GospodarsKj in političen list za KprošKe Slovence. Izhaja vsako prvo in tretjo soboto T Kranju (tiska in iadaja tiskarna It. Pr. Lampreta v Kranju, od-(Ovorni urednik Mirogl. Ambrožiči Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje ra enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 9. V Celovcu, v soboto, dne 6. maja 1911. Leto IV. Koroške razmere. IX. Vprašal se bode ta ali oni: kaj imajo sploh opraviti cilji svetovne nemške politike s bojom koroških Slovencev za obstanek svoje nirodnosti PI Stvar je Cisto jama. Nemčija se mora razprostirati od Balta do Adrije. Toda prej, nego pride do Ađrije, morajo Slovenci napraviti prostor, se mo* rajo umakniti, oziroma; se morajo ponemčiti! V prvi vrsti koroški Slovenci, kajti, čim Nemci prestopijo Karavanke, potem nimajo več daleč do Trsta. Tako je jasno, zakaj se dela od strani Nemcev tako mrzlično aa ponemčevanje koroških Slovencdv. In ravno po teh omenjenih dogodkih so začeli Nemci bolj nestrpno delati in bolj se je torej poostril. Poostril se je pa še tembolj, ker so se začeli tudi Slovenci bolj resno upirati in se z večjo vnemo braniti. Nemcem je morala dati pomoč takoj tudi avstrijska vlada. Njeni organi so stopili v bojne vrste. Nemška ekspamivnost se je začela pospeševati na vseh koncih in krajih. Na vsej črti ■o postali Nemci bolj agresivni, da čimprej pridejo do svojrga cilja. Izmislili so si še nekaj novega. Nova sredstva, novi volkovi, oblečeni v ovčjo koto, •o se pojavili. To so nemška takozvana obrambena društva. Tudi te Volkove ao poslali v boj proti Slovanom. Ustanovili so «Schnlverein». To drnštvo naj podpira nemško šolstvo v «ogroženih» nemških krajih. Zaman pa se vprašujemo in popolnoma zaman iščemo na vsej meji Nemcev, ki bi jim grozila kaka nevarnost. Problem je, najti tisto deželo, na katero opozarja napis na lüdmar-kinh užigaličaih skatljicah: «Daa Brütern im bedrchlen Land». Ni nam možno iskati tistega «bedrohtes Land». Kaj si mislijo Nemci pri tem, ne vemo. «Schulverein» torej naj podpira in ustanavlja šole za ogrožene Nemce. Čudno, nepotrebno je to. Saj n. pr. na Koroškem ni niti enega Nemca, za katerega bi ne bilo v polni meri preskrbljeno od vlade, oziroma od šolske oblasti v deželi za vzgojo v materinem jeziku. C) se nahajajo v šoli na deželi rami Slovenci in je med njimi le en Nemec, ga mora učitelj poučevati v materinem jeziku. Tako zahteva ta za Nemce ustvarjeni zakon. Potemtakem je Schnlverein čisto nepotreben. Društvo je tukaj samo za to, da na željo nemškutar-skih staršev in morda par Železniških ali tovariških uradnikov v slovenskem kraju ustanavlja nemško šolo, kamor potem seveda vabi tudi slo-ven ke otroke vse vasi ali okolice. Drnštvo pa ima še to nalogo, da podpira učitelje in podkupuje z denarjem starše slovenskih otrok. To je delo Schulvereina za «ogrožene» Nemce. Nešte-vilne podružnice, ki jih ja tndi po slovenskem Koroškem vse polno, delajo jako marljivo. Porabljajo vsaki svečani čas. Puit, kres, takozvane «Sonnenwende» v poletju in pozimi so prazniki SchuWereina in Sülmarke; prirejajo velike ljudske veselice c vsakovrstnimi z»bavami in »kapljajo ogromne dohodke za svoje «ogrožene» Nemce. Schnlvereinu zvedo na strani stoji Sülmarka; tudi ta ima podružuice kakor Schulverem in dela na isti način. Beračita obe društvi, kakor bi bili Nemci največji berači na svetu. Da, celo po slovenskih hišah se po agent h (kakor se je zgodilo pred kratkim) prosi milodarov za Velikonemčijo. Sülmarka si je postavila nalogo, da krepi Nemce v gospodarskem oziru, kjer ae nahajajo v narodni ■evarnosti. Čudno je, da ne pomaga na noge raznim beračem, ki beračijo v nemškem jeziku po slovenskih hišah, storila bi pri tem gotovo blag namen in n hče bi jej tega ne mogel odrekati. Seveda tega ne more storit1, ker jej je poverjena stroga naloga: kupovati slovenska posestva in naseljevati Nemce v slovenskih krajih. Vzglede imamo za to prav krasne: St. Ilj. Na Koroškem očitna še ne kupuje slovenskih posestev, ali dogaja se marsikdaj, da je kupil kak Nemec v slovenskem kraju lepo posestvo, in to gotovo s pomočjo Sü i-marke. Slučaj imamo za to v Zgornjih L:buCah pri Pliberka. Da Südmarka ne kupuje očitno velikih posestev, si lahko razjasnimo s tem, da so večji posestniki deloma itak nemčurji, deloma pa ima Sü Imarka upanje, da postanejo