St. 89 PaSMu ilažnt t aitirlrt (trti ttnatt «li m» V frst-% v soboto 14. aprila 1923. 'Posamezna številka 20 cent Letnik XLVIII Uhaja, izvzemit pondeljek. vsak^ AslSkcga It 20, L nadstropje. tfsma se ne sprejemajo, rokopj^i Anton Oerbec. — Lastnik (dr eri **fo* ulica »v. * »Sil, Izdajatelj ln t otl . Tisk tiskarne Edinost NaroEuIoa znaSa aa mesec L 7.-. 3 raes^ej£?i9JS0, paleta L 32.— In celo leto L 60,—w Za inozemstvo mesečno 4 lire vrt/^^^efoa^edniŠtva fn uprave It 11-S7- eDINOST Posamezne številke v Trstu In okolid po 20 ccnL — Oglasi se računajo 1 tirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov vtm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice la vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln uprave 11-57. Italijansko-iugoslovenski odnoSall In triaSko pristanišče Pod tem naslovom je priobčil «Piccolo»> dopis iz Zagreba iz peresa Frana Lentića. Dopisnik pravi, da je ves jugoslovenski trgovski svet trdno uverjen, da bo imela ratifikacija svetomargeritskih dogovorov liajblagodenejše posledice za italijansko -jugcslovenske odnošaje. Odnošaji med obema sosednima- narodoma ne datirajo od včeraj. Na jadranskih obalah, ki jih je narava naklonila tema dvema narodoma, se je razvijala živahna trgovina že v časih «Serenissime» (beneške republike). Jadranska pristanišča so bila že tedaj naravna razkladališča skoro vseh balkanskih ljudstev. Ko je beneško gospodstvo prenehalo, je stopil Trst na mesto Benetk kot tržišče Slovanov zaledja, bližnjega in daljnega. V Trstu niso imeli svojega glavnega tržišča samoi Slovani Jadrana in Krasa, marveč tudi oni ob Savi in Donavi. In Slovani, ki so^ se posvečali trgovini, so bili v Trstu kakor v lastni hiši, dokler se ni tudi kupčija stavila v službo politike! V tem poslednjem je vzrok, da so se v zadnjem času prekinili trgovski odnošaji Trsta s slovanskim trgom! Sedaj pa, ko je po zaslugi Mussoilimja italijanska politika iz negotove in anemične postala energična in jasnain to zato, ker je znal uvesti disciplino tudi v javno življenje — se more pričakovati, da se vzpostavijo nekdanji odnošaji med obema sosednima narodoma še celo z večjo vnemo, nego je bilo to v minulosti. Četudi se jugoslovenski narod po ra-pallskih in svetomargeritskih dogovorih ne more čutiti zadovoljenega v svojem narodnem čustvu, vendar ne misli na to, da bi oviral vzpostavo odnošajev z bližnjo Italijo, dovoljujoč le-tej prednost v primeri s Francijo in Anglijo. Sosedstvo, skupna posest klasičnega Jadrana, prošlost, vzajemnost interesov: vse to govori v prilog čim boljšemu razvoju teh odnošajev. Nadejamo se, da ne bo nadvlaidovala politika nizkotne jeze, strankarstva in narodnega sovraštva, marveč da bo modra in energična uprava znala napraviti konec razdraženosti politikantov, ki uživajo pri izzivanju občutljvosti in žaljenju čustev lastnega bližnjega. Potem bomo imeli mi Jugosloveni v ItaBji najboljšega odjemalca in dobavitelja in naša izvozna in uvozna bilanca bo izkazovala vse drugačne številke za Italijo, nego so sedanje. Železniške zveze se morajo zboljšati. Trst bo imel od tega korist, ker bo vsled dobrih odnošajev z jugoslovensko državo to pristanišče imelo tisto prednost, ki jo hoće Jugoslavija pridobiti v Solunu. Italijanski trgovski mornarici li^bo treba vzdrževati konkurenčnih parog, izdatno podpi-ranih od; strani vlade na veliko škodo erarja, marveč bo mogla v soglasju z jugoslovensko mornarico in na podlagi pametne trgovske pogodbe poslovati brez subvencij in ne da bi jo ogrožala nevarnost brezposelnosti pomorščakov. Jugoslovenski izvoz bo moral ubirati poti preko bližnje Italije. Jugoslovenski poljedelski izdelki, žito, meso, kože, živina, les so izdelki, ki jih Italija močno potrebuje in ki jih ne motre dobivati odi drugod pod ugodnejšimi pogoji, nego jih more dati Ju- goslavija. ... Ta poslednja pa motre dobivati iz Italije industrijske izdelke, ki jih dobiva sedaj iz bolj oddaljene Francije, Nemčije, Anglije in tudi Amerike. Italijanska industrija, posebno tekstilna in železniška, bo bolj po- tedaj politične svobode protiverski značaj. Nihče se ne sme odreči svojim zahtevam, mora se pa zavedati praktičnih potreb, ki lahko združujejo stranke za politične cilje. Poročilo zaključuje, poudarjajoč, da ljudska. stranka namerava sodelovati, da se italijanska moralna enota vrne v nedotakljiv mir ustavnih j svoboščin in krajevnih avtonomij, v razvoj gospodarskega življenja in v državno življenje, ki je sinteza reda, oblasti