDMA k Predlogu zakona Namen amandmaja je, da se Zgor- program obnove in razvoja na prizade- o obnovi, razvoju in zagotavljanju fi- nji Savinjski dolini zaradi izrednih raz- tih območjih za celotno dolino. Naloga nančnih sredstev (ZORF), nujni posto- mer - katastrofalnega uničenja po celot- institucije je, da sodeluje pri koordina- pek, (EPA 1188 – IX). ni dolini in ogromne gospodarske ško- ciji ukrepov, pripravi in izvajanju sku- Z amandmajem se predlaga, da se za de, omogoči učinkovita organiziranost pnih projektov ter v sodelovanju z dr- po poplavno obnovo in razvoj na zakro- poplavnega območja ter povezanost ce- žavno tehnično pisarno in pristojnimi ženih območjih, ki so bila najbolj priza- lotne doline pri načrtovanju obnove in ministrstvi, skrbi za lokalni nadzor nad deta po avgustovski poplavi in posledič- razvoja. Lokalni partnerski instituciji za namensko porabo sredstev. no utrpela največjo dolgoročno škodo, obnovo in razvoj se uredi sistemsko fi- Predlog amandmaja vlagamo združe- kjer bo odpravljanje posledic trajalo več nanciranje za delovanje, pripravo pre- no predstavniki Zgornje Savinjske do- let (primer: poškodovane alpske doline, dloga sanacijsko-razvojnega programa line: predstavniki lokalnih skupnosti, kjer so imeli plazovi, hudourniški vodo- in za izvajanje skupnih projektov iz na- vsi župani, gospodarstveniki in obmo- toki in alpske reke Savinja, Kamniška Bi- slova državne pomoči in s tem omogo- čna medstrukturna partnerstva, na ob- strica, Meža … največjo poplavno in ru- či vzpostavitev novih temeljev za dolgo- močju zgornjega toka porečja reke Savi- šilno moč) omogoči tudi učinkovita or- ročno vzdržno prihodnost doline. nje, občin Solčava, Luče, Ljubno ob Sa- ganizacija, celovito načrtovanje in skup- V Zgornji Savinjski dolini se v ta na- vinji, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Na- no koordiniranje obnove in razvoja pri- men partnersko povezujemo v »lokal- zarje in Mozirje. zadetega območja. Namensko ustano- no institucijo za obnovo in razvoj po Iztok Podkrižnik, vljeni lokalni partnerski instituciji za naravni nesreči«, ki namensko skrbi za PARTNERSTVO ZA SAVINJO – ZSD 12 Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 Zgodovina in narodopisje Frischauf o gradnji ceste iz Luč v Solčavo leta 1894 (2) deželnemu odboru, da je ta sprejel načrt čisti apnenci in čisti dolomiti. Slednji (potem ko je bila gradnja ceste iz Luč so posebno lepi v bližini Igle. Lepote v Solčavo končana pred načrtovanim pokrajine pri Igli pri tem niso bile prav rokom in so bili doseženi prihranki pri nič prizadete, temveč celo poudarjene. znesku, odobrenem za to gradnjo): z S ceste se da zdaj uživati veličasten PETER WEISS odlično delovno skupino takoj začeti pogled na skalne gmote, ki tvorijo prestavitev odseka ob Primožu v cesto »Iglino uho«; tega se pred izgradnjo Prebiramo slovenski prevod ustreznih po [levem] bregu [Savinje]. Tudi ta ceste ni dalo videti. Presihajoči studenec razdelkov iz knjige dr. Johannesa gradnja je bila kljub vsem motnjam je bil pri gradnji upoštevan in leži tik Frischaufa Priključitev Savinjskih Alp, ki zaradi neurij končana še jeseni 1894. ob cesti, v njegovi bližini je votlina, ki je izšla leta 1895. Leto pred tem je dozorel Vodenje gradnje ceste čas, da tudi Solčava in skrajni zgornji del v zgornjem delu Savinj- Zgornje Savinjske doline dobi cesto, po ske doline je bilo zau- kateri bo ob Savinji dostopna iz nižje pano direktorju železnic ležečih krajev. Po desetletjih birokratskih dežele Štajerske Augu- priprav so se dela odvila zelo hitro, stu von Rabcewiczu, za ne samo na odseku iz Luč v Solčavo, delovodja pa je bil ime- ampak takoj zatem tudi od Ljubnega do novan gospod Remigius Luč, kjer je bilo treba speljati cesto po Zobel. Delavci so bili ve- bolj položnem terenu po levem bregu činoma Primorci, pod- Savinje, in sicer pod Primožem. jetnik Valentin Čuš [pri Frischaufu Cuš] (iz kraja Cesta čez deset minut [hoje od Sedlo [pri Frischaufu Se- znamenja med Ljubnim in Lučami] dula] pri Breginju). prečka majhen potok, kmalu zatem Prestavljena cesta ob pa se začenja močvirno mesto (Blata) Primožu se začne ne- in v naslednjih desetih minutah se kaj metrov pred ome- pride čez cestno vzpetino Vranca; ta je njenim znamenjem [20 kakih 77 metrov višje od omenjenega minut hoje od Ljubnega znamenja. Zdaj se cesta v kake četrt ure navzgor], sledi sprva po spet strmo spusti do Savinje, ki ima tu 9 rahlem klancu na vznož- metrov padca na 1 kilometer. Nadaljnji ju Primoža in potem na del poti poteka blizu Savinje in se ga da delu, dolgem 120 me- – še posebej na področju občine Luče, trov, preseka skalno ste- kjer so se leta 1873 lotili temeljitega no Pod Vranco, kjer po- izboljšanja in del poti, ki je prej potekal teka 4,5 metra nad Savi- čez Koželjevo goro (strmina Raduhe pred njo. Po 2,45 kilometra se vasjo), prestavili za 2000 goldinarjev – prestavljena cesta pri- glede na današnje prometne zahteve druži stari. Največji vzpon označiti za zadostno. na tem delu je 6 odstot- »Če ne bi bila ovira draga prestavitev kov. Gradbeni stroški so ceste čez Primož, bi se dalo z omejenim znesli 7500 goldinarjev. zneskom pot od Ljubnega proti Lučam Cesta Luče–Solčava spremeniti v dobro vozno pot« [je je v celoti novogradnja napisal Frischauf leta 1877 v nemški v dolžini 9,24 kilome- knjigi Savinjske Alpe]. Mnoge izboljšave tra. Začne se takoj pri je izvedla občina Ljubno, skoraj vsako Lučah, vodi po desnem leto so namenili za to cesto pomembne bregu Savinje do 50 ko- zneske (v letih 1884, 1885 in 1888 celo 295 rakov za Pečovskim stu- goldinarjev 88 krajcarjev, 230 goldinarjev dencem. Od tod pelje 75 krajcarjev in 228 goldinarjev). Močvirna nov most na levi breg, ki Dva prehoda pri Igli med Lučami in Solčavo okoli leta 1840, mesta so izboljšali s položenimi tanjšimi