pfačana v gofovln?« a. 4 A d Mmu-Hc (I IM « • Posamezne Številko: Na- ! j T&dne Din ■—*50, ob ne« 5 deljah Din 1*—. J ■ pREDNIOTvO se UAhajJV v Mnrl- J* J uoru, Jurčičova ni. št. 4, i. dud- » • s.ropje. Telefon intemb. št. 276. I J UPltAVA ne nahaja ▼ Jurčičevi ^ ■ ■ ulioi sfc. 4, pritličje, desno. Tele- 5 ■ 1011 24. SHS poštnočekorni ra- » j čna utev. 11.787* 5 2 narooila brez denarja ne ne ■ ■ jzira* — ltokopiai ne ne vračajo. J* ■ Š «■■■■■■■■■■■. * —*• r .« u m %'m »mmmmmmi da 24» maja 1922. Številka: 118. Naša koroška meja. Iz Dravograda dobivamo poročila, da neka italjanska komisija sprašuje naše kmete, h kateri državi hočejo pripadati. Prepričani smo, da Hoče ta komisija 'ugotoviti gospodarske željo obmejnih kmetov. Sedanja mejna črta se je namreč nabavila na podlagi sporazuma med delegati Avstrije in naše države. Ta sporazum nam je. seveda v nekaterih točkah v škodo in bi bili prav veseli, če bi prej imenovana komisija to_ točke popravila v našo korist. Dvomimo pa. da se bo to doseglo potom izpraševanja na meji. Nemška Avstrija nastopa v obmejnih krajih .še vedno tako kakor pred Plebiscitom, na eni strani obljubuje, na “Ugi strani pa grozi in sicer ne K^ozi samo .tistim našim kme-*oin, ‘ ki bi se izrekli za našo državo in končno vendarle prišli pod Avstrijo, ampak tudi tistim svojim Somišljenikom, ki bi pripadli naši državi. Ta agitacija je tako silna, da je 5Heinint«r]irn?t« na Koroškem že sedaj 2apočel neko akcijo, s katero bi se prevrnili nemško misieči kmetje v Libeličah itd. v Avstrijo proti temu, da bi se izselilo nekaj slovenskih kmetov iz Podjunske doline. Avstrija razširja namreč v vseh teh krajih, kjer ljudje malo eitajo časnike, Posebno grozno novice o vladi Srbov, 0 njihovi krutosti itd. Vslccl tega so je tudi res zgodilo, da *0_ baje neki kmetje pri izpraševanju izjavili, da nočejo priti pod Srbe. Drugi kmetje so se zopet izjavili za avtonomno koroško deželo, ki bi no pripadla ne Avstriji ne Jugoslaviji. Dosti je Pa tudi takih, ki motrijo to vprašanje iz zgolj gospodarskega stališča. Tudi v tem oziru se opaža agitacija Nemške Avstrije, kateri služi ne samo orožnik, vsak sodni dostavljalec ^ in sodni organ, ampak tudi cela pliberška sodnija, posebno sodnik Ravnik sam in Šo posebej vsi organi »Keimatsdiensta« Sodnik Ravnik agitira pri obravnavnih z različnimi trditvami, katere potom nerazsodno ljudstvo razširja na-Prej. .Tajko agitačno sredstvo je, da bodo ftone živino v Nemški Avstriji še mno-večje (seveda za nič vredno valuto), da se bodo pri nas večkrat povišali davki itd. Za to so pa že pri izpraševanju baje nekateri kmetje vprašali, če bo res živina v Avstriji dražja itd. Ne glede na prej imenovane grožnje Pa postaja naš kmet že nezaupljiv proti raznim komisijam in ne ve, kako bi vedel. Končno vpliva tudi način izpraševanja in okolnost, da komisija kmeta popolnoma ne razume tako, da Moramo dvomiti o pravilnem uspehu takega izpraševanja, ki jo pri normal. Razmerah koristno, ki pa pri terorju, 'katerega uganja Nemška Avstrija, no 'kaže pravo sliko. Interesantno je to, da nekateri še ^edno sanjajo o takih obljubah, s katerimi je Avstrija najbolj delala, nam-teč o tem, da bi bila Koroška popolnoma samostojna. Konstatirati pa moramo, da naša vlada v tom oziru čisto nič ne stori. __ Nemška Avstrija obljubuje vsakemu delavcu in vsaki družini, ki pride lz Mežiške doline, takoj delo in nagrado, seveida vse to potom »Heimats-diensta« in m to je agitacija za Nemško Avstrijo prodrla celo v Mežiško dolino. Naša vlada M sfl motriala v lem , Berlin 0.227, Milan 3.625, Pariz 6.27, Newyork 68.25, Praga 1.83,'Budimpešta 0‘85. Curih, 22. maja. (Izvirno. Pred-borza). Pariz 47.30, Zagreb 1’85, London 