in obenem krščanska in moralna sinteza. Nato je predložil don Sturzo sledečo reso- sebno tekstilna m zelezmska, DO DOL, Ingres italijanske ljudske stranke, znaAa in cenjena v Jugoslaviji. Ta poslednja odo'bravajoč poročilo političnega tajnika m bo mogla dobavljati Italiji tudi surovine, ker bogastvo jugoslovenske države na rudninah je znano. Naj omenimo le veliki izvoz boksita (rudnine, iz kaitere se izdeluje aluminij) v Nemčijo in Ameriko, Iz Jugoslavije bo mogla dobivati Italija tudi oglje in premog v velikih množinah. Tudi izvoz cementa in surovin^ iz Jugoslavije bo mogel biti — čim se uredijo jugoslovensko-italijansk* vprašanja — zelo koristen za obe državi Če še uvažujemo — tako zaključuje Fr. Lentič — da bi tiste industrije, ki so se nekdaj ustanov i!le, ali se jih je nameravalo ustanoviti v Jugoslaviji z italijanskim kapitalom, zadobile novo življenje^ in bi ustvarjale nove sile, smo povedali dovolj za razumevanje, kake blagodejne posledice za trgovske odnotsaje med Italijo in Jugoslavijo more imeti odobritev svetomargeritskih dogovorov v italijanski zbornici in v senatu. Značilno) je, da je tržaški list priobčil ta izvajanja Lentićeva brez vsake svoje pripombe. Gospod pisec je morda nekoliko preveč optimist, da si posledice sporazuma med Italijo in Jugoslavijo za medsebojno gospodarsko življenje predstavlja v nekoliko preživih in preugodnih barvah. Vse-kako fsi^e v njegovih izvajanjih toliko žive resnice, da jo mora pripoznati tudi «Piccolo». Z druge strani pa je ta list vse preveč? usužnjen tisti politiki, ki jo Lentič tako strogo obsoja, da bi si upal naravnost in izrazito reči: prav ima, popolnoma prav! Zato ni rekel ne «da», ne «ne»! Sicer pa moremo reči, da v tem slučaju tudi molk govori, da — pritrjuje. Mi s svoje strani pa pokladamo posebno važnost v dejstvo, da Lentič ne govori samo o obeh državah, ampak tudi o obeh narodih, da torej ne opira svoje nade samo na sporazum med državama, marveč tudi na predpostavko, da pride do sporazuma tudi med obema narodoma. Ugotavlja^ da je Trst radi politike narodnega ^ sovraštva izgubil nekdanje gospodarske stike s svojim naravnim zaledjem, bližnjim in daflnjim! S tem je rečeno, da so za vzpostavo teh stikov potrebni dobri odnošaji z daljnim zaledjem in mirno sožitje z bližnjim! Zato naj se preneha s politiko, ki «izziva občutljivost in ki «žali čustva lastnega bližnjega«. Posebno podčrtujemo poziv, naj «modra in energična uprava* napravi konec takim izzivanjem in takemu žaljenju! Pisec je po&otžil prst na odprto in krvavečo rano, ki s svojo gnilavjo zastruplja življenje v teh krajih in vpliva pogubno tudi preko meja. Zato pa je toliko uprave, kolikor tudi vseh činiteljev na usodi Tnsta, torej na vzpostavi njegovih gospodarskih stikov z jugoslovenskim zaledjem, velika dolžnost in naloga, da poleg smo trenili pogajanj z Jugoslavijo — začnejo tudi zdraviti in celiti označeno rano! stalila Drugi kraljev dan v Milanu MILAN, 13. Davi je kralj obiskal kraje v okolici Milana Greco in Turro, kjer je poleg svečanega sprejema izvršila šolska mladež pred njim nekoliko telovadbe. Od tu se je kralj odpeljal na prostore vzorčnega velesejma. Tu ga je pri vhodu v imenu rediteljskega odbora pozdravil sen. Nava z nekaterima ministri. Kljub silnemu dežju si je kralj ogledal vse važnejše paril jone. S posebnim zanimanjem se je u-itavil v paviljonih kolonij in onemu furlanske pokrajine. Sledili so nato sprejemi v kraljevi palači. Kongres italijanske popolarske stranke. 'URIN, t3. Včeraj se je tukaj otvoril če- }? Ifandrc« rt^liin nclr n Itit 4oL-a cfronlro no - w -* « * ac jc tunaj uivuiu trti kongres Italijanske ljudske stranke, katerem se mora končno " "" * 1 ljudske stranke napram vrši v gledališču Scribe. na razčistiti stališče napram fašizmu. Kongres se sanje in odnošaji med cerkvijo in državo ne izčrpavajo v enem samem sporu. Vsaka stranka ima svoje mesto za delo in bojevanje, za izobličenje misli in verske ter cerkvene politike pa je potreben političen organizem, kakor je ravno ljudska stranka. Govornik je nato prešel na očitke glede parlamentarnega sodelovanja s socialisti, po-udarjajoč* da je bila ljudska stranka tista, ki se je z največjo silo in vnemo postavila po robu socialističnemu gibanju toliko 'na teo-ret&ko-etičnem kolikor na političnem in gospodarskem polju. Če so bile posamezne osebe, ki so smatrale za potrebno in predstojeće sodelovanje med demokrati, ljudsko stranko in socialisti, se tega ne more