se doseže nad Logarsko spodaj po strugi Savinje in zgoraj pot in brv, ki vodita skozi debli, s prestavitvami posameznih delov pečjo. Cesta ostane na Iglino uho (grafika Mayerja in Payneja iz knjige J. G. Seidla poti in s podzidavo s kamni. levi strani od 1,6 do 4,2 Popotovanja po Tirolskem in Štajerskem). Vendar pa je še naprej ostala glavna kilometra, čez četrt ure [hoje] prečka tri daje zavetje ob dežju. Udobna pot vodi s težava – zelo velik vzpon ob Primožu čez Zavračke potoke, v nadaljnje četrt ure je ceste skozi Iglo in potem spet dol k cesti. Savinjo. Za odpravo te zadrege s cesto po mesto pri Igli mimo in po novem mostu Tako se je ohranil tudi ta razstavni kos bregu so bile potrebne moči, ki presegajo se pride čez Savinjo spet na desni breg. stare poti. Napis spominja popotnika sredstva občine in zahtevajo znanje, ki Na tem odseku so bile pri gradnji na gradnjo ceste na tem odseku. Od ga ima le tehnično izobraženi inženir in ceste največje težave, saj je bilo treba drugega mostu gre nova cesta po stari izkušen graditelj cest. Vsak prijatelj naše razstreliti velike skalne gmote. Kamnine trasi. Stroški gradnje so na koncu znesli domovine mora torej biti zelo hvaležen so pretežno temni apnenčasti skrilavci, 23.200 goldinarjev. Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 13 Organizacije, Ljudje in dogodki 3. FESTIVAL USTVARJALNOSTI V RADMIRJU Festival je z dobrodelnostjo presegel okvirje doline Dokaz, kako ustvarjalne so roke po- pripravile tudi dobrodelno prodajo nji- različnih tehnikah. Organizatorice so pri- sameznikov, je bil viden na tradicional- hovih izdelkov za peč za žganje gline. vabile razne posameznike, ki so pripra- nem festivalu ustvarjalnosti v Radmir- Zabavno sta obiskovalce odprtja razsta- vili lepo število tečajev, med njimi osno- ju, letos že tretjem po vrsti. Kljub temu ve popeljali po njej domačinki Jasmina ve izdelave vitraža, klekljanja, izdelave da so marsikatere roke namesto ustvar- Jurič in Urška Nerat, pozdravne bese- adventnih venčkov iz različnih materia- janja letos čistile po poplavah, so bile de pa je spregovoril predsednik celjske lov, rož iz krep papirja ali nogavic, posli- mize v dvorani v Radmirju polne bo- pokrajinske zveze društev upokojencev kava kamenčkov in še kaj se je našlo. Vsa- gastva sposobnih ustvarjalcev. Zasluga Jakob Presečnik. Županje Črne Roma- kodnevno so izdelovali tudi zahvalna da- za bogato razstavo gre organizatoricam ne Lesjak in ljubenskega župana Franja rila, namenjena vsem, ki so tako ali dru- mag. Margareti Atelšek in društvu To- Naraločnika na otvoritvi ni bilo, sta pa gače ljudem pomagali v času poplav. Sta- plica. Letos so v goste prišle tudi klek- oba obljubila obisk na eni od delavnic. rejšim je bila namenjena delavnica upo- ljarice iz Črne na Koroškem. Obe podro- VEČERNA DRUŽENJA OB GLASBI rabe pametnega telefona, vsak večer pa čji povezujejo letošnje poplave, a kot je Skoraj petdeset ustvarjalcev je svo- je bilo poskrbljeno tudi za zabavo, nasto- povedala Atelškova, je letošnji festival je ustvarjanje postavilo na ogled obi- pili so različni zbori in sestavi. Ob njiho- poimenovan tudi Savinjčani za Črnjane skovalcem, ki so imeli ves teden čas, vih nastopih so obiskovalci zapeli, zaple- in je zahvalni. Razstavljeni izdelki so bili da si ogledajo najrazličnejša dela, lah- sali in se sprostili po ustvarjalnih uricah. narejeni iz najrazličnejših materialov in ko pa so se tudi podučili v ustvarjanju v Tekst in foto: ŠMS v najrazličnejših tehnikah. ČRNJANI DEL PROGRAMA Margareta Atelšek je v pozdravnih be- sedah omenila bogastvo ročnih del in da je razstava zahvalna, zahvalna darila pa so se izdelovala vsak dan. Dodala je še, da bogastvo ustvarjanja niso le ročna dela, bogastvo je tudi lepa pisana bese- da, zapeta pesem in ne nazadnje prija- teljska beseda. Razstavljavci niso priha- jali le iz Zgornje Savinjske doline, tudi od drugod jih je bilo nekaj. Med njimi so bile Črjanske klekljarice, ki so s sabo pripeljale tudi dva gosta. Pesnik Stanko Grl je prebral nekaj svojih pesmi, har- monikar Urh Štifter pa je ob igranju na harmoniko privabil obiskovalce tako k petju kot plesu. Črnjanske klekljarice so Margareta Atelšek (levo) je gonilna sila festivala ustvarjalnosti. DELAVNICA IZDELAVE VOŠČILNIC NA REČICI OB SAVINJI Pod spretnimi prsti nastajali unikatni izdelki iz recikliranih materialov Člani rečiških društev prijateljev mla- delovno druženje dobrodošla izkušnja v vsakdanjem življenju. dine in upokojencev so pripravili delav- recikliranja, ki bi lahko pripomogla tudi Tekst in foto: Marija Šukalo nico izdelave voščilnic. V Medgen borzi so ustvarjali udeleženci različnih staros- ti, pod njihovimi spretnimi prsti so nas- tajali unikatni izdelki, narejeni iz različ- nih recikliranih materialov. Motivi na voščilnicah so bili izdela- ni iz posušenih listov in rastlin, kvač- kanih izdelkov, odpadnega papirja sta- rih koledarjev in serviet. Ustvarili so več kot sedemdeset voščilnic, ki jih bodo v času božičnih in novoletnih praznikov z dobrimi željami poslali v domove sta- rejših in tako razveselili številne naslov- nike. Delavnico sta vodili Jožica Jeraj in Marta Velam, ki sta bili v pomoč tako z nasveti pri izdelavi kot pri izbiri moti- vov. Bili sta si enotni, da je bilo tovrstno Udeleženci delavnice so ustvarili več kot sedemdeset voščilnic. 