vsaj v doglednem času. Marljivo pa podpira Südmarka nem-škutarske obrtnike v slovenskih krajih. Na ta način delujejo obrambna društva med koroškimi in tudi med drugimi Slovenci, ali kakor oni pravijo : za narodno varstvo od Slovencev zatiranih Nemcev na Koroškem, Štajerskem in drugod I Takega zavijanja in take hinavščine, ki se kažeta v imenih, namenih in delovanju teh nemških društev, so res zmožoi le Nemci, ki stoje dandanes na višku svetovne omike. Da Nemci s svojimi obrambnimi društvi delujejo s tem namenom, da velikonemški orel čimprej raztegne krila od Stralsunda do Trsta, tega ni treba posebej povdarjati. Vsakemu Slovencu bi moralo biti jasno. Samohvala Slovenske Ljudske Stranke. Tudi v «Miru» je objavil dr. Šušteršič poziv na volilce, v kateremu hvali sebe in svojo stranko. Na Koroškem j« sicer jako mnogo Slovencev, ki se ne čutijo članom Slovenske Ljudske Stranke, kajti S. L. S. še dolgo ne pomeni slovenski narod. Mi trdimo celo, da ja izven S. L. S. mnogo več prepričanih, vnetih in ras narodnih Slovencev, kakor pa v S. L S. Na Koroškem je zasejal dr. Šušteršič S. L. S. takrat, ko se mn dr. Brejc popolnoma podvrgel id ko je vstopil Grafenauer v njegov klub. Od t ga časa pravijo slovanski klerikalci, da spadajo voliici Grafenauerja k Šušteršičev! stranki ali k S. L S., kjer seveda samo kranjski klerikalci nosijo zvonec. Res je sicer, da je dr. Brejc v družbi z drugo «Miro*o» gospodo popolnoma zlezel pred Šušteršičem pod klop. Res pn je tudi, da so prej vsi ti gospodje na shodih in med seboj strašansko smir- PODLISTEK. Josip Premk: Mira. Skoro dve leti ga nisem videl in ko je obstat pred menoj tisti večer ves preplašen in bled, sem se skoro prestrašil njegovega tujega pogleda ... «Kaj se je zgodilo, Fran, saj si —» «Sem, sem,» me je prekinil, prijel pod pazduho in me potegnil seboj. Zavila sva v najblžojo kavarno in ko je izpil tretjo čašico, eo ae mu oči zasmejale, obraz pa je ostal še vedno tako plašen in bled. «Izpovej ae, lažja ti bo ...» Pogledal me je nekako nezaupno, nato pa iztegnil desnico po mizi in pričel z zamolklim glasom: «Takrat, ko se je ločila najina pot, sem bil otrok, dasi sem se imel za izkušenega in pametnega, p* kaj — kdo ti prizna svojo slabost in kdo ti pritrdi, če mu poveš, da je v svoji modrosti velik bedak P Tako je, tivljenje samo pa je najboljši sodnik in vsakemu je usojena ura kesanja ... Pa pustiva to — povem ti od početka do konca, kakor se je zgodilo. Od nekdaj že sera bil omahljivce, nikdar trdne, odločne volje in kar sem pričel — je ostalo nekončano, kar sem sklenil — je ostalo pri sklepih, in naposled sem spoznsl to grdo napako celo sam in sem sklenil nattcplti Ipot železne odločnosti. Pa kako in čemu ?... Zaradi sebe bi se skoro ne izplačalo, moral bi nositi v duši uekaj višjega, nekaj tako mogočnega, da bi bila že misel na tisto veiičast silna in polna hrepenenja do dela in še bcfgve česa... la tako sem se popolnoma ob pravem časa zaljubil v žensko, ki je bila lepa, da me je omamila že misel na pjene čudovite oči. Id kako smešno se je to zgod lo. Natanko se spominjam, da je bil deževen dan, pust in dolgočasen in ob takih dneh sem se navadno potikal tam po šentpetrskem predmestju. In lam sem jo videl prvič. Gologlava je prihitela po ulici in izginila v neki trgovini, a njen pogled mi je kanil v dušo, da sem obstal kakor vkovan v tlak. Takoj tisti trenotek sem čutil, da bi b i v rokah te ženike kakor igrača brez meči, pa kaj — ženske: saj je bila še napol otrok, samo v njenem pogledu ni bilo nič otročjega in tudi njena hoja je bila ponosni, a na ošabna in izzivajoča. Vse ja bilo naravno in kakor je bila vsa blažena in lepa, je Živela v mojem sren do tistega večera, ko sem jo ugledal drugič. To je bilo štirinajst dni pozneje. Vsak večer um sicer hodil okrog liste trgovine, kjer je bila —* kakor sem izvedel pozneje — njena starejša sestra blagajničarka, a videl je nisem nikoli. Postajal aem ponoči pred razsvetljenimi okai — če se morda ne prikaže nenadoma kje izza zavese njen obraz, ker spoznal bi jo bil tudi v temi, a bilo je vse zaman. Tako sem se pootročil tiste dni, da sem pil vsako noč do polnoči, kvar- tal in se bratil s fijakarji in peki po različnih beznicah — vse, ie da bi jo pozabili Pa čim globje sem se pogrezal v blato, tem jasneje so gorela pred