23.33, Berlin 1.68, Dunaj 0 05, avstr. žig. krone 0.057;,, Praga 9-12, Milan 26*77, Bukarešta 3‘95, New-York 424‘/4, Budimpešta 0'60, Varšava 0.13. Novf atentati na Irskem. DKU Belfast, 22. maja. V parlamentu sta danes dopoldne oddala dva oborožena moža na poslanca Twa-della več strelov. Eden strel je zadel ter ga je krogla težko ranila. Na potu v bolnico je umrl. DKU Belfast, 22. maja. V zadnjih 24 urah je bilo 10 oseb uhitih pa ranjenih. Nesreča na morju. DKU Brešt, 22. maja. Parnik »Egipt« se je potopil na 1900 m globo- kontrole in blagajniške službe v Hrvatski kem mesto. Na krovu se je nahajalo in Slavoniji; dalje zakon o uredbi računo-za poldrugi mahjon zlatega denarja.' vodstva pd deIegaciji ministrstva finat,d Lakota v Dalmaciji. v. Zagrebu in .višjega računovodstva pri DKU Rim, 22.. maja. »Tempe« jo finančnih ravnateljstvih, sprejel brzojavno poročilo, da je v bli- Poročilo finančnega odbora. zini,Pubrovnuka umrlo 16 oseb za la- Beograd, 22. maja. (Izvirno.) Pred- sednik finančnega odbora dr. Veljkovi* vatni prostor1 prirejali velikanske ovacije. Na shodu sta govorila minister Pribičevid in posl. Wilder. Narod je neprestano vzklikal kralju, ministru in ^demokraitslki stranki. Zvečer se jo vršil banket, ki se ga je tideležilo 500 oseb, pozneje pa se je razvila velika ljudska veselica. Političen umor v Sofiji Budimpešta, 22. maja. (Izv.) Bolgarski tiskovni urad javlja madžarskemu dopisnemu uradu: Preteklo noč je bil pred svojo hišo v Sofiji u-morjen urednik nekega opozi^onalne-ga lista in bivši diplomatski zastopnik v Parizu in Stockholmu Kraker. Morilci so ušli. Vzrok umora ni znan. Vsi krogi Bolgarije energično obsoiain ta umor. Nov! zakoni. Beograd, 22. maja. (Izv.) Današnje »Službeno Novine« prinašajo za-kon o državnem svetu in upravnih sodiščih' ter nravilnik, po katerem se prevzamejo .v resort ministrstva finalic državni uradniki in uslužbenci računske in referent dr. Šečerov sta izgotovila poročilo o proračunu in finančnem zakonu, so jo vršil v Vršen v Vojvodini velik Verjetno je, da bo jutri seja finančnega' demokratski zibor,'ki so ga jo udeležilo odbora, na kateri bosta predložila svoje okoli 2500 oseb. Na 7,bor je ‘prišel tudi poročlo. minister Pribičevio s poslanci Wilder-jem, Mij ato vicem in Boškovičem, ki Velik’ demokratski shod v Banatu. Bo ograd, 22. maja. (Izv.) Včeraj Vojvod ga jo so se do Pančeva peljali z ladjo, nato z avtomobilom, V Ali Bunarju je narod poedravil ministra Ptribičeviča _.s slavolokom. Devojike so mu izročile ki- Italijansko-romHiiska trgovska pogajanja. Mil a n, 22. maja, (Izv.) V Genovi so s® pršila gospodarska pogajanja med Italijo in Romunijo, pri katerih je Slo v; prvi Ce so splača bankerotni Nemški Av» stri ji, da se tepe za vsako dušo in za vsako ped zemlje, bi pričakovali, da tudi naša vlada vsaj v Ljubljani ima* la za. to veČ smisla. Ta interes bi bil mnogo bolj lčorl« sten kakor da se po celi Sloveniji klečeplazi in prc§i Nemce za gotovo prispevke. Opozarjamo na vso to tudi našo obmejno delegacijo, ki naj uvažuje, da marsikatera izjava proti naši državi ni izraz pravega mišljenja, ampak samo izraz lažnjive agitacije Nemško Avstrije in pa starega sistema groženj proti kateremu se od naše strani nič ne stori, ker se mi pač povsod cedimo samega kavalirstva. ~——--— ' '-i . 4»i. im*. Dr. Radoslav PipuŠ: Prekmurske železnica Maribor. 