14 Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 Organizacije, Ljudje in dogodki GLASBENA ŠOLA NAZARJE November sklenili s kar tremi dogodki Nastopi, koncerti in druge glasbene prireditve so stalnica v delovanju Glas- bene šole Nazarje. Nič drugače ni bilo v preteklih tednih, ko so učenci dislocira- ne enote na Ljubnem z mentorji prip- ravili prvi, a zelo dobro obiskan na- stop. Temu je sledil tradicionalni kon- cert orglavcev, citrarjev in pevcev v far- ni cerkvi v Mozirju, še prej pa so na na- zarski glasbeni šoli gostovali dijaki Kon- servatorija za glasbo in balet v Ljubljani ter z naborom izbranih skladb počastili spomin na velikega ruskega skladatelja Sergeja Rahmaninova. PRVI NASTOP UČENCEV DISLOCIRANE ENOTE NA LJUBNEM V ljubenskem kongresnem centru je potekal prvi nastop učencev letos usta- Učenci petja, citer in orgel ter njihovi mentorji se radi vračajo v cerkev novljene dislocirane enote Glasbene sv. Jurija v Mozirju. (Foto: arhiv GŠ Nazarje) šole Nazarje na Ljubnem. Razveseli- Učenci petja, citer in orgel ter njiho- je pripravilo program, s katerim so se li so se dobrega obiska in tekom šol- vi mentorji se v novembru s koncertom poklonili spominu na velikega sklada- skega leta napovedali še več glasbenih že tradicionalno radi vračajo v cerkev sv. telja, nastop pa je hkrati predstavljal del dogodkov, s katerimi bodo bogatili kul- Jurija v Mozirju. Ob prazniku sv. Cecili- pouka za učence nazarske glasbene šole. turni utrip kraja. Podružnica na Ljub- je, zavetnice cerkvene glasbe, pevcev in Rahmaninov je kot zadnji veliki ruski nem po besedah ravnatelja Jerneja Ma- glasbil, so pripravili pester nabor skladb romantik videl vlogo umetnika v tem, rinška zelo dobro deluje. Prostor so jim v različnih sestavih. da ustvarja lepoto in govori resnico prav začasno odstopili na tamkajšnji osnov- V SPOMIN SERGEJU RAHMANINOVU iz dna srca. Kot so zapisali, je bil ruska ni šoli, se pa, kot dogovorjeno, nadejajo Dijaki Konservatorija za glasbo in ba- duša v glasbi – čustven, skrajno rahlo- svojih prostorov v kongresnem centru. let v Ljubljani so ob 150-letnici rojstva čuten, čemeren, otožen, razmišljujoč, Dodatne prostore bi še kako potrebovali ruskega skladatelja Rahmanina pripra- včasih divji, vedno pa izrazno in estet- tudi na matični lokaciji v Nazarjah, kjer vili koncert njegovih skladb. V okviru sko dovršen. Kot izvrsten pianist je za se soočajo z izredno prostorsko stisko, povezovanja med glasbenimi ustanova- klavir napisal dela, ki sodijo v vrh sve- tudi zato, ker so poleti ob poplavah iz- mi so gostovanje ponudili tudi Glasbeni tovne klavirske literature. gubili prostore v domu kulture. šoli Nazarje. Dvanajst dijakov z mentorji BR DEJA ČERČEK NA SAMOSTOJNI PEVSKI POTI Skladba Nepozaben ples za dolge zimske večere Iz Solčave prihaja mlada pevka in sa- ksofonistka Deja Čerček, ki v želji po ustvarjanju kakovostne avtorske glasbe v teh dneh predstavlja svojo drugo pe- sem z naslovom Nepozaben ples. Deja prihaja iz glasbene družine, kjer ji je bilo prepevanje in muziciranje skupaj s sestrama Majo in Niko poleženo v zibel. Deja je obiskovala Konservatorij za glasbo v Mariboru, z letošnjim letom pa stopa na samostojno glasbeno pot. Pole- ti je izšla njena prva pesem z naslovom Večerni valovi, te dni pa med poslušal- ce prihaja nežna balada Nepozaben ples. Tudi ta skladba je v celoti delo Dejine sta- rejše sestre Maje, študentke kompozici- je v Amsterdamu. »Romantična balada je kot nalašč za krajšanje dolgih zimskih večerov v družbi tistih, ki jih imamo naj- raje,« je povedala mlada pevka in doda- la, da so snemanje videospota zaupa- Deja Čerček se predstavlja z drugo samostojno skladbo, ki nosi naslov li Klemenu Finkštu in Janiju Leskovcu. Nepozaben ples. (Foto: zajem zaslona) BR Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 15 Organizacije, Ljudje in dogodki TEDEN SPLOŠNIH KNJIŽNIC V OSREDNJI KNJIŽNICI MOZIRJE Delavnica E-storitve v knjižnici kot uvod v praznovanje V Osrednji knjižnici Mozirje so te- pokrajin, Kamra, PressReader). Predhod- uporaba paketnikov ni pogojena z imet- den splošnih knjižnic odprli z delavni- no znanje za udeležbo na predstavitvi ni jem pametnega telefona. Če član knji- co E-storitve v knjižnici. Na delavnici so bilo potrebno. Obiskovalci delavnice so žnice slednjega ima, si lahko za prevzem bile predstavljene elektronske storitve v lahko na praktičnih primerih izvedeli, gradiva naloži aplikacijo Direct4me, si- knjižnici, ki dopolnjujejo knjižnične sto- kako se prijaviti in uporabljati e-storitve. cer pa lahko pri odpiranju paketnika sle- ritve in jih nadgrajujejo. Udeleženci de- NOVA STORITEV – PREVZEM KNJIG V di navodilom prejetega SMS-obvestila. lavnice so se med drugim seznanili tudi PAKETNIKU 24/7 Paketnik z devetimi predali je nameščen z novo storitvijo, ki jo ponuja Knjižnica Ob koncu je Mežnar predstavil še pod zunanjim stopniščem vhoda v Kul- Mozirje. Gre za možnost prevzema na- novo storitev v knjižnici, in sicer prev- turni dom Mozirje. ročenega knjižničnega gradiva v pake- zem naročenega knjižničnega gradiva Tekst in foto: tniku Direct4me, ki je dostopen 24 ur na v paketniku Direct4me. Kot je pojasnil, Tatiana Angioi dan vse dni v tednu, za prevzem gradiva pa potrebujete mobilni telefon. KNJIŽNICA PONUJA ŠIROK NABOR E-STORITEV Med 20. in 24. novembrom 2023 so v knjižnicah po vsej Sloveniji praznovali Teden splošnih knjižnic. V teh dneh so se zvrstili različni dogodki, s katerimi so knjižničarji sporočali uporabnikom, da jim knjižnice z opravljanjem svoje- ga poslanstva ponujajo ključ do širo- kih obzorij. Kot uvod v praznični teden so v Knjižnici Mozirje pripravili delav- nico E-storitve v knjižnici. Na delavni- ci je knjižničar Roman Mežnar predsta- vil uporabo širokega nabora knjižničnih e-storitev, in sicer COBISS+ in Moja Knji- žnica, mCOBISS, e-knjige Biblos, zvoč- Roman Mežnar iz Knjižnice Mozirje je zbranim med drugim predstavil novo ne knjige Audibook, prostodostopne storitev v Knjižnici Mozirje, možnost prevzema naročenega knjižničnega podatkovne zbirke (Obrazi slovenskih gradiva v paketniku Direct4me. RAZSTAVA CVETLIČNIH ARANŽMAJEV Dih jemajoče postavitve iz različnih vrst rož V Medgen borzi na Reči- IZDELOVANJE CVETJA ci ob Savinji so zadnji pone- SODI V ROKODELSKO deljek v novembru ljubite- OBRT lji