menoj njene oči in me vabile v novo, svetlejše življenje ... Toliko hrepenenja je bilo tiste dni v moji duši, da skoro nisem več spoznal izmed tisočerih zvezd najjasnejše ... izmed tisočerih ciljev najvišjega, do katerega sem želel in u napotil, v resnici pa tem bil' še manjši, še neznat-nejši po volji in odločnosti nego poprej... Človek, ki Uče v ljubezni svojega velikega vstajenja, ja od početka kakor pijan slepec: tipa, iš3e prave poti... v svoji sladki zmedenosti ugazi navadno v čisto mp-čno stran, šele, ko se pomiri prvi vihar, šele, ko se razmaknejo megle in je bogato obžarjena široka svetla cesta, pride ura mirnega potovanja ... Tako je bilo s menoj: brez vsake prave misli, brez vsakega pravega vzroka sem sanjal in klel, upal in propadal, pač kakor človek, ki ugleda svojo srečo, kateri pa se mu Se tisti hip umakne, in sanja potem o njeni lepoti in kolne njeno izgubo, ne vedoč, da je bil tisti trenotek uma slepilo bolnim očem, komaj senca tiste velike sreče, ki jo nosi vsakdo v svoji duši um, kdor je namreč dovolj močan, da ugodi vsakemu utripu svojega srca... Ali kaj, ko se vsega tega saveš Sele pozneje, v tistem času pa so tvoji pojmi nejasni in zmedeni in lo tembolj, čimvečja je lepota, ki si jo zagledal, čimvišji je cilj, do katerega si u napotil, ker dokauno je, da dosežeš vrhunec visoke jali ćei Saftteriića, da je pri volila! reformi izdal koroSke Sloveace in ravno tako je rei, da tega koroiki Slovenci Suite rtiča in kranjskim klerikalcem ne bodo pozabili, kajti 10 koroškim Slovencem več Škodovali, kakor koriitili. Zato tudi večina koroških Slovencev Se sedaj noče ničesar vedeti od kranjskih klerikalcev in S. L. S., č «ravno je Grafenauer v SuSterSi Cevem klubu. On je zahteval od vlade, da ugonobi slovenske naprednjake na Kranjskem, posebno v Ljubljani ; on je zahteval in dobil K 600.000 posojila za svoje kranjske klerikalne zadruge. On je dosegel tudi Se druge stvari, toda vse samo za kranjske klerikalce in dopustil, da so celo na Kranjskem zato dobili Nemci novo veljavo v ljubljanskem občinskem odboru, pri sodniji i. t. d. On torej ne samo, da nam ni dosegel po svojem klubu kakih narodnih pravic, tudi denar, katerega je izposloval, Sol je samo v žepe kranjskih klerikalcev. Zato pa mi koroški Slovenci nimamo nobenega vzroka slavo peti tej kranjski klerikalni Stranki, zato se tudi vedno bolj in bolj čuje glas, naj bo Grafenauer v dobrem razmerju z obema slovenskima kluboma, kajti sicer se zna zgoditi, da bo za Sušteršičeve grehe moral trpeti Grsfen-auer. Kako si naj pomagamo? i. NaSa zemlja ne da posestniku gotove mesečne plače, kakor jo imajo n. pr. uradniki in drugi uslužbenci. Dohodek je odvisen seveda v prvi vrsti od letine, v ravno toliki ali celo Se veliko večji meri pa tudi od sposobnosti gospodarja. Imamo vse polno (zgledov, da od dveh sosedov v enakem položaju eden gmotno dobro napreduje, medtem ko drugi nazaduje. Vsak človek ima različne lastnosti. Dobre mu prinesejo srečo, slabe ga vedejo in pahnejo v bedo in nesrečo. Kar se tiče nas kmetov, bi bilo potrebno v sedanjih slabih časih, da bi imeli veliko dobrih in jako malo slabih lastnosti, navad in potrebščin. Pred vsem bi moral vsak kmet imeti veselje in razum do svojega poklica, stanu in gospodarskega napredka. Moral bi imeti trdno voljo, se predvsem povzeti do popolne neodvisnosti — samostojnosti — to je do blagostanja. Delavnost, zmernost, Štedljivost, ukažaljnost, red, vestno izogibajo se vseh praznih in nepotrebnih potov, n. p. po sodnijah, sejmih in drugod prinese srečo in blagostanje družini celo v slabih letinah. Kjer tega ni, tam gospodarstvo tudi v najboljših letinah nazaduje. Vsak, kdor čez leto več izda kakor zasluži ali v gospodarstvu pridobi, nazaduje gmotno. Da se ta primanjkljaj pokrije, posnema večina kmetov kratkomalo naSo državno napravo — to je delajo n delajo leto za letom nove dolgove. Kam to sčasoma privede, je že marsikateri izkusil. Kmet, ki tako dela, pokaže s tem, da je svoj poklic gore mnogo prej s umerjenim korakom kot z vihravo naglico. Tako sem storil veliki greh, ker nisem tistikrat upošteval svoje omahljivosti in nedolžnosti, katero je bilo treba predvsem nadomestiti s odločno voljo — kajti jaz sem ostal kljub ljubezni, ki me je omamila, popolnoma ves, kakršen sem bil poprej in Se mnogo