23. maja 1922. I. Pni razpadu avstro-ogrske držaVg je Jugoslaviji pripadla tudi mala pokrajina, ki jo imenujemo Prekmurje, ker leai s stališča Slovencev onstran. Mure. Ta mala zelo rodovitna deželica nima z ostalo našo državo skoraj nobeno prometne zveze, nima ž njo železniške zveze niti pošteno ceste. To ja posledica nekdajne madžarske politike, ki je gradila vse železnice tako. da' so vodile v Budimpešto, a po mogočnosti ovirala promet med ogrsko in avstrijsko polovico države. Ker so ostala slovenske zemljo bile pod avstrijsko vlado, je umevno, da pri taki politikS Prekmurja ni dobilo zveze z ostalimi slovensjcinii deželami. Tega nedostatka takrat Prekmurci, katerih politično središče je bila Budimpešta, niso mnogo občutili. Popolnoma drugače pa so postale razmere, ko se je Prekmurjo ločilo od ostalega madžarskega ozemlja in priklopilo Jugoslaviji. S tem tre1 notkom so nekdanjo prometne zveze Prekmurja zgubile veliki del svoje prometne vrednosti, na drugi strani pa je postala skrajno nujna primemai prometna zveza, z ostalimi pokrajinami Jugoslavije. V zadnjem času je naša vlada dala napraviti most čez Muro, Na ta načini je Prekmurje dobilo vsaj cesto, ki omogoča krajevni promet med nji-m na eni strani in med Slov. Goricami na drugi strani. S tem pa še vprašanje prometne^ zveze Prekmurja z državo davno ni rešeno. Prekmurje mora čimprej dobiti primemo železniško zvezo. Želez-, niška zveza, jo neobhodno potrebna za gospodarski, razvoj Prekmurja samega, je pa tudi neobhodno potrebna zal varstvo državnih interesov, zlasti za' vojaško obrambo te obmejne pokrajin ne, ki nasproti tujim državam nim^ niti naravnih mej. v V zadnjem času smo čitali, da nai merava vlada Mursko Soboto po želez« nici zvezati z Lendavo. Ker je Lendava po železnici že zvezana s Čakovcem, do^ Murske Sobote pa vodi železnica,1 KS prihaja z Madžarskega, bi z železnico Murska Sobota - Lendava bil vsaj vi gospodarskem oziru napravljen že velik korak naprej. Na ta način bo. so omogočil vsaj železniški promet od! Čakovca preko Lendave in Murske Sobote do državne mej# in odtod daljo proti Zalaofferszegu. Ker je Čakovec* po železnici zvezan na eni strani s Pra* gorskim in na drugi strani z Varaždinom in Zagrebom in na ta način z osta* lomi’ pokrajinami Jugoslavijo, bi s ta želemico vsaj m veliko silo Prekmurjo bilo zvezano z drža.vo. Ker je proga! MursiKa Sobofca-Lendava dolga samo niiv V J-/v/ V V/JUVV) KjV/ .111 U 1/#1 UViliV •— 1 • | * to cvetja. Pred Vršoam ga je pozdravil yrstl za IZ™Z romunskega petroleja. Na' oddelek na konjih in velika množica organizirati prevoz petroleja i^uum-uenuiava urnga samo ljudstva z zastavami, Bred vhodom v f instance Preko Trsta. Trst bi ysledjne^ Biomotrov in ker teče v ravni-mesto so seljaki dvignili ministra Pri- tega postal vazna točka za promet s pc-lm’, w nje broški bili razmeroma mali., bičevica iz <■ avtomobila; v četvorovprez- rroiejcm, zlasti, ker se bo tudi izvoz polj-1 Ta železnica bi se dala torej tudi pr® »i (vofs.ia m saijraei& jnotu, m sAomoh mm petroleja .osredotočil k tTrstu. la^Ceedoižai elaMif&Mjafajilž tm&ifr’ Stran ______ — ■■-..• rab graditi v najkrajšem časa. Iz teH razlogov je projekt to železnico na vsak način pozdraviti, tako s stališča Prekmurja, kakor tudi z državnega stališča. Vondar s progo Lendava-Murska Sobota no zadostuje strategič-nim (vojaškim) zahtevam, na drugi strani pa bi se po tej železnici le po neprimerno velikem ovinku čez Čakovec prišlo iz Prekmurja v ono kraje, kamor teži promet Prekmurja. Ravno iz teh razlogov so v zadnjem času znovič proučuje tudi projekt železnice iz Murske Sobote čez Ljutomer (lo Ormoža. Krajevni interesenti toplo priporočajo to progo in zahtevajo, da se čimprej dogradi. To je umevno. Z Železnico vsaj v gospodarskem oziru vedno pridobijo kraji, mimo katerih teče železnica. Drugo vprašanje pa je, ali so ti krajevni interesi res zadosten razlog za to, da se dogradi ta proga, in ravno ta proga in nobena druga. Kor je ozemlje mod Ljutomerom in Ormožem hribovito, bode gradnja te proge ne