cvetja uživali na otvoritvi Da so se lotili oblikovanja razstave različnih aranžma- krep papirja, ni naključje, jev. Slednji so nastali v roč- izdelovanje rož je namreč nodelski delavnici izdelova- ena od aktivnosti njihovega nja cvetja iz krep papirja. Na združenja in sodi med roko- njej so se spretnosti obliko- delske obrti. Da pa je iz ome- vanja papirja učili člani Za- njenega materiala možno voda Stanislava iz Gornje- oblikovati veliko število raz- ga Grada, člani Kulturnega ličnih vrst rož, ki postavljene društva likovnih ustvarjal- z zelenjem in dekorativnim cev Gal in društva prijateljev materialom postanejo dih mladine ter vezilje rečiškega jemajoči aranžmaji, je bilo društva upokojencev. V prostoru Medgen borze so se na otvoritvi bohotile moč opaziti prav na otvorit- V PRETEKLOSTI TAKI velike božične zvezde, venčki iz drobnocvetnih rož, vrtnic vi. V prostoru so se bohotile ARANŽMAJI V BOGOVEM ter marjetic. (Foto: Marija Šukalo) velike božične zvezde, venč- KOTU že v preteklosti. Cvetje iz krep so aranžmaji plod sodelova- ki iz drobnocvetnih rož, vr- Obiskovalce sta pozdravila papirja je bilo sestavni del nja z društvi rečiške občine. tnic ter marjetic. K pisani pa- predsednika likovnih ustvar- marsikaterega šopka neves- Slednja je velikodušno od- leti barv so piko na i dodali jalcev in zavoda Vinko Jeraj te, ali pa so enostavno kra- stopila prostore medgenera- različni reciklirani materia- in Zdenka Zakrajšek. Kot je sili »bogov kot« v kmečkih cijskega centra za nemoteno li, ki so postavitev dopolni- med drugim povedal Jeraj, so hišah. A danes tega ni več. delo zavoda, ki je v avgusto- li v celoto. tovrstne aranžmaje izdelovali Zakrajškova je izpostavila, da vski ujmi utrpel veliko škodo. Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 Ljudje in dogodki ALPINIST SAMO SUPIN Plezalni vodnik po zaledenelih slapovih Logarske doline Samo Supin iz Luč je izkušen alpinist lepo število težkih vzponov in preple- let. V tem času sem si ustvaril zajeten z bogato kariero, katere začetki segajo v zala več prvenstvenih smeri. Nekate- osebni arhiv. V Logarski dolini ter Ro- leto 1984. Opravil je več kot 3500 plezal- re po več kot tridesetih letih še vedno banovem in Matkovem kotu mi je us- nih vzponov, vključno s 150 prvenstveni- čakajo prve ponavljavce. Kot sodnik in pelo splezati skoraj vse zaledenele sla- mi smermi. Prav posebno področje njego- postavljavec smeri je Supin več let ak- pove, tako da imam nad tem res dober pregled. Ker imam – vsaj kar se alpiniz- ma tiče - zelo dober spomin, podvigov ni bilo težko spraviti na papir, narisati skice ter opisati dostope in sestope,« je o nastajanju vodnika povedal Supin in nadaljeval, da se je prijavil na razpis za knjigo ali vodnik z alpinistično vsebino in od tu naprej so zadeve stekle kar same od sebe. Spoznal je založnico Ano Tra- tnik iz Pustega Polja, rezultat pa je vo- dnik, namenjen vsem, ki komaj čakajo, da se v doline prikrade oster mraz in se slapovi spremenijo v turkizne lepotice, ki zapriseženim »ledolomilcem« izva- bljajo nasmešek na obraz. ZALEDENEL SLAP RINKA SPLEZAN LETA 1998 Med slapovi, ki si zaslužijo posebno pozornost, je prav gotovo slap Rinka, ki so ga leta 1998 preplezali Solčavani Andrej Grudnik, Cene Roban in Anton Pavlič - Čif. Podvig še ni dočakal pono- vitve, tudi zato, ker od takrat ni bilo raz- Samo Supin v prvem raztežaju slapu Skušnjava v Logarski dolini. mer, ki bi omogočale vzpon. Potem so tu (Foto: osebni arhiv) še slapovi Nirvana, Skriti paradiž, Sku- šnjava, Čaša, Gajstni slap, Bullmastiff, vega delovanja je plezanje v zaledenelih tivno sodeloval pri organizaciji tekem za Somrak bogov, Game Over, Kamikaze slapovih in ravno tem se je posvetil v vod- ledni pokal Slovenije, vključno s Solčava … Vsi našteti in še drugi zaledeneli sla- niku, ki je nedavno izšel pri založbi Arna. Ice Extreme, ki je štel za svetovni pokal. povi zahtevajo celega plezalca, ogrom- OD ZELO LAHKIH DO SKRAJNO KO SE SLAPOVI SPREMENIJO V no plezalnega znanja, poznavanja raz- ZAHTEVNIH TURKIZNE LEPOTICE mer, malce sreče in precej poguma, je Logarska dolina z Robanovim in Mat- »Vodnik za ledno plezanje v naših zaključil Supin. kovim kotom ter Podvolovljekom je ob- koncih je bil v moji glavi vsaj dvajset BR močje z največ preplezanimi zaledene- limi slapovi v Sloveniji. Tu najdemo od zelo lahkih slapov, ki so primerni za uče- Kako dolgo bodo še ogrožena naša življenja? nje plezanja po ledu, do skrajno zahtev- nih, za katere je potrebno vrhunsko ob- Pisal nam je zaskrbljeni občan Ljub- potrebno posebej omenjati, saj se mar- vladovanje tehnike lednega plezanja. V nega, ki je izrazil ogorčenje glede stanja sikateri sploh ne upa zapeljati čezenj in vodniku je predstavljenih 116 slapov, ki mostu pri Apnenšeku. Most je že vse od raje koristi most pri Kegljišču (na des- so bili do sedaj preplezani na tem ob- 4. avgusta (torej štiri mesece po popla- ni fotografiji), ki pa, na žalost, z vidika močju. Zaradi večje preglednosti so raz- vi) brez zaščitne ograje. Kaj to pomeni za varnosti ni dosti boljši. vrščeni po lokacijah, podrobneje so opi- varnost ljudi, ki uporabljajo ta most ni sani dostopi in sestopi ter glavne karak- teristike in posebnosti slapov. 