slabsi,.. TisU večer torej sem jo zagledal drugič. Si-rokokrajen klobuk se je zazibal med množico, ki se je gnetla čez frančiškanski most in dasi sem videl samo — kako se je zazibal njen klobuk, sem jo spoznal po hoji in sem hitel za njo. Pa ko sem se ji približal že na korak, sem zavil naglo na drugo stran in hotel izginiti v temno ulico. Kaj se je zgodilo tistikrat v meni, nisem vedel sam, čutil sem le, da mi vre kri nemirno po vseh žilah in da izpregovorim gotovo straino neumnost, pa naj ji že rečem kakorkoli.,. Takrat se je ozrla sem preti meni in pjene oči so me pozdravile prijazno kakor prvič — tako udano in prijateljsko kot da je mislila r&me vseh Štirinajstih dni, kot da je vedela za vsak moj korak v tem času, za vse hrepenenje in trpljenje ... Zato nisem pomišljal, pristopil sem k njej kot k stari znanki in jo pozdravih Pogledala me je malce začudeno, nato se je ozrla naokrog, a ulica je bila prazna, samo Ljubljanica je tekla tam na desni leno in mirno kot umatano olja. izgreSil, da je nezmožen. Ta recept torej ne velja za kmeta, kakor sploh za nikogar. Vsakoletnega primanjkljaja torej ne smemo pokriti z novimi dolgovi, ampak s tem, da zmanjšamo izdatke ali povzdignemo dohodke, ali Se boljSe oboje. Kaj pa stane kmeta takole največ čez leto in dan? Gotovo delo. la to tudi tistega, kateri sam s svojimi domačini vsa dela opravi. Ce ne bi delal doma, delal bi drugje in toliko in toliko zaslužil. Kakor hitro je kmet trdno prepričan, da ga delo največ stane, moral bi začeti razmišljati. Kako bi le uredil, da bi mi delo več neslo. Vsako dru-žinče, vsak delavec stremi za tem, da bi s svojim delom, z manjšim trudom več zaslužil. Kmetu pa njegovo delo, oziroma obdelovanje zemlje č’mdalje temmanj dobička nese, in zato nam gre slabo ali vsaj prav trda. Zakaj nam pa naše delo vedno manj nese P Zato, ker obdelujemo veliko njiv, katere so tako slabe, tako revne na redilnih snoveh, da nam niti našega truda, naSega dela ne poplačajo. Da bi nam dale Se dobiček, plačale davek in obrest*, kolikor na te njive odpade, o tem Se govora ni. O ljudskem štetju. Statistična centralna komisija izda v založbi knjigotržnice Frid. Irgang v Brnu obširneje delo o ljudskem Štetju, izvrženem 31. decembra. To delo izide v kratkem, vendar smo že danes v položaju, navesti poglavitne rezultate uradnega ljudskega Štetja za nekatere slovenske pokrajine. Administrativna razdelitev slovenskih pokrajin se je od 1. 1869 le malo (spremenila. Na Kranjskem je od I. 1869 eno mesto z lastnim statutom (Ljubljana), Istra ima od leta 1880 eno mesto z lastnim statutom (Pulj), istotako Goriška (Gorico) in KoroSka (Celovec). Na Štajerskem so bila do 1. 1890 tri mesta z lastnim statutom, zdaj so od 1. 1890 Štiri. To je dokaz, da se večji kraji le jako počasi razvijajo v mesta, pač vsled pomanjkanja industrije. Okrajnih glavarstev je: na Kranjskem 11 (od I. 1869), na Koroškem 7 (od 1. 1869), na Štajerskem 22 (L 1869 jih je bilo 18, I. 1880 jih je bilo 19, 1. 1900 jih je bilo 20) na Goriškem 6 (prej 4), v Istri 6 (prej 7). Sodnih okjrajev je: na Kranjskem 31, (prej 30), na Koroškem 28, na Štajerskem 64, (I. 1880 in 1890 jih je bilo 65), na Gorskem 13, v Istri 16, v Trstu 1. Občin je bilo: na Kranjskem 359, na Koroškem 259, na Štajerskem 1571, na Goriškem 146, v Istri 54, v Trstu 1. Za prebivanje namenjenih poslopij se je naštelo: na Kranjskem 91014 s 107.320 strankami, na Koroškem 54.749 s 80.597 strankami, na Štajerskem 210160 s 302.156 strankami, v Trstu II. 958 s 47.691 strankami, na Goriškem 41,914 s 48.903 strankami, v litri 68 594 s 76.119 strankami. «KakSne misli imate o meni, da me ustavljate v temni ulid? Še nikoli nisem doživela kaj takega.» Oprostil sem se nakratko in postal naenkrat pogumen, naravnost razposajen. Govoril sem ji o vsem mogočem in ko je Obstala pred hilnimi vrati, sem videl, da je njen obraz poln neke tihe nevolje in tudi, ko sem ji ponudil roko, se je za hip obotavljala kot da premišljuje, bi mi li podala svojo desnico ali ne. Pa naposled je vendar iztegnila svojo drobno roko in se mi nasmehnila hladno in mrzlo ... «Ako sem vas razžalil, gospodična Mira,» sem se hotel oprostiti Se enkrat, a ona je že odhitela po stopnicah navzgor in se ni niti ozrla. Nekaj časa sem stal pred vrati, poln jote in razočaranja, nato sem zavil