trditi za stranko kot odgovoren organizem. Po prihodu fašizma na vlado je bilo pojasnjeno stališče ljudske stranke nasproti fašizmu z izjavo parlamentarne skupine v zbornici in govornikovimi izjavami v Turinu. Ljudska stranka kot stranka s krščansko podlago, ki razvija svoje delovanje v okvirju zakonov in ustave, zahteva v imenu bratstva med ljudmi in ljubezni do bližnjega pomirjenje, ointrđčl/O AO dKd i n flr'/avliafMlfP kom i. Za predsednika Kongresa je bil izvoljen ske stranke, njene napore za vzpostavitev na-lodino, za podpredsednika g. Casoli in ravnega razvoja svobodnih produkcijskih moči, Maschio, tajnik don Sturzo. Po pozdrav- za reforme v šolstvu in za večje spoštovanje ^roAcoAnilrn kateremu sn moralnega življ 2345 se je seja v tretje pričela, kćer so govorili on. Martire za center, Lecci za desnico in Cecconi za levico, nakar je predsednik prekinil sejo. Jugoslavija Vladino poročilo o razgovorih z Radićem BELGRAD, 13. V sredo na dopoldanskem sestanku z novinarji je minister pravde dr. Laza Marković podal o razgovorih z Radićem to-le oficielno poročilo« 1 u . . «Včeraj sta semkaj prispela dr. Maček in dr. Krnjević, delegata Stjepana- Radića, da stopita v stike z radikaino stranko. Najpreje sta posetila Ljubo Jovanovića, a potem predsednika vlade g. Pašića. V razgovorih sta ta dva gospoda izjavila, da želita obvestila o tem, če bi bil z radikalci mogoč kak sporazum radi rešitve srbsko, hrvatskih odnošajev, o katerih smatrajo, da so danes težki in nepovoljni. Pri tem so izmenjali splošna stališča, toda niso opredelili konkretnega stališča, niti niso bili predloženi kaki stvarni predlogi. Cilj njih pota v Belgrad je bil bolj informativen in le kot uvod in priprava za izmirjenje njihovega strankinega stališča z načeli, ki jih vsebuje državna ustava. O tem in na kakšen mačin bi se imel izvesti sporazum, se ima raz motriva t i v nadaijnih razgovorih. G. Ljuba Jovanovič in g. Pasič sta paz-no poslušala ekspoz-eje in razlaganja gg. dr. Mačka in dr. Kmjeviča in sta o tem obvestila ministrski svet. Gospoda sta odpotovala nazaj v Zagreb». Dr. Korošec in Radić ZAGREB, 12. Današnje zagrebške «No-vosti» priobčujejo daljši interview z dr. Krnjevićem o pomenu razgovorov v Bel-gradu. Dr. Krnjević je uredniku « Novosti* med drugim izjavil, da so vesti o misiji Velje Popovića neresnične in da Popovič sploh ni prišel v stike z zastopniki Radi-ćeve stranke niti v Zagrebu niti med potjo iz Zagreba v BeJgrad. Dr. Krnjević je pa dalje odkrito priznal, dai je Radićeva stranka sicer v koaliciji z dr. Korošcem in dr. Spabo, so pa to tri stranke z različnimi programi, vendar bodo nastopile v borbi za revizijo ustave kompaktno in solidarno. * Radićeva delegata dr. Maček in dr. Krnjević sta včeraj poročala izvršilnemu strankinemu odboru o razgovorih z Ljubo Jovanovičem in Pasićem. Sestanku je prisostvoval tudi dr. Korošec, ki se je nato takoj odpeljal v Ljubljano.. Po izjavi dr, Krnjevića: Radič zahteva od radikal cev ne samo lepe besede, ampak da morajo dejansko z odstranitvijo dosedanjega režim, skega sistema dokazati, da so iskreno in resnično pripravljeni skleniti sporazum s Hrvati in Slovenci To je prvi predpogoj za nadaijna uspešna, pogajanja. Pred otvoritvijo pogajanj redi Reke BELGRAD, 13. Jugosl. rimski poslanik 6. Voja Antoniiević ie t>risoel v. BelrfracL da dobi nadaijna navodila v zadevi organizacije reške države. Tekom prihodnjih dini se bodo v zunanjem ministrstvu vršile konference, katerim bodo prisostvovali zunanji minister dr. Ninčić, Ljuba Nešić, Antonijević, dr. Rybar in admiral Priča. Prihodnji teden jugosl. delegacija odpotuje zopet nazaj v Opatijo in od tam potem v Rim, kakor hitro se v tem vprašanju doseže popoln sporazum med Rimom in Bel-gradom. Pogajanja med federalisti in radikalci v Zagrebu ZAGREB, 13. Včeraj dopoldne sta prispela semkaj odposlanca radikalne stranke dr. Gjuričić in dr. Janjić. V Zagrebu so navzočni tudi odposlanci jugoslovenske muslimanske stranke dr. Džafer Kulenovič, Kapetanović in urednik «Pravde» Ajanovič ter odposlanci SLS dr. Korošec, urednik Snaodej, dr. Brejc in urednik Kremžar. Zastopniki HRSS so imeli dopoldne z muslimanskimi in slovenskimi odposlanci sejo, na kateri so razpravljali o politični situaciji po vrnitvi Radičevih delegatov iz Belgrada in o nadaljevanju pogajanj z radikalci v Zagrebu. Dr. Gjuričić in dr. Maček sta dopoldne ob pol 12. konferirala s Stjepanom Radićem. Po konferenci je Radić na seji federalističnega