400 VZPONOV V ZALEDENELIH SLAPOVIH, OD TEGA 28 PRVENSTVENIH V zaledenelih slapovih je Supin op- ravil več kot 400 vzponov, vključno z 28 prvenstvenimi. Njegov prvi tovrsten vzpon je bil 24. februarja 1985 v slapu Palenk, kjer je uporabil pohodne de- reze, očetovo zimsko kladivo in poho- dni cepin. Izpit za alpinista sta z bra- tom Robertom opravila 1986 in brato- BODICA TEDNA vska naveza je kasneje dobro delova- la kar nekaj časa. Skupaj sta opravila Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 17 Šport, Oglasi Brez glasovanja ne bomo izbrali najboljšega športnika Pred nami je še slab mesec možnosti središče, podobno vlogo pa imajo tudi glasovanja za naše odlične in najboljše igrišči v Varpoljah in na Pobrežjah ter ga- športnike, ki so s koncem lanske zimske silski poligon v Grušovljah. To so mes- sezone in letošnjega leta dosegli vrhun- ta, kjer se občani rekreirajo, izvajajo igre ske rezultate doma, v evropskem pro- ter družabne prireditve ali se prepros- storu ali celo med svetovno konkuren- to samo družijo. V resnici občina sledi co. Skoraj ni bilo meseca, ko nas neka- željam in potrebam občanov v največ- teri že znani, a tudi novi, mlajši špor- ji možni meri in podpira takšne tradi- tniki ne bi razveselili s svojimi športni- cije. Nenazadnje, v skladu z Nacional- mi uspehi. Med njimi so bili tudi nomi- no strategijo športa, tudi finančno pod- pira šport. Največ sredstev gre za redno delovanje in rekreacijsko vadbo članov društev. V takšnem smislu tudi osebno podpiram šport kot pomemben sestav- ni del življenja v kraju in pomemben sti- mulator mladim za zdrav način življe- nja. Sama sem pa predvsem hribovka in priznam, da so zame osamljeni obiski gora največje zdravilo za dušo in telo. Na naše izjemne športnike sem zelo ponos- na. Šport na tekmovalni ravni je garanje in občudujem ljudi, ki imajo jekleno vo- ljo in žrtvujejo toliko drugih priložnos- ti za dosego predvsem enega cilja. Us- peha v določeni športni panogi. Hvale- žna sem jim, da svoj čas, karizmo in iz- kušnjo delijo z občani ob različnih pri- ložnostih in projektih, še posebej, kadar Majda Potočnik, županja Občine so ti namenjeni mladim. Čestitam vsem Rečica ob Savinji uspešnim športnikom iz naše doline, a niranci, za katere lahko glasujemo na tudi občanom, ki z vsakodnevnimi ak- spletni strani www.sportnik-zgs.si ter tivnostmi v kraju pripomorejo h krepit- z neomejenim številom glasovnic, ki so vi zdravega športnega duha. objavljene v Savinjskih novicah. Glasovi Tekst in foto: Jože Miklavc prihajajo, a bi si želeli še boljšega odzi- va, če želijo občani izbrati »svoje« kan- didate z liste predlaganih. Občina Rečica ob Savinji že od začet- ka podpira projekt Športnik leta in so- deluje tudi s svojim predstavnikom Fra- njem Pukartom, ki je član športne komi- sije. Tako je tudi v tem letu in kljub veli- ki gmotni škodi, ki so jo utrpeli občani te občine, sodelovanja niso prekinili. Tok- ratna gostja v rubriki ŠL je prvič v vlo- gi županje Občine Rečica ob Savinji dr. Majda Potočnik. Vprašali smo jo, kako v tej vlogi vidi in podpira šport, športni- ke ter prireditev Športnik leta. »Življenje teče naprej. Ob velikih problemih in vseh novicah, razpravah in aktivnostih, ki se odvijajo v zvezi z odpravljanjem posledic poplav in ukrepi za stabilizacijo razmer, moramo sprostiti telo in duha. Da sploh zmoremo naprej. Šport je ena takih po- membnih vsebin, ki pripomore k hitrejši Franček Gorazd Tiršek, vzpostavitvi ravnovesja v človekovi not- parastrelstvo ranjosti in širše v njegovi okolici, druži- • 1. na EP ni ter družbi. V občini imamo pomemb- • 3 x Športnik Zg. Savinjske na rekreacijska središča za lokalno pre- doline: (2016, 2017, 2021) 18 Savinjske novice št. 49, 7. decembebr i2v0a2l3stvo. Rečiško športno-rekreacijsko foto: JM Športnik leta, Oglasi NOMINACIJE 2023 ŠPORTNIKI • Timi Zajc smuč. skoki • Aljaž Krefl nogomet • Franček G. Tiršek strelstvo • Žak Mogel smuč. skoki • Tilen Finkšt kolesarstvo ŠPORTNICE • Monika Hrastnik g. kolesartsvo • Maja Mihalinec Zidar atletika • Patricija Pikl rokomet MLADI ŠPORTNIKI • Tim Jevšnik lokostrelstvo • Matic Čopar nam. tenis • Brin Vovk Petrovski nam. tenis • Jernej Presečnik smuč. skoki • Gorazd Završnik smuč. skoki • Andraž Goltnik, rokomet MLADE ŠPORTNICE • Patricija Pikl rokomet • Nika Krašovic smuč. skoki • Emira Avdič karate • Maja Marolt odbojka • Sara Acman atletika EKIPE • NTK Savinja Luče nam. tenis • SSK Ljubno BTC sm. skoki • ND Mozirje nogomet • OK Mozirje odbojka PRIREDITELJI • SSK Ljubno BTC smuč. skoki • Beli zajec smučanje • TEAM tek Izpolnite vse rubrike pri kate- gorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Glasujem za: Športnik _____________________________ Športnica _____________________________ Mladi športnik _____________________________ Mlada športnica _____________________________ Ekipe 1. ____________________________ 2. ____________________________ 3. ____________________________ Prireditelj _____________________________ Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 19 Savinjske novice d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje Ljudje in dogodki, Organizacije 90 LET VERE ZVIR Z REČICE OB SAVINJI Kljub telesnim omejitvam ne obupuje nad življenjem Vera Zvir z Rečice ob Savi- pogovoru, ob katerem je obu- štiriindvajsetih je zvestobo obupala nad življenjem. Ži- nji si je v teh dneh naložila že jala spomine na mladost in do konca življenja obljubila vljenjski prostor so domači deveti križ. Ob okroglem ju- kasnejša zrela leta. sovaščanu Zvirovem Fran- prikrojili njenim omejitvam bileju so ji domači pripravi- KOT ČLANICA RAZLIČNIH cu in z njim preživela skoraj tako, da lahko tudi sama kaj li veliko slavje. Vse dobro ob DRUŠTEV VPETA V šest desetletij in pol, vse dok- postori. V šali rada doda, da osebnem prazniku so ji med LOKALNO OKOLJE ler ju njegova zahrbtna bo- res nima noge, a so roke in drugim izrekli tudi predstav- Otroštvo je Vera preži- lezen ni ločila. V zakonu se oči še vedno dovolj zdrave, niki rečiškega društva upo- vela v Poljanah na Klemši- jima je rodila hčerka Zvon- da poprime za delo. Tako pod kojencev. Z njimi se je slav- ji, osnovno šolo pa obisko- ka, ki si je družino ustvari- njenimi rokami še danes na- ljenka zadržala v daljšem vala na Rečici ob Savinji. Pri la doma. Vera ni imela redne stajajo rezanci, ribana kaša, zaposlitve, temveč je skrbe- žlinkrofi ali pa potica. V nje- la za dom, opravljala