po skriti ulid vun na polje... Naenkrat sem začutil v sebi silno praznoto, a vendar sem stiskal pesti in Skrtal z zobmi, kajti — kakor hitro se je zgodilo in končalo vse, sem ■e vendar zavedal, da sem doživel nekaj, česar ne pozabim tako hitro. Zopet je ležala vsa bodočnost pred menoj, pusta in dolgočasna, tiste oči, ki so sijale na mojo pet in me vabile v boljše, svetlejše življenje, so zatonile in ugasnile za vedno in jaz sem ostal zopet sam, brez vsakega upanja in hrepenenja ... Počasi sem Sel po mračni stezi in sam nisem vedel kam,,, število poslopij se je pomnožilo v zadnjih desetih letih na Kranjskem za 4*2%, na Koroškem za 7*3°/o na Štajerskem za 4'4%» v Trstu za 20*4%, na Goriškem za 8-5%, v litri za 11-9%, Povprek stanuje v eni hiši: na Kranjskem 5*8 ljudi, na Koroškem 7 2, na Štajerskem 6 9, v Trstu 19*2, na Goriškem 6*2 v litri 5 0. Cela C slitvanska je imela: 1869. 1.............. 20,394.980 prebivalcev 1880. 1.............. 22,144.244 > 1890. 1.............. 23,895.413 » 1900. 1.............. 26,150.708 1910. 1.............. 28,567.898 » Po slovenskih kronovinah je prebivalstvo razdeljeno naslednje: Kranjska.................... 525.083 KoroSka.................. 384 735 Štajerska................. 1,441.604 Trst........................ 229.475 Goriška..................... 261.721 Istra ...................... 403.261 V zadnjih desetih letih se je prebivalstvo pomnožilo: na Kranjskem za 3'3°/0l na Koroškem za 8*5%, na Štajerskem za 6*3%i v Trstu za 28 5% na Goriškem za 12*4%, v litri za 16 9%-Kranjska dežela je med vsemi kronovinami t državi najslabSe napredovala glede pomnožitve prebivalstva. Tega je seveda krivo izseljevanje. Ljudje pač trumoma beže iz dežele, ki je na sebi revna, ki jo je pa klerikalna strahovlada izpreme-nila v pravi pekel. Dopisi. Borovlje. Pravijo, da bomo pri nas imeli v kratkem velik polom ali konkurz. Po nesreči se to vsakemu pripeti in vsak je pomilovanja vreden, katerega neireče spravijo v konkurs. Ko bo pa prišla enkrat naSa .glava» v konkurz, ne bo nobenega v Borovljah, kateremu bi se smilila; petem bo Sele videlo, koliko pravih prijateljev ima, in koliko takih, ki so prijatelji samo tako dolgo, dokler se ga bojimo. Da pa pojema njegova moč, pa morda že sam čuti, če že ni popolnoma izgubljen. Na njegovih hišah je intabuliranih skupaj 158 tisoč kron, to je presneto mnogo denarja, posebno, če so pomisli, da vse njegove hiSe skupaj niso vredne več kakor pa kakih 120 tisoč kron; bržkone pa bi se moralo Se takega kupca dolgo iskati. Razen tega pa snaisjo njegovi dolgovi pri puškarski zadrugi okoli 40 tisoč kron. Pravijo, da se dosedaj drži samo Se zaradi tega, ker ga podpira SÜdmarka. Kako dolgo ga bo Süidmarka držala, se ne ve, samo to sedaj zastopimo, zakaj se po Borovljah tako agitira za Südmarko in S ul verein. Ze celo pravim Nemcem je ta stvar postala preneumna. Ni Se dolgo od tega, odkar je eden Nemec izstopil iz obeh društev in rekel, da to stori zaradi tega, ker noče za «glavo* plačevali. Nam je navsezadnje vseeno, če drug nabirajo in plačujejo. Saj se za pogorelce večkrat nabira, zakaj pa bi se za našo «glavo» ne. Samo to boroveljskim puškarjem ni vseeno, da mu puškarska zadruga toliko kreditira. 40 tisoč kron to niso nobene mačkine solze, zakaj pa drugim puškarjem ne dajo toliko na puf. C« mu na pr. enkrat Kastner ali pa nemške šparkase ali pa Sülmarka Nad zapadom je plavala rdečkasta meglica s kovinsko svetlim robom, solnce je zdrknilo že globoko za azur in prve zvezde so pogledale na zemljo. Pomladanski večer je bil in meni je postalo težko, ko sem se spomnil svoje velike nemoči in neznatnosti... Ali bi ne bilo mogoče kljubovati tej svoji sladkosti P Sedel sem v travi in se ugledal na nebo — f meni pa so vstajali mogočni sklepi, odločna volja hoditi jasno začrtano pot, utopiti in pogaziti v delu vse... vse... Se Miro, ki bo tako nekoč spoznala, kako lepe so bile moje misli,. • A takrat bo morda prepozno in to maščevanje bo tako sladko ■— eedaj pa slovo vsemu dosedanjemu življenju in vsej omahljivosti in neodločnosti. Ako mi ni hotela podati ona svoje roke v oporo, bom vztrajal tudi brez nje in edina tovaršica in tolažba mi bo uvest, da sem premagal samega sebe. Vesel in močan sem vstal In se napotil proti mestu, ki je Šumelo v večernem vrvenju. Tako nekako