Poštnina plačana v gotovim LetO LV. V LfUbliani, V SODOtO, dne 10. decemttfa 1927. St. 279. Posamezna Številka 2 DU Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS meieCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 34 Din nedeljska Izdalo celote no v Jugo-slovltl SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l alolp. petll-vrsia mali oglasi po I 30 In 2 D.veCIl oglasi nad 43 mm vUlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din a Pri veC)em p naročilu popust Izide ob 4 z|utr«vJ razen pondel)Ko ln dnovo po prazntKu Uredništvo le v Kopliarlevl ulici št. ti III Uokoplsl se ne vričalo. netranklrana pisma se ne sprelemalo ^ Uredništva telefon št. 20S0. upravnlštva št. 2328 SES Poll/ičeii lisi zza slovensRl narod Uprava fe v Kopliarlevl u l.šl.li ' Čekovni račun: C/ublfana štev. I0.6S0 In IO.340 sa Inserate. Sara/evošt. 736J, Zagreb tt. 39.011. Praga ln Dun al »t. 24.797 Janko Jovan: Komercializatila državo,h železu c V začetku tega tedna se je vršila v prometnem ministrstvu anketa, ki je proučevala načrt prometnega ministra o komercijalizaciji državnih železnic. K tej anketi so bili klicani zastopniki vseh važnih gospodarskih organizacij, ki so se vabilu odzvale v tako velikem številu, da je anketi prisostvovalo okrog 1()0 oseb. Ta velika udeležba že sama kaže, da gre za silno važno gospodarsko vprašanje. Komercijalizacija železnic pomeni, da se postavi železniški obrat na strogo trgovsko podlago. Ako se je vprašanje komercijalizacije naenkrat pojavilo, je to znamenje, da uprava naših železnic še ni na oni stopnji, na kateri bi morala biti, da je torej v upravi železnic še marsikaj, kar bi bilo treba odstraniti. Predno se dotaknem vprašanja komercijalizacije železnic samega, se mi zdi umestno, četudi samo s par vrsticami, spomniti na razvoj železniške službe v naši državi. Ob prevratu so se nahajale skoro vse železnice v mizernem stanju. One v Srbiji so bile večinoma porušene in postavljene izven obrata, v Vojvodini in na Hrvatskem so bili madjarski železničarji po večini odstranjeni, radi česar o kaki redni prometni službi sploh govora ni bilo, le železnice na slovenskem ozemlju so ludi po obratu funkcijonirale redno, v kolikor jih ni oviralo pomanjkanje v-znega parka. Slovenski železničarji so tudi bili, ki jim je bila poverjena vpostavitev prometa v izvenslovenslcih pokrajinah mlade države, kar se mi zdi potreDno omeniti, ker se ta velika jasluga našega železniškega osobja vednobolj pozablja. V prvem času so se železniške direkcije, rekel bi, samostojno organizirale; ko je bil promet v posameznih pokrajinah kolikor toliko vpostav-Ijen, je nastopila doba centralizacije železniške službe. Nekatere direkcije so bile ukinjene, ostale pn postavljene pod popolno odvism st od generalne direkcije državnih železnic v Belgradu. Hipen prehod od avtonomnih direkcij na strogo centralizacijo je izzval v prometu največji nered. Na novo nat evati vse hibe, ki so se v tej dobi pojavile, ni potrebno, ker s" še v dobrem spominu vsakemu, ki je imel opraviti z železnico. Nastopali so časi, ko smo se bali, da se železniški promet sploh vstavi, vendar smo preboleli tudi to krizo in danes bi napravili veliko krivico železniški upravi, če bi trdili, da se razmere niso temeljito izboljšale. Železniški promet je danes v primeri s prejš-nimi časi dober. Je pa mnogo stvari pri železniški upravi, ki niso dobre. Dobro ni, da je železniško osobje nezadovoljno, dobro ni, da dobavitelji premoga, mazil itd čakajo mesec in mesece, če nimajo »dobrih« zvez, na plačilo, najmanj pa je dobro, če izkazuje