različ- ni domeni je tudi vsakodnev- na priložnostna dela in tu pa no kuhanje kosila, le da je to tam kaj zašila. V mladosti si delo sedaj opravljeno ob iz- je namreč neformalno zanje datni hčerkini pomoči. Ta op- šivanja in krojenja pridobi- ravi namreč vsa stoječa dela vala pri eni od šivilj. Kot čla- ob štedilniku. nica različnih društev je bila ŠE VEDNO RADA ZAHAJA vpeta v lokalno okolje. V DRUŽBO ZARADI SLADKORNE Vera še vedno rada zahaja BOLEZNI OSTALA BREZ tudi v družbo. Brez nje ne mi- DESNE NOGE nejo vsakoletna martinova- Ob obujanju preteklosti nja v organizaciji domačega rada izpostavi čas počitnic, društva upokojencev, srečanja ki so jih Zvirovi preživljali starostnikov in družinska pra- v različnih krajih na morju. znovanja. Da se jih uspe ude- Podali pa so se tudi na izle- ležiti, poskrbi hčerka Zvonka, te. A kot sama rada poudari, ki v šali rada pove, da je mama človek obrača, bog obrne. In »mali internet«, ima namreč Vse dobro ob osebnem prazniku so Veri Zvir prišli voščit tako je Vera pred leti zaradi še zelo dober tako kratkoročni tudi predstavniki rečiškega društva upokojencev. sladkorne bolezni ostala brez kot dolgoročni spomin. (Foto: Marija Šukalo) desne noge. Kljub temu ni Marija Šukalo SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV NA REČICI OB SAVINJI Sproščen klepet in obujanje spominov ob bogatem kulturnem programu Občina Rečica ob Savinji dogodka izrekla županja Veroniki Šimenc z Rečice pripomogle tudi šolske ku- je pripravila srečanje za sta- Majda Potočnik in ravnatelj ob Savinji in Alojzu Bitencu harice, ki so pripravile oku- rostnike, ki so dopolnili se- osnovne šole Peter Podgor- z Zgornjih Pobrežij izročila sno kosilo. dem desetletij in več. Dru- šek. Govorca sta najstarejši- šopka. K sproščenemu klepe- Marija Šukalo ženje so udeleženci pričeli ma udeležencema srečanja tu in obujanju spominov so s sveto mašo v domači farni cerkvi. Slednjo je daroval žu- pnik Vinko Čonč, obogatili pa so jo cerkveni pevci. Druženje so starejši kraja- ni nato nadaljevali v osnov- ni šoli, kjer so jim osnovno- šolci s svojimi mentoricami pripravili bogat kulturni pro- gram. V njem so nastopajoči ob harmoniki, petju, recitaci- jah in plesu izrazili vso hva- ležnost za njihov doprinos k razvoju kraja v času njihove- ga aktivnega življenja. Bese- Starejšim krajanom so osnovnošolci s svojimi mentoricami pripravili bogat kulturni de zahvale sta udeležencem program. (Foto: arhiv Občine Rečica ob Savinji) 20 Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 Organizacije, Ljudje in dogodki ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Najskrbnejši lastniki gozdov v letu 2023 V tokratni številki predsta- nad Lučami, ki bi ne poznal predvsem pa z opravljanjem veliko sredstev v nakup so- vljamo drugega od petih kan- te markantne kmetije. Naha- gozdarskih del in storitev. dobne gozdarske in kmetij- didatov za najskrbnejšega la- ja se na obsežni ravnici sredi Dobro se zaveda, da je delo ske mehanizacije. stnika gozda v letu 2023. širnih gorskih gozdov. Doma- v gozdu nevarno ter zahteva GORSKA KMETIJA ANTON MLINAR IZ čija stoji na 1.087 metrih nad- mnogo znanja in spretnos- BREZ GOZDA NE MORE PODVEŽE (LUČE) morske višine in je značilna ti, zato ga ni varno in dob- DOSTOJNO PREŽIVETI Na območju krajevne eno- samija (samotna kmetija). ro izvajati sam. Dela v gozdu Tonč je vesten in skrben te Luče je najskrbnejši lastnik Obdana je s skrbno negova- in na kmetiji bi težko zmo- gospodar, svoj gozd ceni ter gozda za leto 2023 Anton nimi travniki in pašniki, ob- gel brez pomoči očeta in bra- z njim ravna racionalno in Mlinar, po domače Planinski delovalnih površin skoraj ni. ta. So prava gozdarska dru- gospodarno. Posebno se je iz Podveže. Pri izbiri sta goz- GOZD MU POMENI GLAVNI žina, tudi sin Ažbe že nada- potrudil po vetrolomu, saj je darje Zavoda za gozdove naj- VIR DOHODKA ljuje šolanje na Srednji goz- takoj začel s sanacijo poško- bolj prepričali velika skrb za Anton, bolj poznan kot darski šoli v Postojni. Da bi si dovanega gozda. Večino je gozd, ki se kaže v samoinici- Tonč, je pred leti od oče- olajšal delo ter bil pri opra- saniral v lastni izvedbi, da je ativnost pri odpravi poškodb ta prevzel kmetijo, na ka- vljanju storitev uspešnej- bilo delo čim prej opravlje- po kalamitetah in katastro- teri se ukvarja z živinorejo, ši, je v zadnjih letih vložil no, je najel tudi izvajalca, ki fah, upoštevanju gozdno- izvaja strojno sečnjo. S tem je gojitvenih načrtov, kakovo- zagotovil hitro sanacijo, zak- sti opravljene sečnje in spra- ljučil jo je pred razmnoževa- vila lesa ter skrb za varnost njem podlubnikov in tako in zdravje pri delu, z dosle- ohranil gozd zdrav. dnim upoštevanjem ukrepov Pred leti mu je uspelo od- za varstvo pri izvajanju del kupiti kar nekaj hektarjev v lastnem in drugem gozdu. gozda in ga vrniti nazaj k NOMEN EST OMEN domačiji, kar je bila njego- Ime kmetije Planinšek, va velika želja. Zaveda se, da tako je označena na kartah, gorska kmetija brez gozda ne oziroma Planica, kot jo poz- more dostojno preživeti. Re- namo v dolini, pove veliko čemo lahko, da je na kmetiji o njeni legi in obliki - bese- in v njegovem gozdu še ved- da planica označuje svet brez no čutiti tisto pravo kmeč- drevja in grmovja, navadno Anton Mlinar, bolj poznan kot Tonč, je pred leti od ko navezanost na naravo in v gorskem svetu. Verjetno očeta prevzel kmetijo, na kateri se ukvarja z živinorejo, zemljo, ki je nekoč preživlja- ni rednega obiskovalca gora predvsem pa z opravljanjem gozdarskih del in storitev. la ljudi v naših krajih. Dleskovške planote ali Veže (Foto: Daniel Fale) Daniel Fale, inž. gozd. KULTURNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Druženje navdušencev nad računalniškimi igrami na LAN partyju Člani Kulturnega društva se igralci malce pomešajo. Rečica