svečano mi je bilo pri srcu, kot da sem napravil bogve kakšno junaštvo in moje misli so bile že vse osredotočene v prvem izpita, ki ga moram napraviti čimpreje — aaj je potekalo že četrto leto, kar sem napravil maturo. Še tisto noč me je pozdravila jutranja zarja pri knjigah. „ ■ ■■ ■„ odporedo kredit, potem sna puškarska zadruga gledati skozi prt te, kdo bo potem plaCal teh 40 tisoC. Zakaj odbor puškarske zadruge ue izterja tega pcfa, Ce se je celo njegov najboljši prijatelj Kaitner vse del v zemljiško knjigo, na tak naCin, da on ne sme prodajati niti svojega lesa, če ne plača dve tretjini Kastnerju, zakaj se puškarska zadruga ne briga za ta dolg. Za 40 tisoč kron bi se dalo marsikaj napraviti in kupiti v korist drugih članov. Upamo, da bo to do prihodnjega občnega zbora urejeno. Borovlje. Ni še dolgo od tega, odkar so se krožile nesramne laži o borovskem konsumnem društvu po nemških časopisih, seveda ithajajoč iz «cvetečega Wirtschaftsvereina», s smrdljivim namenom, škodovati s temi lažmi dobro prospeva-jočemu konsumnemu drušvu A kar so trdili o našem konsumu, na istem so le oni sami bolni, ja strašansko bolni. Pred kratkim so se vlekli k sodniji, seveda najpametnejše in najbolj «bistre» glave, da bi preskrbeli bivšemu «komiju» par dni prosto prenočišče in prosto hrano, samo radi tega, ker je okoli govoril, čujte in glejte, čisto resnico! Ja, gospodje, ni vse zlato, kar se sveti in neka gospodična je imela menda predolge prste, sicer bi ne bil g. bivši komij oproščen. No pa kaj, ne čudimo se preveč, morda stane veliko denarja, zaslužek pa majhen. Komaj so začeli, in že je kriza. Borovlje. Sadovi postopanja borovškega sodnika Matzna. V soboto dne 29. m. m. se je vračal o polnoči neki kmet iz Pliberka domov, in ker je borovškim gostilničarjem za nj>h župo malo preveč izdajal, je bil malo nacukan. Ko je šel čez trg, ga je pnjel naš slava! stražnik, da bi ga peljal v občinski zapor, kajti sicer bi ae reklo, da nič nima opravka. Pri tem aktu pa mu pridejo člani društva «K'öielpeia» na pomoč. Ti so tega reveža tako obdelali, da je bil ves krvav. Še skozinskoz prismojeni Pubi se je pokazal možakarja, in krvavega kmeta baje v monument zagnal. Tako ranjenega in poškodovanega Blajber-Žana so gnali potem šele v zapor, namesto da bi ga peljali k zdravnika, Neki s. d. je ves ta prizor videl, in misleč da ga bodo tudi v zaporu surovo pobijali, je šel gledat pred občinsko hišo. Komaj se je pokazal na tem mestu, že priletita dva zmešana «Brnada» na njega, ga pobijeta in začneta tepsti, Pubi in Kobencl pa kličeta «Tuts nur den scci», stražnik pa je gledal ves ta prizor od strani, in se še ganil ni. To so sadovi povsem strankarskega sodnika, ki nikdar ne kaznuje takih nemškntarskih tolovajev. Stražnika pa vprašamo javno, ali ni la zaslužil Pubi zapora, in roparska brata «Brnade», in dragi enaki fakini. Daleč smo prišli, res daleč, in le dalje jo prigazimo, ako zasede Matslnovo mesto zopet kak tak sodnik. Borovlje. Telov. društvo «Sokol» v Borovljah priredi v nedeljo dne 7. majnika t. 1. v dvorani «pri Cingeljcu» na Trati pri Gliajah predstavo Fr. Ks. Meškotove tridejanke «Mati». Gostujejo igralci dramatičnega odseka «Nar. č.taluice» v Kranju. Začetek točno ob 3. uri pop. Po igri ples, pri katerem sodeluje tamburaški zbor. Vstopnina: Sedeži I, in II. vrste 1 K, Hl. do V. vrste 80 v, VI. do X. vrste 60 v. Galerija 60 v. Stojišči 30 v. Blagajna se odpre ob 2. uri pop. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Borovlje. Ojbor tel. drušl. Sokol v Borovljah si tem potom najprisrčneje zahvaljuje cenjenim nabirateljem in darovalcem za 17 K, katera svota se je nabrala na večeru našega nad vse čislanega in toplega zagovornika sokolske ideje v tužuem Korotanu gosp. dr. Rudolfa Ravnika. Pripomnimo k temu še, da je omenjeni gospod prvi Korošec, ki je bil promoviran na ataroslavnem češkem Karl Ferdinandovem vseučilišču v Pragi za doktorja vsega prava. Mlademu doktorju iskreno čestitamo in mu kličemo v to krepak Na zdar I Celovec. Po Celovcu so se prav pridno vozili Z električno cestno železnico, in sicer so izkulali najprej samo od kolodvorskega trga do tobačne trafike v Kolodvorski ulici, pozneje do Moserje-▼ega hotela in končno do trga pri sv. Duhu, kjer je za sedaj zadnja postaja železnice. Končno so poizkusili