bloka poročal o svojih razgovorih z odpcatatiscema radikalne stranke. Popoldne se je vršil skupni sestanek med zastopniki federalističnega bloka in zastopniki radikalcev. O teh razgovorih je dobil glavni urednik zagrebških «Novosti» nastopna informacijo: «Med predstavniki bloka in delegati radikalne stranke so se vršili razgovori o vseh aktualnih vprašanjih, ki se tičejo sedanje politične situacije, dalje tudi o vprašanju sibsko-hrvat-skega spora. Razgovarjalo se je o vseh težkočah, kakor tudi o potih, kako naj se pride do sporazuma. Važno točko je tvorilo vprašanje o notranji ureditvi države. Razpoloženje pri razgovorih je bilo na obeh straneh povoljno. Blok je nastopal pri vseh vprašanjih enodušno. Kot začetek sporazuma je označen povratek za izhodno točko, po kateri bi se vsi trije deli našega naroda počutili v državi ravnopravne in bi bili tudi iskrena pripravljeni za sporazum. Nato bi se šlo dalje, in sicer dotlej, da bi se dosegel popoln sporazum in edin-stvo Srbov, Hrvatov in Slovencev v tej državi s popolnim uresničenjem vseh njihovih teženj». - Ko so delegati radikalne^ stranke odšli s konference, so ostali predstavniki federalističnega bloka še nekaj časa skupaj, da se posvetujejo o konferenci, ki jo bodo imeli z odposlanci radikalne stranke danes dopoldne ob desetih. Spaho na potu t Zagreb SARAJEVO, 13, Snoči sta odpotovala z brzovlakcm v Zagreb predsednik muslimanske organizacije dr. Spaho in predsednik poslanskega kluba Halil beg Hra-snica, da osebno stopita v stik z zagrebškimi političnimi krogi. V Zagrebu se že nahajajo, kakor znano, narodni poslanci Husein Aljanovič, Mustafa beg Kapetanović in Ruleruović. Radikalska poslanca o svoji misiji ZAGREB, 13. Urednik «Riječi» se je razgovarjal s Pašićevima odposlancema dr. Markom Gjurićem in dr. Vojo Janjićem, ki sta mu izjavila, da sta prišla v Zagreb, da se razgovarjata z Radićem in da vidita, kaj Radić hoče, kakšni so njegovi pogoji za sporazum. Ko bosta čula, kaj hoče Radič, bcista o tem poročala glavnemu odboru radikalne stranke 14. t. m. Glede stališča radikalne stranke je dr. Gjunčič odgovoril, da sedanji korak radikalne stranke ni nič drugega nego poizkus, ali bo možno sodelovanje z Radićem. Onadva nimata posebnih navadil od radikalne stranke, ker se v Zagrebu ne bo nič odločalo, temveč eventuelno dne 14. t. m. na sestanku glavnega odbora radikalne stranke. Dr. Gjuričič je dejal, da ostane v Zagrebu le do danes zvečer, ker mora potem na sejo glavnega odbora. Poljska Poljska zbornica proti preganjanju kristjanov ▼ Rusiji VARŠAVA, 13. Na otvoritveni seji spomladanskega zasedanja zbornice je bila odobrena nujna poslanica o usmrtitvi mons. Butkiewicza. Poslanica se klanja velikemu mučeniku, protestira v imenu poljskega naroda proti moskovskemu zločinu, izraža j trpečim kristjanom v Rusiji svoje sočutje I ter poziva vlado, da deluje skupno z vsem ; civiliziranim svetom za rešitev škofa Cie-plaka in drugih duhovnikov^ zaprtih v moskovski ječL Rusija Rusija se pripravlja za slučaj vojne HARKOV, 13. Na konferenci ukrajinske stranke je Cičerin izjavil, da kljub številnim dokazom ruske miroljubnosti skorajšnja vojna vendar ni izključena. Radi tega se mora Rusija pred vsem dobro oho-rožtti. kjer se nahaja več kot 10 komunistov, njihova posestva razlastila. Ti komunisti boi do potem morali ustanoviti organizacijo, upravljati in obdelovati skupno po enakih delih ta posestva in bodo imeli enake deleže na skupni žetvi. Francija Nov spopad med francoskim vojaštvor t in nemškim delavstvom — Več mrtvi a in ranjenih — Nov protest nemške vlada — Pričakovanje izjav ministra zunanjih '.tvari PARIZ, 13l Listi javljajo iz Duisjurga: Brezposelni delavci so organizirali sprevod, ki je šel v največjem redu pved občinsko poslopje. Ravno ko se je sprevod začel pomikati mimo župana, je prišlo do pretepa med stražniki na kotnji'i in nekim demonstrantom, ki je bil aretiran. Ker so demonstranti protestirali, jih je policija z nataknjenimi bodali in z revolverji v rokah obkolila. Množica se je takoj razpršila. Policija je izstrelila nekoliko strelov v zrak. Nekoliko oseb je bilo ranjenih z bodal L Kakor javljajo iz Berlina, je imel dogodek hujše posledice. Brezposelni so se baje zbrali pred- občino in zahtevali zvišanje podpore. Njihove zahteve so bile odklonjene in brezposelni so zagrozili z demonstracijo, nakar je porsredovala francoska policija. Štirje demonstranti so bili baje ob tej priložnosti ubiti, 12 pa jih je bilo