ob Savinji so se zaba- Bistvo srečanja, poleg igra- vali na LAN partyju. Tradici- nja računalniških iger, je se- onalno druženje navdušen- veda druženje. Slednjega z cev nad računalniškimi igra- igranjem preko spleta ne do- mi izpred več kot dveh de- živiš,« ni skrival veselja Jeraj setletij so pripravili v Med- in poudaril, da tako še lah- gen borzi, kamor so udele- ko obudijo nostalgičnost in jo ženci dogodka stacionirali predstavijo tudi mlajšim ge- svoje osebne računalnike in neracijam, ki se tega nekako jih povezali v mrežo. Za sled- ne poslužujejo več. nje je bilo potrebno po bese- Tekmovalci, med katerimi dah predstavnika organiza- sta bili tudi dve punci, so se torja dogodka Dejana Jera- razdeljeni v dve skupini po- ja kar nekaj potrpežljivosti. merili v igranju Call of Duty »Dogodek vedno znova 1, Unreal Tournament 2004 radi organiziramo, zaradi po- in Age of Empires 3. Ob tem Tekmovalci, med katerimi sta bili tudi dve punci, so se zitivnega odziva udeležencev. so preizkusili reflekse in lo- razdeljeni v dve skupini pomerili v igranju Call of Duty 1, Vsako leto se nam priklju- gično razmišljanje. Unreal Tournament 2004 in Age of Empires 3. či kdo na novo oziroma Marija Šukalo (Foto: arhiv društva) Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 21 Oglasi 22 Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 Salon nege Aura, Manuela Jamnikar s.p., Na trgu 3, Mozirje Organizacije, Kronika, Oglasi MANJ SVEČK ZA MANJ GROBOV V Solčavi in Mozirju zbirali sredstva za potrebe gasilskih društev Vseslovenski dobrodel- nakup opreme, uničene med ni akciji Manj svečk za manj poplavami. grobov so se pridružili tudi v Vsako leto je v projekt Solčavi. Tamkajšnje turistič- vključenih več sto prosto- no društvo je v sodelovanju z voljcev, organizacij in pod- občino, kulturnim društvom jetij iz vse Slovenije, zbrana in društvom Hospic v Cen- sredstva pa namenijo za na- tru Rinka pripravilo jesensko kup pripomočkov in naprav, druženje ob izdelovanju ki rešujejo življenja. Letoš- svečk iz naravnih materialov. nji akciji so se pridružili tudi Te so nato v dneh pred 1. no- v Prostovoljnem gasilskem vembrom prodajali na stojni- društvu Mozirje, kjer so zbi- ci pred farno cerkvijo Marije rali sredstva za nakup defi- Snežne, zbrana sredstva v vi- brilatorja za intervencijsko šini nekaj več kot tisoč evrov vozilo. pa namenili PGD Solčava za BR Predsednica Turističnega društva Solčava Hermina Prelesnik ob simbolni predaji zbranih sredstev IZ POLICIJSKE BELEŽNICE predsedniku PGD Solčava Matiji Vavdiju. (Foto: arhiv Centra Rinka) • TATVINA NA DELOVIŠČU Lepa Njiva: V noči na 29. november je neznani sto- rilec na delovišču v Lepi Njivi iz delovnega stroja iz- črpal dobrih 100 litrov goriva. • SPLETNA PREVARA Mozirje: Oškodovanec je 1. decembra policistom prijavil goljufijo pri spletnem naročilu. Preko spleta je namreč naročal artikel, namesto katerega je dobil drugega v manjši vrednosti. • VZROK POŽARA VNETJE SAJ Ljubija: 2. decembra okoli pol štirih zjutraj so po- licisti zaznali požar v Ljubiji. Na kraju so takoj priče- li z evakuiranjem stanovalcev sosednjih hiš in pos- krbeli za zavarovanje premoženja. Gorel je pomožni objekt ob stanovanjski hiši v izmeri 5 krat 8 metrov. Na objektu je bila nameščena sončna elektrarna. Ga- silci PGD Mozirje, Nazarje in Letuš so požar pogasi- li. Objekt in okolico so pregledali s termovizijsko ka- mero in prekopali žarišča. Med intervencijo se je ena oseba nadihala dima. Gasilci PGD Nazarje so jo oskr- beli in predali NMP Mozirje. V nadaljevanju so krimi- nalisti sektorja kriminalistične policije PU Celje op- ravili ogled. Ugotovljeno je bilo, da je vzrok požara najverjetneje vžig saj. • VLOMILEC V STANOVANJSKIH HIŠAH Prihova: 1. decembra v večernem času so bili poli- cisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo na Pri- hovi. V objekt je bilo vlomljeno sredi dneva. Stori- lec je vstopil v hišo in jo preiskal, odnesel pa veriži- co z obeskom. Otok: V noči na 2. december je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v naselju Otok. Storilec je vstopil v hišo in jo preiskal. • POŽAR NA OSEBNEM VOZILU Radmirje: 2. decembra je prišlo do požara na oseb- nem vozilu v Radmirju. Policisti so opravili ogled in ugotovili vzrok požara. Tuja krivda je bila izključena. Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 23 Za razvedrilo, Oglasi GLASUJEMO ZA NAŠE ŠPORTNIKE Preden so v Mozirju po poletnih poplavah za silo uspo- sobili nogometni stadion v Lokah, so mladi nogome- taši trenirali po prijateljskih igriščih od Slovenj Gradca do Zreč in Celja. Tako športne sezone niso izgubili, celo več, je dejal predsednik ND Mozirje Boštjan Iršič, spoz- nali smo precej novih prijateljev in še bolj znamo ceni- ti domače vadbišče. Čez zimo se bomo dričali, sankali in smučali ter na- birali kondicijo kako drugače, spomlad pa bomo kot novi zabijali gole … Tudi tiste v Nemčiji, kjer se bomo učili pri naši državni reprezentanci kako zabijati ok- roglo usnje in kako mali postanemo veliki. Ja, navija- li bomo za Slovenijo, že zdaj pa glasujemo za športni- ke leta iz naše doline! Foto: JM 24 Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 Ljudje in dogodki, Za razvedrilo Novembra Pred 50 leti YU3DSW KLIČE … Med najzanimivejše in najkoristnej- še »konjičke« spada nedvomno radi- oamaterstvo. To bi vam potrdili tudi člani mozirskega radio kluba, ki de- luje že peto leto in šteje sedemnajst članov, od tega je deset operaterjev. Do sedaj so bile v mozirskem klu- bu vzpostavljene številne zveze z nad petdesetimi državami na vseh celi- nah. V tem letu upajo na več zvez, kot jih je bilo poprej v štirih letih skupaj, tj. nad 2000! Številnim amaterjem v Jugoslaviji in po svetu pošiljajo po- sebna potrdila o vzpostavljenih zve- zah (QSL karte), to so lepe razgledni- ce z motivi iz Gornje Savinjske doli- ne. Klub ima že lepo zbirko QSL kar- tic s celega sveta. Pred 40 leti ZAPISALI SO PRED DAVNIMI LETI Nova doba je bil celjski tednik, ki je pričel izhajati leta 1919 in je kot lo- kalni list izhajal vse do prihoda oku- patorjev v Celje. Marsikaj zanimive- ga se najde med orumenelimi listi ... V Mozirju leta 1919. 