se progo do jubilejskega mestnega gledališča. V« poizkusi so se prav dobro obnesli. Spital. (Volitev župana.) V Špitalu ob Dmvi so imel* pretekli petek prvo sejo novega občinskega zastopa. Bivši župan Josip Pichler je izstopil is občinskega odbora, na kar je vodil predsedstvo mizarski mojster Iran Turk kot najriarejši. Za MpaUa so izvolili usnjarja Andreja R ederja. — V ponedeljek so zažgali najbrže otroci gozd nad Lipnikom pri Špitalu. Po zelo napornem delu se je posrečilo prihitelim ljudem ogenj pogasiti. — Pri kilometru 79. pri postaji Prevalje »o za-žga'e iskre iz loke motive tovornega vlaka št. 481 velik kos gozda. Le s težavo so omejili ogenj. BrnCa. Od 13. aprila 1910 so darovali sa tamburaški dom: gosp. Val. Mörtl, kaplan, 2 K, »gralci jz štebna in okolice 17 K 64 vin., gosp. G®1” ‘a Criovca 10 K, drobrodelno društvo «Drava» 20 K, gosp. Ante Beg 2 K, gosp. Anton Gastl iz Štebna 20 g, gosp. Adolf Mlekuš, trgovec iz Bovca 5 K, gosp. Alojz de Beggi is Bruce 5 K, igralci iz Štebna igrali v prid tamburaške ga doma 65 K 60 vin; hranilnica iz St Lenarta 50 K, Ivan Frole, promet, kontrolor juž. želez. H K. Vsem dobrotnikom se Mt velikodušnost in darežljivost tem potom zahva- ljuje in prosi, da bi se tudi tanaprej tako spominjali in podpirali težko nalogo društva, ker tudi društvo bo vse dobrotnike ohranilo v trajnem spominu. — Slovensko tamburaške drušvo «Dobrač» na Bruci. Tružnje. (Groznanesreča.)V Sred. Tružjah so se igrsli dečki pri velikem kolesu nekega vodnjaka. En deček je zlezel v kolo, drugi pa je splezal od zunaj na kolo. Tedaj je prišel tretji deček in je hotel tudi splezati na kolo; kolo pa se je v tem trenutku zavrtelo in deček, ki je sedel vrh kolesa, je priletel s tako silo z glavo med kolo in zid, da mu je glavo do malega strlo in so škropili možgani na vse strani. Seveda je bil otrok takoj mrtev. Jezersko. (Volilui shod.) Po razpustitvi državnega zbora je začel deželni poslanec g. Grafenauer na Jezerskem vrsto svojih volilnih shodov. V nedeljo, dne 9. m. m., se je namreč vršil v «Kazini» dobro obiskan volilni shod naših «republikancev». Kazinska dvorana je bila nabito polna. Razven obilnega števila «republikancev» so bile tudi naše «republičanke» častno zastopane. Vsa čast vrlim Korčanom, ki so prihiteli dve uri daleč na shod, nekateri celo prenočili na Jezerskem, in spremili drugi dan g. poslanca v Korte. Shod je otvoril bivši deželni posanec g. Muri. Poslanec Grafenauer je v svojem govoru razpravljal o delovanju starega državnega zbora, o složnem nastopu Slovencev, Hrvatov iu čeških agrarcev ter o velikem uplivu «Slovanske Enote», tako da se je vsled njene opozicije moral razpustiti državni zbor. Nadalje je poročal o deželnem zboru in zlasti ožigosal sedanji Slovencem krivični šolski sistem. Končno se je bavil z ntčrtom avtomobilne pošte od Železne Kaple preko Jezerskega v Kranj. Izvajanja g. poslanca so se sprejela z velikanskim navdušenjem in izrekla sd mu je zaupnica. Št. Lenart. Žs večkrat je zažgala leta 1875 na Štajerskem rojena Katarina Marki. Pred letom je že zažgala v bližini Rsjhenfelsa dva kupa stelje. Takrat so jo orožniki prijeli in oddali sodišču v Št. Lenartu. Tam so pa spoznali, da ni duševno popolnoma zdrava in so jo izpustili. Sedaj pa se je hotela maščevati nad orožniki in je hotela zažgati hišo, kjer so stanovali orožniki, kar pa se ji ni posrečilo, ker je hotela zanetiti ogenj samo s prižgano slamo. Nato so jo poslali domov na Štajersko. Dne 11. aprila je gorel neki posestnici Ridl poletni hlev, dne 8. aprila pa že ravno tak hlev pri Greslu. Seveda so takoj sumili, da je zažgala Marki iu ko so jo prijeli, je tudi priznala ter pristavila, da ima jezo ua Korošce in da be še naprej požigala. Spodnja Rožna dolina. Ce gre kak sodnik od nas stran, se po celi dolini govori, kakšen bo nov in kakšen je bil star. Posebno se vprašamo, kako je delil pravico, kako je občeval z ljudmi, če je bil z vsakim enako pravičen in če se je sploh zastopil z ljudmi. Navadno se le pri vsakem najde kako dobro lastnost. Sedanji sodnik je bil najboljši prijatelj R tovo dolge dneve, preden so ji pošle vse moči in jo je dohitela smrt. Ntveitlni podveia. Med nižjimi sloji v Parizu je nekam čuden običaj, pravzaprav šala, ki je nihče ne zameri. Pri ženitovanjski gostiji ukrade namreč prvi ženinov