ranjenih. Iz zasedenega ozemlja prihajajo vesti o novih francoskih ukrepih proti nemškim oblastvom in zasebnikom. V Bohumu je zasedlo zasedno oblastvo poslopje, ker mestni svet ni hotel pristati na rekvizicijo. Ravno tako) je francosko vojaštvo zasedlo rudnike Mateja Stinnesa. Nemška vlada je medtem podala nov protest zavezniškim vladam! zaradi ravnanja z nemškimi železničarji v Porenju. Nemška vlada nikakor ne namerava postaviti svojega osebja in svojih železnic na razpolago okupacijskim oblastvom za prevažanje francoskih in belgijskih vojakov. Nota pravi nato, da so postavila okupacijska oblastva železničarje pred razpelje: ali zapustiti službo ali izdati svoj narod. Nemška vlada trdi nadalje, da imajo vsi ukrepi komisije za Porenje v zadnjem času le en namen: ločiti Porenje cd nezasedene Nemčije. Po vesteh iz Nemčije se da sklepati, da je tam vedno hujše nasprotje med socialistično strujo, ki zahteva, naj vlada skuša začeti pogajanja, za katera je sedaj z ozirom na francosko-angleška pogajanja zelo primeren čas, in ined veleind.ustrialci, ki so za odpor do skrajnosti. Ni izključeno, da pride do odločitve že v najbližjem času. Z veliko napetostjo se v tem oziru pričakuje govor ministra vnanjih stvari Rosen* berga v državnem zboru. Prvai kandidatkinja za francosko akademijo. PARIZ, 13. Včeraj je bilo v francoski akademiji prečitano pismo, s katerim se predlaga kandidatura feospocfčne Mortisr, znane pod psevdonimom D'Arel. To je prvič po svo|i ustanovitvi, da je akademija pristala na registriranje ženske kandidature. Anglija Značilno potovanje francoskih politikov v Anglijo. - Za Lencheurjem Ktotz. LONDON, 13. V dolnji zbornici je vpraša, poslanec Johnstone, ali jc ministrski predsednik dobil od angleškega poslaništva v Parizu ali iz kakega drugega vira informacije, iz katerih bi bilo razvidno, da pride Loncheur zopet v Anglijo s pooblastilom od francoske vlade, da predloži uradne ali poluradne predloge za rešitev francosko-nemškega spora. G, Baidwin je odgovoril v imenu Bonai Lawa, da ni prispela nikaka taka informacija. Medtem je vzbudil silno zanimanje prihod bivšega francoskega ministra Klotza. Kljub temu, da izjavlja Klotz, da je prišel v Londcn le privatno, «e smatra, da je njegov prihod v zveza s prejšnjim Loncheurjcviin potovanjem. To mnenje utrjuje tudi dejstvo, da je Klotz stopil v stik z najbolj vplivnimi angleškimi politiki in finančniki. To otipavanje tal v Angliji, ki se tudi v Nemčiji pazno zasleduje, ima lahko dvojen pomen. Mogoča je, da skuša Poincare doseči sporazum z Anglijo, ne da bi se sam kompromitiral v slučaju neuspeha — pomembno je z ozirom na to, da veljata toliko Loncheur kolikor Klotz kot nasprotnika njegove politike — mogoče je pa tudi, da skušata priti Loncheur in Klotz kot even-tuelna naslednika Poincareja v stik z bodočimi voditelji angleške politike, katera je sedaj v rokah vlade, katere stališče je precej omajeno in ki se ie težko drži nad vodo. Opozicija je doživela novo zmago. Na zadnji seji dolnje zbornice je izjavil zakladni tajnik Baldwin, da je vlada sklenila raztegniti oblast odbora, ki ima izvršiti preiskavo glede zaposlovanja bivših bojevnikov v upravnih službah. Vodja opozicije Mac Donald je izrazil svoje zadoščenje nad vladnim sklepom, očital je pa Badwinu, da ni podal te izjave na zadnji seji. Bolgarska StaliSče vlade napram komunistom SOFIJA, 13. Na' nekem volilnem shodu je StamboJinski izjavil, da pripravlja vlada _ _ _ z ozirom na gibanje komunistov zakonski Na vsak način se bo moralo o vprašanj* načrt, po katerem se bodo v onih vaseh, j razpravljati v Lausaimi Ratifikacija nove pogodbe med Turčijo in Ameriko — Angleške skrbi zaradi Mosnla LONDON, 13. Reuterjeva agencija pnu vi, da sicer ni Se uradnega potrdila o ratu fikaciji koncesije Kasterja s strani an> gorske narodne skupščine, da pa s« smatra, da je vest točna. Splošno se srna* tra, da se koncesija v sedanji obliki znata* razlikuje odi prvotnega turško^ameriškega dogovora m da ne vsebuje nvosulskih petra< lejskih vrelcev. Če pa bi jih slučajno vw( b ovala, bi Anglija odločno protestirala* Nemčija Inđustrialci in delavci — vsi za odpor BERLIN, 13, Včeraj so se tu sestali zastopniki delavcev in industrije. Zastopane po bfle vse stranke in vse pokrajine, zasedene in nezasedene. Po natančnem proučavanju gospodarskega vprašanja je bilo sklenjeno nadaljnje vstrajanje v odporu proti francoskim zasedbenim oblastvom, akoravno je zbornica pripravljena na pogajanja