461
skih in szeklerskih družin, leta 1791. pa samo še 226.882, zopet znamenje, da je madjarizacija tudi novejšega data, isto kot pri nas germanizacija, Ma-djari bi se sicer krčili. Na to se še povrnemo. Bolgarskih rodbin je bilo 50, oziroma 31, srbskih 136 itd. Rumuni so se zelo množili.
Wolf je spisal statistiko Tirolske, Polt geografijo Češke, Ritter opisuje Evropo in omeni pri Ogrski, da je Madjarov samo tretjina od 9,466.771, Bisinger nam je spisal 1807 in 1808: Generalstatistik des osterreichischen Kaisertums, zelo veliko dobimo v Hormauerjevem arhivu „fur Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst". Zanimiva je tudi knjižica: Die illurischen Provinzen und ihre Einwohner, Wien 1812. Avtor ni imenovan. V takozvanem beljaškem okraju je bilo leta 1788. 104.980 ljudi, v celovškem 177.474, skupno 282.454, začetkom stoletja pa, kakor omenjeno, 285.533, Kranjska z Goriško in Furlanija leta 1801: 531.242, 1807 pa 571.300 itd. Trst z okolico je štel takrat 24.603 duše. Kotorski okraj pa imenuje avtor tudi albanski okraj itd. Skupno število za takratno Ilirijo določi na 1,801.181 prebivalcev; Grome jih našteje poldrugi milijon, Blech pa samo milijon.
Največji avstrijski statistik je bil brez dvoma Liechtenstern. Samo o Avstriji je izdal kakih dvajset knjig. Omenimo naj: Archiv fiir Geographie und Statistik Prag 1800, Wien 1801—04,
zlasti 3. zvezek, ki je izšel na Dunaju 1801 in ki ima razpravo: Ober Lage, GroBe, Bestandteile und Bevol-kerung der osterreichischen Erbmonarchie; leta 1805. je izšla Skizze einer statistischen Schilderung des osterreichischen Staats, za Trst navaja število 27.374, Slovanov našteje med 26,500.000 Avstrijci 12,500.000 — isto razmerje kot danes, Galicije nimamo, imeli smo pa Beneško — Nemcev 6,360.000, Madjarov 3,340.000, pa pristavi „hochstens", Italijanov skoro dva milijona, ima pa zopet, najbrže posneto po Hasselu, Kočevarje in Vandale kot posebni narodnosti. Leta 1809. je izšlo na Dunaju zopet drugo njegovo delo: Statistische Obersicht des osterreichischen Kaiserstaats, leta 1812. pa: UmriB einer statistischen   Schilderung des Konigreichs Bohmen. Na
Češkem je bilo med 3,140.000 prebivalci okoli 850.000 Nemcev, Trst ima leta 1807.: 29.227 prebivalcev.
V svojem „ Allgem. Anzeiger" je priobčil leta 1814. razpravo: Landerbestand und Einwohnerzahl der osterreichischen Monarchie in den merkwiirdigen Epochen des letzten Vierteljahrhunderts. Za celokupno Avstrijo ima za leto 1790. prebivalstva 24,825.000, preračuni potem izpremembe leta 1795. in 1797. ter izračuni za konec 1797: 24,661.400 ljudi na 12.4517 kvadratnih miljah (milja = 7"420 km). Do minuci-oznosti natančne račune nam poda za začetek 1805 in začetek 1806, po nesrečni vojni z Napoleonom, ravnotako za leto 1809., v poznejših letnikih tudi za
HOLHNDSKH POKRAJINA
JAK. VRH RUYSDAL
1815 in 1816. Štajerska je štela 1816: 799.000 ljudi, manj kakor prej zaradi vednih vojn, Koroška 278.000, Kranjska 377.700, Primorska 378.000 itd. Skupno 28,015.000 na 12.055 kvadratnih miljah.
Takoj prihodnje leto, 1817, je izdal zopet dve veliki deli: Grundlinien einer Statistik des osterreichischen Kaisertums, in pa: Handbuch der neuesten Geographie des osterreichischen Kaiserstaates, 1. in 2. del, 3. del je izšel leta 1818.; leta 1820. je pa izšla kot zvršetek vseh del krasna knjiga: Vollstan-diger UmriB der Statistik des osterreichischen Kaiserstaates, Briinn.
V drugem imenovanem delu omeni pri Kranjski: leta 1800.421.059, leta 1805.430.516, leta 1816. pa 374.420 in  pristavi:   Es vvurden verschiedene Teile