bilanca železniškega gospodarstva vsako ]"to več sto milijonski deficit, tudi ni debro, ako se večmilijonske subvencije dovoljujejo iz železniških dohodkov v svrhe, s katerimi nimajo železnice nobenega direktnega stika; dalje ni dobro, da se vprašanje prevzema južne železnice še ni uredilo, kakor tudi to, da je razmerje do privatnih vicinalnih železnic ostalo še povsem nerešeno. Takih ne- ali manj dobrih stvari pa je še veliko. Vse le hibe železniškega gospodarstva so svetu kolikor toliko znane, dasi jih železniško ministrstvo, kolikor največ more, prikriva. Ako radi lega, četudi ne točnega poznavanja slede napadi na železniško upravo in železniškega ministra, se temu ni čuditi, kakor sc tudi ni čuditi, če zbira železniški minister opravičevalne razloge. V zaslugo pa se mu mora vsekakor šteti, ako išče sredstev in potov, da nedostalke v upravi državnih železnic odstrani, in to je storil vsekakor s tem, da je v čl. 225. fin. zakona za 1. 1927-28 skušal dobiti po-oblaščenje za komercijalizacijo državnih železnic. Radi korupcijskih afer v stari srbski državi, fe radikalna stranka, da pridobi vladi ugled, leta 1910. uveljavila zakon o državnem računovodstvu in smtrala to svoje delo kot odrešilno za državo, kakor se je baje izrazil ranjki Protič. Ta zakon vsebuje med drugim stroge predpise o državnih nabavah. L. 1892. pa je srbska skupščina sprejela zakon o glavni kontroli, ki ima za nalego pregledati, dolriti ali pa zavreči zaključne račune drž institucij. Po izjavi železniškega ministra pa sla ravno ta dva zakona glavna krivca vseh neuspehov v uprvi držvnih železnic. Zakon o državnem računovodstvu ima za nabave tako ozkosrčne predpise, da onemogočuje železniški upravi nabavo potrebščin v času, ko je primerna konjunktura, in zavlačuje odobrenje izvršenih licitacij za več mesecev. Radi te okolnosti prihaja železniška uprava v mučen položaj, da ostane naenkrat brez potrebščin, ki so ji nujno potrebne, jih ne more nabaviti v Pasu, ko more te potrebščine pod ugodnejšimi okolnostmi dobiti, in to zlasti, ako ni odobren drž. proračun in so izdatki odmerjeni v takozvanih dva-najstinah. Enake težave so z zakonom o glavni kontroli, ki ne odobrava nobenih izdatkov, ki niso predvideni v budžetu in niso v skladu z zakonom o glavni kontroli. Okolnost, da mora železniški bud-žet biti vnešen v splošni državni budžet, jemlje železniški upravi vsako možnost prostega gibanja, ker ne sme napraviti nobenih izdatkov, ki niso bili že v budžetu predvideni. Da bi mogla uprava državnih železnic gospodariti tako. kakor smatra za potrebno, predlaga železniško ministrstvo, naj bi zakon o državnem računovodstvu in glavni kontroli ne veljal za železnice, da pa tie bi železniška uprava ostala brez nadzorstva, naj se poveri uprava železnic odboru, ki ga sestavijo g spodarski svet, univerze, trgovske zbornice, industrijci, zveze kmetijskih zadrug, zveza inženirjev in arhitektov in združenje pravnikov. Priznati se mora, da je bil namen železniškega ministra idealen in je hotel res najti sredstvo, da odpravi hibe v železniški upravi. Omenjeni odbor bi vodil v zvezi z generalnim direktorjem državnih železnic vso upravo državnih železnic in to strogo na trg-vski podlagi, kar se tiče nabav, knjigovodstva itd. Udeleženci ankete so bili z malo izjemami vsi proti načrtu železniškega ministra in to največ iz razloga, ker so smatrali, da so železnice tako važen faktor v državi, da se more zaupati samo državni upravi. Dolžnost državr. uprave pa bodi da izposluje spremembo zakona o državnem računovodstvu glede železnic in naj sama gleda da