na podlagi enakopravnosti. Predpogoj vsakih pogajanj mora biti garancija za izpraznitev ruhrske kotline. Grška Izmenjavajo1-? vojnih ujetnikov med Grčijo in Turčijo ATENE, 13. Prispelo je semkaj 2800 vojnih ujetnikov, med njimi general Kla-das, ki je bil izmenjan za polkovnika Gjafer Tajara. Jutri bo prišlo več častnikov. S tem bo zaključena izmenjava vojnih ujetnikov med Grčijo in Turčijo. Precstatek grških vojnih ujetnikov bo vrnjen po podpisu mirovne pogodbe. Ogrska Musso linije ve izjave o italijansko- madžarskih odnošajih BUDIMPEŠTA, 13. Bivši madžarski finančni minister Ivan Teleky je podal listu «Az Est» te-le izjave: «Smatram pogovor z g. Mussclinijem za najbolj koristen uspeh mojega bivanja v Rimu. Vesel sem, da sem spoznal tega izredbo zanimivega moža, ki mora vsled svoje odločnosti, vsled svoje trezne politke in vsled svoje popularnosti v Italiji postati odločilen faktor v prihodnjih mesecih v mednarodni politiki. Po Mussolinijevih izjavah sem spoznal njegovo razpoloženje za Madžarsko in njegovo razumevanje sedanjega režima na' Madžarskem. Ni mi skrival svojega prijateljskega razpoloženja in mi je izjavil, da je utrditev sedanje Madžarske in njenega režima zelo zaželjiva tudi v interesu miru v srednji Evropi. V pogovoru z Mussolinijem in odgovornimi italijanskimi faktorji sem dofcil vtisek, da med italijansko in madžarsko politiko ni nasprotstev in da je utrditev Madžarske celo v interesu Italije. Franko-filstvo, ki se zdi ena glavnih podlag Mus-scilinijeve politike, ne izključuje in ne bo tudi v bodoče oviralo političnega soglasja med Italjo in Madžarsko. Informiral sem g. Mussolinija o gospodarskem stanju Madžarske in o vprašanju odškodnin in zdi se mi naravno, da italijanski ministrski predsednik ni podal ni-kake tozadevne izjave. Moj namen je bil medtem samo ta, da mu sporočim, kako je Madžarski nemogoče plačati odškodnino1; če bi se to od nje zahtevalo, bi se preprečila njena gospodarska obnovitev. Ministrski predsednik Mussclini se bo osebno zanimal za vprašanje naših cdSkodnin. Kakor se zdi, se vprašanje ne bo rešilo neugodna za nas*. DNEVNE VESTI POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» V TRSTU bo imelo v pondeljek 16. t. m. ob 15.30 uri v navadnih prostorih svoj redni sestanek. Predsednik, Naše «laži». *Corriere di Sicilia» nam je odgovoril, da lažemo, ko se pritožujemo proti javni upravi v naših krajih. Tako zavračajo navadno naše pritožbe tudi drugi italijanski ]isti tu doma in v kraljestvu. Naj jim podamo še par posnetkov iz govora istrskega italijanskega poslanca Albancsi'a na sestanku županov. Glasom navedb v *Popolo di Irieste^, je rekel poslansc Albanese med drugim: «V Istri imajo vtis, da se heče iz novih pokrajin napraviti kolonija kraljestva; davki se neusmiljeno iztirjujejo; tista famozna komisija, ki se je svoječasno ustanovila pri osredniem uradu za nove pokrajine ni poznala niti naslovne strani avstrijskega občinskega zakona, ki se je nadomestil z italijansko zakonodajo; treba je hitro ukreniti, kajti gorje, če bi država v Piemontu postopala tako kakor postopa v Istri; težko bi bilo braniti mejo, če bi to prebivalstvo pustili v takem položaju; ali morda mislijo, da Furlanija napravi Slovane krotke v kratkih treh mesecih, ko se z ba-linami ne delajo duševni čudeži. Vse spomenice izginjajo v kesu ministrstev itd. Tako je govoril fašistovski poslanec Albanese. Mi pa smo — lažcjivci! Drobtine iz Istre. Kakor v brezštevilnih drugih cerkvah se jc vršila tudi v Tinjanu vsako leto o Veliki noči procesija s petjem. To petje je bilo cd* parmivekav hrvatsko, ker je prebivalstvo trnjanske župnije po ogromni večini fcd pamtivekov hrvatsko. Letos pa je prišel k tmjanskemu župniku fašist, kateri je kratkomalo zagrozil, da se bodo metale bombe na prcccsijo, če se bo vršila, in procesija je odpadla. Ob enem so bile crgljarju zaplenjene note, po katerih je crglal, ker so bile — hrvatske. Na Voloskem, v Opatiji in v Lovranu, je večina domačega prebivalstva hrvatska, župnije pa imajo sedaj župnike, ki ne poznajo hrvatskega jezika. Ti ne morejo utajiti dejstva, da njihove cerkve polnijo Hrvatje in Hrvatice in pomagajo si na ta način, da si dajo spisati pridige ter jih potem čitafo. Ljudstvo vidi in priznava dobro voljo, toda ne more si kaj, da ne bi imelo pri tem tudi svoj brezpogojno pekerni svofemu velikemu pet;« z avtomobilom v ulico S. Nicold, kjer mojstru, ker vidijo v njem utelešen najčistejši s£a neznanca izstopila