samo absolutno, ampak tudi relativno po kilometrih veljala neprimerno več, kakor gradnja proge Murska Sobota—Lendava.. Bivša Štajerska kronovina je v zadnjih SO letih pred vojno z veliko gorečnostjo gradila lokalne železnice, ki so pa ostale vso pasivne. Štajerska dežela je vsled tega za te železnice vedno veliko doplačevala. To so bilo z malimi izjemami železniške zagate ki so na eni strani bile zvezano z večjo prometno progo, na drugi strani pa niso imeli nadaljevanja. Vsled tega niso imele prehodnega (tranzitnega) prometa in so izkazovale vedno velike primanjkljaje. Podobna utegne biti železnica Ljutomer-Ormož, ali pa Radgona—Ormož. Ta železnica, če se dogradi, bodo oetnla vedno le lokalna železnica in Imelo samo pomen za mali krajevni promet. Za svetovni promet ne moro priti lahko v poštev. Za svetovni nromet bi mogla priti v poštev le tedaj, ako bi dobila nadaljevanje proti jugoiztoku, torej proti Varaždinu in Koprivnici. P roga Lju tomer—V a raždin—-Koprivnica bi res imela bodočnost, ker bi služila direktni zvezi Banata in Srema z Gradcem, Solnogradom in Miin ekonom ali z drugim5 besedami, Beograd z južno Nemčiio. Toda proga Ljutomer •—Ormož ne leži v črti Ljutomer—Varaždin. Za nrovo Ljutomer—Varaždin bi prišla noprej v poštev črta Ljutomer—Središče—Varaždin Na ta način bi se za svetovno progo Gradec—Špilje —Radgona—Varaždin - Koprivnica— Dsjek’ prihranil precej velik ovinek. Razu n tern je tudi ozemlje pri Središču za kolodvor na križišču dveh svetovnih prog veliko bolj primerno kakor pa pri Ormožu, V Ormožu je že «a sedajni jako omejen promet premalo prostora, kaj bi šele lhlo. če bi se tam križali dve svetovni progi. Daljo pr]hod pjič. Objavljamo ta članek našega odličnega somišljenika, čeprav se z vsemi podrobnimi izvajanji ne strinjamo. Op. ured. eLLiglJEriLJSlJ-LLUL "-g*-"-’"*” Ivan Kejžar: Zgodovina Slovanske čitalnice v Mariboru. (Govor ob proslavi GO-lotnioe.) (Dalje.) Že pa predvečer so prihajali Slo-ronei z vseh strani. Prvič so prihiteli v Maribor Hrvati; Vara/,dinči, v krasnih narodnih nošah, mod njimi dr. Sablič in dr. Horvat ter mnogo drugih bratov Hrvatov in Slavoncev, zlasti iz Ljubljano in Colja. Čitalni-čarji so jih sprejeli na kolodvoru tor jih odvedli na Tapajnarjev vrt, kjer se jo kmalu razvila prava prijateljska zabava. Nemci so jih psovali in se jim ■rogali, vendar d zn takrat gotovo bogati spored te veličastne slavnosti. Kako navdušenju F vladalo med zbranim občinstvom, dekanu je »strahovito barbarstvo« kakor i pisala »Tngesapostn«, da so Hrvati dvignil} dr. Toman« med njegovim gov» rom na rame. ,,,« (Dalje pnhodnim-'- Marmor, 21- maja mz* salci so z zanimanjem in odobravanjem sledili stvarnim izvajanjem. Ob 12. uri je predsednik s polivom na delo zaključil dobro uspeli shod. Avstrija izročila naše zemljiške knjige. (Dopis.) Konečno sta so vendar morali odločiti okrajni sodišči v Cmureku in Radgoni, da, izroče našim sodiščem zemljiške knjige in pupilarne spise glede onih občin, katero spadajo v smislu mirovne pogodbe k naši državi. Bil je to jako težek porod, ki se jo izvedel le vsled odločnega pritiska članov naše razmejitveno komisijo. Dne J), 5. f.. 1. sta so podala svetnik dr. Ilaunik kot Predstojnik okrajnega sodišča pri Sv. I^nairtu in okrajni sodnik dr. Turato kot predstojnik sodišča v Zg. Radgoni v Radgono, ki er sta sprejela, od predstojnikov okrajnega sodišča v Cmureku in Radgoni za nas dragocene dokumente. S tem je tudi dejansko pokopan sen naših obmejnih noprijateljev na odcepitev Apaške kotline. Kako važnost so polagali Nemci na vprašanje to izročitve, kaže najbolje, da ss sodnik v Cmureku ni upal iarooiti knjig v Cmureku, ker se je bal neprijetnih incidentov, katerih »mogočna« oblast v Avstriji ne bi mogla preprečiti. Kako žalostno smo se ponašali mi! Še Omenil se ni nikdo za ta za našo državo tako velevažni dogodek. Sodnija v Zg. Radgoni je sprejela Redečo knjigo občin, kjer sedaj izvršuje ona sodstvo in sicer: ( Vratni vrh, Vratna vas, Apače, (’’mco, Drobtince, Konjišče, Lutverci, Nasova, Plitvice, Plitvički vrli, Podgorje, Segovci, Ži-berci in Žepavci. 