18. marca je bilo veliko zborovanje goriških beguncev. Na njem so sklenili, da se vsi za boj sposobni možje javijo za borbo pro- ti Lahom ... Gornji Grad 1919. Skupaj s Kamničani so v Gornjem Gradu us- tanovili avtomobilsko zvezo. Temu je sledila telegrafska in telefonska po- vezava s Kamnikom. 27. aprila se je ustanovila tudi Zadružna elektrarna. Ravnatelj je postal Franc Pobrežnik. Pred 30 leti DOGAJA SE PO DOLINI Skupščina je tik pred prvim sne- gom »pospravila« oktobrsko zaseda- nje, na katerem so govorili o dinamič- nemu dogajanju v gospodarstvu. Gli- nu se skozi težke oblake, ki visijo nad njim v obliki neuspele prisilne po- ravnave dolgov, kaže kot žarek upa- nja težko pričakovani denar Sklada za razvoj. Turist želi oddati v najem mo- zirski hotel, vendar se z njegovo za- mislijo ne strinjajo vsi. Na Ljubnem se živahno pripravljajo na otvoritev mostu in obvoznice, na Rečici tečejo priprave na referendum o krajevnem samoprispevku, še najbolj vroče pa je v Solčavi. V Podolševi namreč Ma- cesnikov plaz vedno bolj grozi kmeti- jam pod njim in spravlja v težave vse tiste, ki so odvisni od povezave z do- lino po Panoramski cesti. Z izpolnitvijo ter posredovanjem obrazca/kupončka potrjujem, da sem seznanjen in se strinjam s Splošnimi pogoji uporabe organizatorja glede varstva potrošnikov Pripravila Tatiana Angioi in glede varstva osebnih podatkov, ki so mi bili predhodno dani na razpolago (savinjske.com). Navedeni Splošni pogoji organizatorja štejejo kot zavezujoča določila glede varstva potrošnikov in glede varstva osebnih podatkov. Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Četrtek, ob 18.00. Jakijeva hiša - Galerija Nazarje 7. december Bilo je v Nazarjah - pogovor z Ano Škotnik ob 17.00. Avtobusna postaja Gornji Grad Pohod z lučkami na Semprimož NEPREMIČNINSKO POSREDOVANJE, Petek, pravno svetovanje, sestava pogodb, 8. december ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Odprtje fotografske razstave Mikro v gorah davčne napovedi – VSE NA ENEM MESTU: in festivala Brati gore - Gost Vilar Stena 041 339 031. ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Legalis, Urška Pečnik, s.p., Hofbauerjeva ul. 22, Mozirje. Adventni nastop vokalne skupine Sončnice Sobota, ob 13.00. Golte KMETJE, GOZDARJI 9. december Otvoritev Mozirske koče Gradimo gozdne vlake brez minira- ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji nja. Opravljamo tudi vsa ostala dela Shakti Dance s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvali- tetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. Ponedeljek, ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji 11. december Brezplačna rekreacija prilagojena za srčne GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. bolnike Torek, ob 17.00. Knjižnica Mozirje 12. december Ura pravljic: Kam spada Polarko? ob 8.00. OŠ Rečica ob Savinji Krvodajalska akcija ob 17.00. Knjižnica Rečica Ura pravljic: Kam spada Polarko? Sreda, 13. december ob 18.00. Knjižnica Mozirje Predstavitev knjige Vikija Grošlja Mojih 33 odprav ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Lisjak in škrat ob 17.00. Športna dvorana Mozirje Po naši dolini - kulturna prireditev OŠ Mozirje Četrtek, ob 18.00. Knjižnica Nazarje 14. december Ura pravljic: Kam spada Polarko? ob 18.00. Katedrala Gornji Grad Srečanje z Martinom Golobom in predstavitev knjige Na spletni prižnici ŽIVALI – PRODAM Prašiče mesnate pasme, Prodam prašiče od 110 do 170 krmljene z domačimi žitari- kg; gsm 031 832 520. cami, za zakol; Fišar, Tabor; Prodam prašiče domače gsm 041 619 372. vzreje različnih tež, možna Prodam bikca rj, starega 10 dostava, Andrejeva kmetija; dni; gsm 031 780 589. gsm 031 509 061. Prodam prašiče od 130 do 300 ŽIVALI - KUPIM bikce nad 100 kg; gsm 031 VOZILA – KUPIM kg z dostavo; gsm 041 561 893. Kupim telice in krave za za- 533 745. Traktor, avto in vso ostalo Prodam dve telički čb in li- kol; gsm 031 832 520. kmetijsko in gradbeno me- muzin, stari teden dni in 10 Kupim kravo, telico za za- DRUGO – PRODAM hanizacijo kupim; gsm 041 dni; gsm 070 537 588. kol, dopitanje in teličke, Ugodno prodamo lepo oh- 259 810. ranjen štedilnik na drva. Priklop za centralno ogreva- VOZILA – PRODAM KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 50. številki SN nje na desni strani, v uporabi Traktor mc cormick cx 105, 5 let; gsm 051 265 367. 105 KM, l. 2005, vsa oprema, Ime in priimek: Prodam olivno olje in rume- 22.500 eur; gsm 051 626 627. no korenje; gsm 031 302 173. Prodam new holland T4 75S, Naslov: Prodam treske, drobno cep- letnik 2020, 950 ur, klima, ljene ali strojček za izdelavo servisna knjiga, 29.400 eur; Vsebina oglasa (do 10 besed): le teh; gsm 051 355 787. gsm 030 787 370. Prodamo svinjski špeh, v Prodam peugeot 106, kot nov, 2023 kosu ali zmleti; gsm 031 815 samo 54000 km, nove gume; 238. gsm 070 870 321. Z izpolnitvijo ter posredovanjem obrazca/kupončka potrjujem, da sem seznanjen in se strinjam s Splošnimi pogoji uporabe organizatorja glede varstva potrošnikov in glede varstva osebnih podat- kov, ki so mi bili predhodno dani na razpolago (savinjske.com). Navedeni Splošni pogoji organiza- torja štejejo kot zavezujoča določila glede varstva potrošnikov in glede varstva osebnih podatkov. Naročniki SN imajo 30% POPUST pri objavah zahval. 26 Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 Kulinarika, Za razvedrilo, Oglasi Savinjske novice št. 49, 7. december 2023 27 Radio Rogla d.o.o., Škalska cesta, 3210 Slovenske Konjice