ter mu velela, naj po- italljanski patriotizem; slišal streljanje še nismo čuli,--------. - . , - ---------- - - . - - Đ podrejence v Julijski Krajini, naj razumejo da ne ve, kaj se je pravtapraar zgodilo, fo-narodna čustva Jugoslovccov m naj jih spo- j vedal je tudi, da se je javil pri orožnikih v štuje jo, ker so naravna, ker pošten in zna-! ulici Cologna in v ulici Luigi Ricci. Smolars ča;en človek ne more dmgačeT nego da Hub»;mu je nato svetoval, naj se poda na kvesturo, stojo carc^aost In ji okranja reosnajno »re-; kamor je tudi sam šel, kjer so ga pridržali stobe! In da ne gre, da se šte>3 komu za zlo-' par 1ar. Predsednik je nal čin, ki naj opravičuje vsako preganjanje, kar Zlia pojasnila o voznini je v resnici le vrlina! # Smnlare r»Hdovoril. da v Ko!kovanr> prepisov inozemskih menic. Na tozadevno vprašanje javlja finančno ministr- . __i-'_ 1 ~ I. nad., kjer se bomo pomenili glede vaj. Pride nai vsak, ki ima veselje do glasbe. «Mali Psjižan . Igra - Mali Parižana je sve-tovnoznana. Pred vsem jo kaj radi uprizarjajo na Francoskem in v Italiji. Istotako se je igra uprizarjala po Avstriji, na Poljskem in drugod. Lansko leto so jo uprizorili v Salezianskem gledišču v Gorici, k^er so jo predstavljali gledališki umetniki iz Bergama. To igro uprizori danes, v soboto, ob 8. zvečer in jutri, v nedeljo ob 3. in ob 8. zvečer - Slov. Gor. godb. krožek. Igro se bo na vabilo ponavljalo po deželskih odrih. Podajamo kratko vsebino. — V ccli igri nastopajo vidoma le 4 osebe. Dejanje se vrši meseca aprila leta 1813,, ko je bil Napoleon na otoku sv. Helene. Osebe so: Mali Parižan, 14-letni umetni glasbenik, maršal Lepine Nan-terski vojvoda, (stric Parižana doktor Dubois. zdravnik maršala in maršalov služabnik,) Maršal Lepine je bil v svofi mladosti navaden kočijaž, ki je prevažal po Parizu politične zločince. Pri vojakih in v vojnah 6e je odlikoval ter ga je Napoleon povzdignil v maršala in v prvega generala. Bil je zgodovinski mož francoskih vojsk. Iz častihlepnosti in napuha je zasovražil svojo sestro, ker ni hotela poročiti plemenitaša. Zato pa je sklenil, da ne bo več niti izgovarjal besede * sestra^. 15 let je držal ta sklep, toda pekoča vest ga , je mučila in tirala v obup in pogubo. Imel pa ',ie srečo maršal Lepine dobiti v osebi doktorja Dubois prijatelja in zdravnika, ki ga je proučeval, ga spoznal in ga rešil obupa in pogube s pomočjo «Malega Parižana*. Kako in na kak način, izve, kdor poseti predstavo «Malega Parižana^. Športno-telovadni klub - Gorica. Pomladanski izlet, ka4eri se je moral v nedelje, 8. t. m. odložiti vsled neugodnega vremena, se bo vršil v istem redu v nedeljo, dne 15. t. m.. Pešci in kolesarji odhod izpred kavarne «Adriatico^ ob 14. uri. K polnoštevilni udeležbi vabi načelnik. I. vo-' gal Acquedotto). Vzgojevalna, resna, moralna. Racionelna metoda. Pospešen pouk malih skupin, 2 do 4 učencev. Pripravnica za izpite, maturo na tehnični šoli, gimnaziji, meščanskih šolah i. t. d. Pouk v jezikih, računstvu, knjigovodstvu, slikanju, risanju. Pomoč pri predelovanju šolskih predmetov. Veronauk (fakultativno). Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnina, 530 SOBA, meblirana, lepa, se odda. Via Gina-, stica 37, vrata 8. 531 GASILNO DRUŠTVO v Sežani proda dobro ohranjeno brizgalnico. Cena je določena na 12.000 lir. Ponudbe naj se pošljejo na Gasilno društvo v Sežani. 528 IŠČEjM pridno 151ctno deklico. Via S. Lazzi-ru 7, gostilna. CAMIONS, različnih velikosti, se dajo v najem proti zmerni odškodnini. Al. Bizjaka Via Giulia 49, telefon 19-80. 51« KMETSKO POSESTVO, 70 johov, obstoječ, iz kmetske hiše, hišice, hleva, kozolca, obdelanih njiv, 'travnikov, pašnikov, bukovega, jelovega gozda, godnega za sečnjo, kakor tudi vole, krave, prašiče, ovce, vezove in ves inventar, ceno prodam. Naslov pri upravništvu. 523 HIŠA s koncesijo gostilne, se proda, even-tuelno tudi pohištvo. Ponudbe: Coletti, Al-varez 21, Gorica. 526 POZOR1 Krene, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist g elleli Vita, via Madonnina 10, I, PREPARATE za olep5an>e kože, za zobe, proti izpadanju las, neškodljive barve za lase ima lekarna v II. Bistrici. 29/4 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje m prodaja po zmernih cenah. Alenjalnica v?a Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, I. SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot, via S. Francesco 15, II. 45 KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. 