'Sodnija pri Sv. Lenartu jo prejela ©ražni vrh, Grabe. Lukavee. Rožen-Rnind. Ščavnice, Trate in Velko, nadalje je sprejela spise občine Sladki vrh, katera so je na oriiključila okrajnemu sodišču v Maribora, Mal pogled v jem 1 j iške knji ere kože, da se nemška sodišča niso celo nič držala določil St. Germainskega mira in tudi ne striktnega naloga njihovega »Staatsamt. fiir Justiz.« Ne glede na. to, da je bila njim tudi od rgi!u>ve Vrhovne oblasti odvzeta, pravica sodstva v teh krajih izvedla so vsa zem-ljeknjižna dejanja, obravnavala celo 'v zapuščinskih zadevah injftpo mi?'n o Prepisovala lastni nske pravice. Med tem, ko so nrijatelji Jugoslavijo kar hitro se podvrgli razglašeni najdbi, da sta njuni sodniji Lenart in Zg. Radgona, šli so nasprotniki ostentativno Preko in obravnavali s tamošnjimi «o-disčj, Žalostno pa je. da se je našel ce1* Porent Trato, kateri je pošiljal dohodno vse sjnrtovnice v Cmurek!! Tipamo, da bodo naša oblastva te mljudem pokapala., katoro sodišče je bilo pristojno ln da razveljavi vse te nopostavno upi« so in inventure. Mariborske vesti. Maribor 21,. maju 1925. CENJENE DOPISNIKE opozarja, *»0, da dopis!, ki pride,jo v uredništvo !>o 10. uri dopoldne, za številko dotič-Hega dnfc ne morejo več priti v poštev. m Imenovanje v poštni službi. Imenovani so za poštarje, oziroma pošta,ri-/' r'~ redil »Mannergesangsvorein« dne 6. maja v Celju. Nemcem ni. delal pihce OKU lo: den Abschlusss bildeto ein lustiger Ta.nz, an dem sich jun g und alt er-gotzte. — Slovenci na Koroškem pa no smejo niti sami in za sebe v popolnoma slovenskem kraju prirediti nedolžne diletantske predstave! Narodno gledališče. Repertoar: Torek, 2-5. maja: »Borba« A. Sreda, 24. maja; Zaprto. Četrtek, 25, maja: »Caričine Amncon-ke«. Izv. Soboto, 27. fciaja, Parma: »Carlčiric Amaconke«. Ab. C. Nedelja, 28. maja, Schonthan in Ka-delburg: »Gospod senator«. Izven. ' —o— Iz gledališke pisarne. Pri današnji predstavi igra nlogo Robertsa v »Borbi« g. režiser Kovič, ker je inoral g. Skrbinšek radi smrtnega slučaja nenadoma odpotovati. Kulturam umetnost x Koncert pevskega društva »Mia. d ost«. V soboto zvečer ob 20. uri se je vršil v Gotzovi dvorani koncert zagrebškega akademskega pevskega društva »Mladost«. Obisk jo bil lo bolj srednji, dasiravno bi društvo zaslužilo tako z umetniškega stališča, kakor radi dejstva, da je to prvi hrvatski pevski zbor, ki je po osvobojonju posetil Maribor, bolj polno dvorano kakor kako drugo. Toda slab gmoten uspeh je tembolj presegel moralen in umetniški, ki so je razvil v pravi triumf, — Program, ki je bil zelo poster ter je obsegal narodni in umetne pesmi vseh naših jugoslovenskih pokrajin in dialektov, so izvajali Zagrebčani -'naravnost mojstrsko ter želi obilo priananja. Glasovi zboristov so uglajeni in usmerjeni v krasno celoto, dobri pa so tudi solisti, posebno basist, Vsega občudovanja pa je vreden g. kapelnik Canič, ki je gotovo najboljši izmed vseh, kar smo jih videli v Mariboru tekom zadnjih let. Fajgljevo »Staro ljubezen«, našo slovensko narodno pesem in njeno lepoto so nam Zagrebčani taikorekoč komaj odikrili, saj jo doslej še nismo slišali na nobenem našem koncertu. Posebno pa eo ugajale »Pod pondžeri« 4n »Ajdeano. di mo, idemo« in »Prizrene stari«. Posebno škoda pa jo bilo, da »ta momli radi