drug mladi nevesti podvezo z nogavice. Navadno je nevest« tako pametna, da n‘č ne opazi. Diugače pa je bilo na gostiji, ko se ja nedavno poreč la gospodična Pommicr, bč' gostilničarja v pariški tn predmestju. Goitovaoje jo bilo v gostilni in vsi so ži pili čez mero, med niimi tudi ženin. Ko je tedaj opazil, da j« za to določen' mladenič irg nil pod mizo, nak«r se je kma u njegova mlada ženka prestrašeno stresla ter zakričala, se ženin ni mogel premagovati, nego je nrucrailjeno osural «podvezmrga tatu» s čravlji v obraz, ds mu je nos preb 1 ter mu izbil oko, da so ga morali prepeljati v bolnišn co. Po moža pa je prišel policaj ter g« kljub pretresljivi prošnji mlade ženke [odvedel v zapor. Žalostna prva noč v zakonu 1 Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska orožnotovarnlška dražba Peter Wernlg družba z omejeno zavezo v Borovljah, Korolko. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. CBQATIÄ Centrala: V Zagreba, 7 lastal hiši, vogal Marovske in PrOradićeve ulice. Glavna zastopstva: V Osjeku, Reki, Sarajeva, Neven Sada la L]abl)anl. Pedrnžnloa: V Trstu, Cer se štev. 1. :: Teieion 25-94. :: Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: L N» življenje. *) Zavarovanje glavnic za slučaj doživetja in smrti, b) zavarovanje dote, c) zavarovanje življenske rente; 2. Proti ikođl po požara, a) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren) b) Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalciškcgs blaga, gospodarskih strojev, blaga 1.1. d.), c) zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena i. t. d.) 3. Zavarovanje steklenih Up. Zadružno imetje v vseh delih je znašalo leta 1909 K 2,116 26186 Od tega temeljna glavnica..........» 800.000'— Letni dohidek premije a pristojbinami. 1,117 806 03 Izplačane škode....................» 3 923.163 48 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod Jako ngodniml pogoji. Mataninel ie inlMm.clU Ul. Jf()g|j|j“ j ftslll, ta 11(1.1, I. MflSlfOpje, otano Slamo zastopstvo „Mit" v Ljubljani (Tvrdka H to Slivar). podružnica £jub!janske kreditne banke v Celovcu Akcijski kapital K 5,000.000. Reservnl zaklad K 500.000. Denarne vloge obrestujemo po 4 n 00 dne vloge do dneva vzdlga. ■ Kolodvorska oesta št 27. M Zamenjava In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje In vnov-čuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devlnkuluje vojaške in ienitnlnske kavcije. Eskompt ln inkaiso monio. :: Borxna naroölla. Prodiji ml vrst vred pipirlev proti poteviol po dnevnem korzu. Centrala i Cjobtjani. podružnic« 1 Spijeta, Trsta, Sarajeva ta Gorici. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8-— za komad. 1 26—S Tlake srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. dobitek K 180.000. “ Glavni po K 10 - Na mesečno vplačevanje za komad. Mestna hranilnica v Radovljici Je prvi, najvarnejši in največji denarni zavod za nalaganje denarja ix c* Ä“Ju toÄÄr £ JÄ 5ÄÄ hranilnica sama, tako, da dobi vsak vložnik 4 K 25 vin. od sto čistih obresti in poleg tega Se dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. d iželne vlade za Kranjsko v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev potrjenih pravil HT mesto Radovljica Z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, ki znaša sedaj čez zUU.UUU K. Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor Zeli pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranünici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. Posojila na zemljišča 9 86"18 dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16/», 197», 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 60 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede * obrestmi. ^yLfgiiik posodi drugod recimo 300 K s 6 °/o obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane torej še vedno 300 K dolžan. Do Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela Iznebi, dasl plača v celi dobi še sa 97 vin. nanj. Nadalje dovoljuje posojila tudi na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem. Kdor želi najeti posojilo ali dobiti kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajnega sodišča, kjer se uraduje Mak dan od pol 0. do 12. ure dopoldne In od pol 3. do 3. ure popoldne razen ob nedeljah m praznikih Ravnateljstvo Mestne hranUnice v Radovljici.