1NSERIRAJ V »EDINOSTI* SospoMo drultuo u ŠRe^ft vknjižena zadruga v. neomrjeno zav«zo vabi na ki se bo vršil v nedeljo, dne 29. aprila 1923, ob 9. url zjutraj v zgornji dvorani društvene gostilne v Škednju št. 226. PODLISTE WILKIE COLLINS: Gospa v belem IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE 53 Bilo :e nekega dne v Rimu, ko sva jahala k grobu Cecilije Metelske. Nebo je bilo lepo in jasno in misel, da je nekoč ljubezen soproga postavila ta spomenik ženi, me je navdala z nežnim meni do sedaj še nepoznanim čuvstvom do mojega soproga. «Ali bi mi poetavil tak spomenik, Persival?» sem ga vprafiala; predno sva se poročila, si mi večkrat govoril, da me ljubiš, * toda od tedaj —» nisem mogla nadaljevati, Marijana, — še pogl«dal me ni. Zakrila sem si obraz s pajčolanom, ker nisem marala, da bi videl moje solze. Mislila sem, jda me ni poslušal, ko sem govorila, toda molila sem se, zakaj rekel >«: «Le jahajva dalje», In se Je zasmejal, ko mi je pomagal na konja. Nato je zajahal svojega in se vnovič zasmejal, ko eva. odjezdila. «Ce bi ti postavil taJtšen «pomenik», je rekel, «tedaj bi se to zgodilo s trojiffl denarjem. Radoveden sem, če je bila tudi Cecilija MeteBa bogata dedinja in če 1i ji plačala spomenik 7» Jaz nternr sdč odgovorila — prehudo sem jokala pod pajčolanom, ' Od tega trenotka dalje, odganjala misli na Wal- da bi mogla govoriti. Od Marijana, nisem več terja Hartrighta. Zopet sem pustila v svoje srce spomine na one srečne dneve, ko sva se tajno tako srčno ljubila in ti spomini so bili moja tolažba. Katero drugo tolažbo pa sem imela sploh pričakovati? Ne govori več o Walterju, o Laura, sem rekla, prihrani sebi in meni žalost, da sedaj o njem govoriš! Pomisli vendar, če bi te slišal tvoj mož. To ga ne bi presenetilo, me je prekinila, tudi če bi me zares slišal. V tem nenavadnem odgovoru je bil izražen mrtvaški mir in hlad. To naj bi ga ne presenetilo! sem ponovila. Laura! pomisli, kaj govoriš — ne straši me! To je resnično, je rekla, in to sem ti hotela razodeti, ko »ve danes popoldne sedeli v -tvoji sobi. Moja edina tajnost je bila ta, ki sem mu jo razodela v Limsneridge House. In ta tajnost je bila po tvojih lastnih besedah zelo nedolžna. Edino ime sem mu zamolčala in on je zvedel zanj. — - j Poslušala sem jo, toda nisem imela moči, da bi kaj rekla. Njene zadnje besede so uničile moje zadnje upanje, ki je že tlelo v meni. — V Rimu, \e nadaljevala, sem včasih risala in govorila o risbah. Neka gospa Markland mi je hvalila pri neki taidi priložnosti svojega učitelja in mi je svetovala, naj bi se učila pri njem. Imenuje se Waltor Hartright. Kako sem se prestralital Gospod Persival je stal poleg mene. Ko «m dvignila glavo, so se srečale moje oči z moževimi in v tistem trenotku sem vedela, da me je moje obličje izdalo. «Poiskali ga bomo», je rekel in me neprestano motril, «kakor hitro se vrnemo na Angleško. Tudi jaz sem vašega mnenja, gospa Markland, mislim, da bo ugajal tudi gospe dyde». Zadnje besede je izgovoril s takim poudarkom, da so mi lica zagorela in mi je srce tako močno bilo, da sem lovila sapo. Dalje se ni več govorilo o tem in kmalu sva zapustila družbo. Ko sva se vračala v hotel, ni nič rekel. Kakor po navadi mi je pomagal iz kočije in šel za menoj, ko sva stopala po stopnicah. Ko sva pa prišla v sobo, je zaklenil duri, me pahnil v naslonjač ter se v pri z obema rokama na aaoja ramena. *2e tistega jutra v Limtneridge, ko si se mi razodela s svojo nesramno izpovedjo, me je srbelo, da bi zvedel ime tistega človeka,» je rekel, «m danes zvečer sem bral njegovo ime na tvojem obrazu. To je bil tvoj učitelj risanja in ime mu je Hartright. Do konca svojih dni se bosta tega kesala.» In kadarkoli valripi jeza v njem, vsakikrat namiguje z zaničljmm ali grozečim glasom na ono, kar sem mu izpovedala v tvoji navzočnosti Ni v moji moči, da bi mogla preprečiti, da mi vrača mojo odkritosrčnost s takim podlim mišljenjem. Jaz ga ne morem prisiliti, da bi uri verjel ali da bi molčaL Bila si presenečena, ko si ga slišala danes reči, da mi je moja zlagana čednost narekovala, naj se poročim 2 njim. Če ga boi le kdaj sKiala ponoviti te besede v jezi, mislim, da se ne boš več čudila. — (Dalje). DAROVI Za podružnico Šolskega društva pri Sv. Ivanu so darovali oziroma preplačali vstopnino o priliki otroške veselice: M. B. L 5, Brana L 5, Valjuška L 3, Martelanc L 2, N. N. L 5, N. N. L 3, NL N. L 2, A. G. L 1, Mevla L 5, Mlač L 5, Bak L 2, Stare L 5, Aferam L 2. Hvala vsem