pomanjkanja instrumentov izostati dve najlepSi točki »Prvi sneg« in »Večer n je zvono«. Velika navdušenje je vzbudila Devova »Kvišku plava moje hrepenenje«, pri kateri so pevci skupaj z občinstvom priredili nnln vz navaočemu a utori«. »Glasbena Matiea« je podarila »Mladosti« krasen venec z d ržn.vninii trako-vi. »Mladost« se je še istega večera ob 24 uri odpeljala v Celje, kjer je priredila včeraj z,večer koncert z istim programom kakor v Mariboru. Danes koncertira »Mladost-« v Ljubljani. x Fr. Milčinski, Tolovaj Mata;}. — Ilustriral Iv. Vavpotič. Druga izdaja 1H2?, Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 152, Cena broš. Din. 12, po pošti 1 Din. več. — Tolovaj Mniaj in druge slo,ven 'V pravljice, ki jih je irtf-d vojno izdal Fr. Milčinski, so vzbudile tnl jasnila dobe interesenti pri imenovanih komandah. g Tržaška borza je pričela notiraS našo valuto v dinarjih. Objave. med dragim izrazilo tudi upanje da bodo prizadete priče v Ameriki oitale to poročilo in se bodo same zglasile pri notarju ter brez naših 53.000 kron' vposlale na mariborsko sodišče svoje izpovedi. Gospodarstvo. g Pozor vinogradniki mariborskega okraja! Vinogradniki mariborskega okraja se še enkrat opozarjajo na kon- ki so nabirali člane, da se zbora sigurno udeleže ter prinesejo svoje nabiralne bloke. Če jim pa. to mi mogoče, so j naprošeni, da dopošljejo sezname pri- ■ stopivšib članov po pošti najkasneje j § Mestni kino. »Marquis de Bolibart velezanimiva vojna drama iz časa Na* poleona, posneta v krasni Španiji v^7. činih se predvaja v torek, sredo in ce«-trtek. § Biro dela državne komisije ^ ruske begunce v Ljubljani, hotel »Soča«, naznanja tem potom gg. ielodsi' jalcem, da ima na razpolago razne vr- el o 27. t. m. Privremene.nm odboru j ste strokovnjakov, kvalificiranih ilJ. Glasne zveze Jugoslovanskih' Vino- navadnih delavcev, trgovskih in ban«- gradnikov^.^Maribor. Mariborski vinogradnik^ ki žele pristopiti društvu pred 28. t. m., lahko vplačajo članarino v pisarni Vinarskega nadzorništva, Maistrova ul. 3, I. nadstr. g Nabava mesa. Dne 22. maja t. I. nih uslužbencev, zmožnih slovenske^* nemškega,. francoskega, angleškega iU drugih jezikov. stituirajoči občni zbor na novo usta- * se vrši pri. komandi mesta v Ptuju in novljenega okrajnega vinarskega dru- Slov. Bistrici ofertalna licitacija do-štva, ki se vrši v nedeljo dne 28. maja j bave mesa za imenovana garnizona in t. 1. ob 10. uri predpoldne v Gambrino- ■ sicer v Ptuju dnevno 300 kg, v Slov. Darujte za ,Sk5ad otroške bolnice' v Mariboru. Pretrgana pesem Toljski spisala Ellza Orzeszkovva, prevel Vinko Alblč. (Dalje). (16) Povprašal je po mestu, v katerem je stari kance-iijski uradnik prebil vse svoje življenje, ter se s tem dotaknil stvari, ki mu je bila brez dvojbe dobro znana in se ji ni mogel izogniti. Wygryer je obširno govoril o mestnem prebivalstvu, o raznih krogih in vsakega posameznega različni stopinji premožnosti. Njegov govor, ki je bil od početka počasen in okoren, kakor je navadno pri ljudeh, ki nimajo prilike za dolge razgovore, je polagoma oživel in že čez nekaj minut postal tekoč; pozabil je, da je govoril človčku, ki ga je osebno malo zanimal in ga je videl prvikrat. Očividnost se je tudi utrujenost umaknila z njegovih ohlapnih ud6v in brezbrižnega obraza. Oči so mu izražale mirno zavednost in koščene toke so spremljevale njegov, govor z energičnimi kretnjami. Ko je bil na ta način gostu opisal notranje mestne rekel: »Skratka, stopinje slabega in bega od enega zla do druzega, kakor metulj od-cvetke do cvetke.« Wygrycz se je nemirno gibal semtertja po mali zofi, slednjič pa je izbruhnil: »O, lepo vas prosim, ne zamerite, gospod! Ne* vsak človek, nikakor ne vsak! Na svetu je dosti poštenih ljudi, ki ne letajo od greha do greha, kakor metulj od cvetke do cvetke! Hvala lepa za take metulje! Ti metulji ravno povzročajo zlo na svetu. Kdor je mnogo dobil, od tega se bo tudi mnogo zahtevalo! Knez je mnogo dobil od Boga, zato morajo Bog in ljudje mnogo zahtevati od njega... Še enkrat vas prosim, ne zamerite, da tako odkrito govorim o vašem predstojniku in prijatelju... Toda človek, ki je vse svoje žive dni molčal in tiho gledal, mora vendar enkrat dobiti duška, in povedati vse, kar se je bilo v teku časa nabralo v njem. Bog ne daj, da bi hotel žaliti kneza... morda je najboljši in najplemenitejši človek, nekaj pa moram vendar vprašati: Kaj dela knez? Kaj je naredil?« Razprbstrl je koščene roke, ki so se od razburjenja malo tresle, in govoril dalje z živahno iskrečimi -se > očmi in razburjenim glasom: »Kaj dela knez s svojim ‘?H?er?\.]e.reKel: »^Kratka, povsod je revščina, v; premo2enjem, s svojim umom, svojo oliko, svojim ■višjih slojih m v srednjih ravno tako kakor v najnižjih; £dobnim živijenjem? Komu koristi vse to? Zakaj ima povsod m vsakemu manjka mnogo do zadovoljstva m- posest kaj dela?<( z živahnim kretanjem kjer' m tako, kakor bi moralo biti m bi večkrat tudi j; Mlalšs pisriško z dobro Šolsko izobrazbo, ki je popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika, išče za takojšnji nastop veliko industrijsko podjetje. Dopisi pod šifro »Dober stil II-233/b* na Interreklam d. d., Zagreb, Iliča štev. 2K 806 2—1 Odda se večje količine prvovrstnega lahko bilo. Ne smete mi zameriti, gospod, ako pravim, da so deloma krivi teh razmer tako premožni in bržkone tudi pametni možje, kakor je knez Oskar.« — Wygrycz je zvedavo pogledal tujca in obotavljaje se prekinil govor. »Blagovolite oprostiti, morda bi se vpričo tajnika, ki je, kakor sem slišal, tudi prijatelj knezov, ne smel na ta način izražati o knezu.« »Le dejte,« ga je prekinil Przyjemski nekako 'dobrohotno, »nič vam ne zamerim! Prijatelj sem knezu, zato me posebno zanima, na kakem glasu je tukaj knez. Prosil bi .vas celo, da bi mi razložili, m čem je ta krivda.« Wygrycz se je živahno premikal na ozki zofi Teo je slišal to vprašanje. »V čem je knezova krivda?« je vzkliknil. »Gospod, tega pač n treba razlagati! To mora izprevideti vsakdo, ki ima pazne oči. Večji del knezovih posestev se nahaja ,v tem kraju. V mestu samem ima grad, ki je zgradil njegov ded ali praded. Zelo je bogat, nositelj starega imena, njegov vpliv je velepomemben... Ako bi živel med nami, akq bi nas poznal, ako bi ga zanimalo, da 1 _ bi spoznal, kako je s stvarmi in ... ljudmi, potem bi bila . Jadran * vsaka njegova beseda opora, olajšava, vsako dejanje ‘ " ' njegov blagoslov... Oprostite, ako sem vas morda užalil s svojimi besedami, a saj ste mi sami ukazali, naj govorim. Knez potuje po svetu...« Przyjemski je tiho ugovarjal: »Od tu ni bil odsoten dalje kot pet let, poprej je precej dolgo bival na svojih tukajšnjih posestvih, deloma celo v tem gradu.« Wygrycz je razprostrl roke in vzkliknil: »Nič ni mio čutiti o tem! Tudi takrat, ko je bival tukaj, smo komaj vedeli o njegovi prisotnosti'« — Uradniku so se oči svetile, okrog ozkih ustnic mu je legel izraz ironije namesto poprejšnje slabe volje. Iz obraza mu je odseval spomin na bridko, težko bol, ki jo je prestal; morda je bilo to razredno sovraštvo, vedno molčeče, zadrževano sovraštvo, ki je sedaj iskalo duška, morda pa jeza na premožnejše ljudi, jeza, ki je imela nižje uzroke. Przyjemski je sedel gospodarju nasproti na pripro-.item javorjevem stolu, glavo nekoliko povešajoč, s klobukom v roki. Njegova plemenita, vitka postava, profil z lepo oblikovanimi obrvmi in ozkimi ustnicami pod zlatorjavimi brki se je čudno odražal od višnjelega sobinega ozadja z veliko, zeleno lončeno pečjo. Pohišjc je bilo videti še skromnejše in še bolj obrabljeno kakor navadno. Oči upirajoč ,v: tla, je pričel tujec počasi govoriti: »Dovolite, da se nekoliko zavzamem za kneza... »samo malo, kajti sam spadam med tiste, ki najmanj verujejo v človeško popolnost, naj bo že človek iz kateregakoli razreda. Hotel sem samo reči, da knez ne spada med izjeme, ako inia kako napako, ako svojih dolžnosti ne izpolnjuje takd, kakor bi jih rad. Ako ima še kake druge slabosti, potem je to nekaj čisto človeškega, kar izpričuje, da knez ni ustvarjen .drugače, kot drugi ljudje. Človek je ,nepopolno, nizkotno, samopridno bitje in v toliko izpremenljiv, M kolikor doživlja ,vse 1 je pogledal Przyjemskega vprašujoče in predirljivo. ’1Z Splita. Ta pa je vzdržal pogled, dvignil oči in odgovoril 1 počasi: »Nič, prav nič.« To priznanje je Wygrycza nekoliko ohladilo. Dvignil je rumeni kazalec: »Vidite, gospod, in vendar je knez prvič kristijan, drugič pa je tu rojen in ima tu svoja i velika posestva...« ‘ ■ Klara je med vsem tem razgovorom šeHela pri oknu in belo čepico obšivala s čipkami, ne da bi bila preslišala le eno besedo pomenka. Sedaj pa je dvignila glavo in plaho očetu segla v besedo: »Očka, meni pa se zdi, da nimamo pravice, soditi o ljudeh, ki so čisto drugačni kot mi...« (Dalje prih.) — ) - 804 3—1 HITROŽip* Vetrinjska ul. 30-1. Pristopajte k Jugoslovenski Matici, Si Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Zahtevajte povsod ,TABOR*! Mala oznanila, sprejme ka-— Prednost imajo one. katere imajo stanovanje in hrano doma. 802 Narodna noža (za damo), srednje velika, za kraljevo svatbo sa želi izposoditi. Da se popolna kavcija in visoka nagrada ler zajamči br^a vrnitev. Genj. ponudbe se naprosijo na oglasni ?avod Fran VorSič. Maribor, Cankarjeva ulica 15. 807 Proda se: Kompletna postelja iz Irdtga lesa, velika stenska ura. moSke spodnje hlače, moške srajce in dr. Rotovški trg St, 8, I, ndstr., levo. 809 Proda se rad^selitve pritl čna hiSa s prostim stanovanjem in velikim vrtom v bližini koroškega kolodvora v Mariboru-Studenci pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo pod Šifro 415-S. 803 2—1 Vinsko žganje za nalivanje kot sredstvo proti revmntumu, trganju itd. prodaja Albrecht, Gosposka ulica 19. 808 3—1 Zamenjam stanovanje v Celju, obstojite u treh velikih, svetlih sob v pritličju, kuhinje in pritiklin, ?a stanovanje s 4—5, četudi manjšimi sohami v Mariboru, če mogoče v bližini park«, event. • kestkom vrla, — Najlov uprava »Tabora*. VABILO x prvemu rednemu občnema zboru Spfošoe stavbene družbe kateri se vrši ; i dne 13. juhija predpoldan ob 10. uri 30 minut v pisarniških prostorih družbe, Aleksandrova c. 12. P. n. Člani se vabijo, da polože svoje delnice v smisla statutev najmanj 8 dni nopreje pri Jadranski banki, Ljubljana, Ljubljanski kreditni Banki, Lj«b-lfana, Zadružni Gospodarski banki, Ljubljana ali pri njih podružnicah, dalje pri Prvi hrvatslti žtedionici, Zagreb oziroma pri Zemaljski banki v Beogradu. • Spored: J. Poslovno poročilo, predložitev računskega sklepa ter bilance za leto 1921 in poročilo nadzorstva ter sklepanje o tem. 2. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolutorija uprav* nemu svetu.. ,„• 3. Dopolnilne volitve za izstopivše člane in potrditev kooptiranih članov upravnega sveta po § 17, oziroma 29 družbenih pravil. Sklepanje o prejemkih izvrševalnega odbora. 4. Volitve v nadzoritvo po § 29, oziroma 33 družbenih pravil. 5. Sklepanje o zvišanju delniike glavnice po § 5, oziroma 29 I droi- % m pffciL, Ji. o*4* : .j 6. Slugajnosti..^ ‘M iTrrrr 44s&il$..in liska; Maribor^ka_ tIskw«a d, d.