odstrani vse h t če, ki so doslej ovirale nemoteno poslovanje in povzročale neuspehe v bilanci. Zelo umesten je bi. predlog zastopnika ljubljanske trg. zbornice, naj se da oblastnim dire^cij-mi večin avtonomija in dobre posledice nc bodo izostale. Ideja komercijalizacije je dobra in zdrava, samo način je treba resno preudariti, ker ne gre za malenkost temveč za velikansko podjetje, ki se ceni nad 30 militard Din vrednosti. Ako bi šlo za navadno industrijsko, trgovsko ali drugo gospodarsko podjetje, bi ne bilo pomisleka izročiti je v eksploataciio privatnemu odboru, a v tem slučaju gre za podjetje, ki iina služiti sp!< šn -sti in so tako nacijonalni kakor tudi narodno-obrambeni razlogi proti temu, da preide iz rok državne uprave. Anketa je izvolila 22 članski odbor, ki bo sedaj se-slavil nov načrt, kako naj so železnice komercija-lizirajo, in ni dvoma, da bo ta odb r našel način komercijalizacije, ki bo odgovarjal ne le ekonomskim principom, temveč tudi nacijonalnim in obrambenim težnjam. Od biamaže do blamaže. Radičeva koncentracija .je propadla. — Najnovejša ideja gosp. Joče Jovanoviča. — General Hadžič demantira to originalno idejo. — Demokrat gosp. šečerov poučuje gosp. Jovanoviča. Jovanoviča. Popoldne so se sestali vsi trije voditelji opozicije Pribičevič, Jovanovič in Radič. Jovanovič je snofi izdal obširen komunike o svojem obisku pri Davidoviču, v katerem govori o davčnem zakonu. Danes mu je ugleden demokratski poslanec in predsednik davčnega odbora Sočerov odgovoril. V odgovoru prvi med drugim, da je bil Jovanovič dosedaj vedno član davčnega odbora, prihajal na seje, nikdar pa ni odpr' ust ,da bi tozadevno povedal svoje mnenje. Zato se čudi, čemu hodi sedaj glede te zadeve k Davidoviču. Razen lega je jasno, pravi Sečerov, da Jovanovič davčnega zakona sploh ni Čital, kajti v prošnjah, ki jih je predložil Davidoviču. navaja lake zadeve, ki so se že davno rešile ali ki se v zakonu sploh ne nahajajo Tako dobivajo voditelji eden za drugim za-služene lekcije. r Belgrad, 9. nov. (Tel. »Slov. ) Samostojno-demokratsko-seljačka opozicija je obupala nad ustvaritvijo takozvane koncentracije, katero je videl g. Radič v duhu že pred katoliškim Božičem na vladi Sedaj je prinesel novo idejo g. Joca Jovanovič v svojih »Novostih«-, da bi namreč imel poslati predsednik vlade sedanji vojni minister general Hadžič, ki bi imel hiti vpokojen, nato pa bi prevzel vodstvo NRS v svoje roke! Imeli smo priliko govoriti z vojnim ministrom, ki je odločno in iskreno zanikal vse take vesti. Nikoli ni pripadal noben stranki, marveč je kot vojak vedno gledal na obče dobro naše države. Z ozirom na to je smatrati zadevo kot intrigo opozicije, ki ne bo imela zaželjenega uspeha. »Obiski' se nadaljujejo. Jovanovič je danes zopet obiskal Davidovičji, nato je Pribičevič obiskal Reforma centralne uprave* Ski pš ina se sesane 14. decembra. r Belpiad, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Po sporazumu med predsednikom narodne skupščine in predsednikom vlade je danes predsednik narodne skupščine sklical prihodnjo skupščinsko sejo za sredo, 14. decembra, na kateri se bo določil dnevni red prihodnje seje. Davčna reforma. VAŽNI IZPREMINJEVALNI PREDLOGI POSL. PUŠENJAKA SPREJETI. r Belgrad, 9 dec. (Tel. »Slov.«) Davčni odbor je imel danes sejo dopoldne in popoldne. Končal j« oddelek o splošni pridobnlni in priče! z razpravo o rentnem davku. Načrt se je spopotnil glede prodaje lastnih kmetijskih pridelkov in glede oprostitve iu pridobnine za književnike, umetnike in časnikarje, ki vrše ta posel kot postranski posel. Na predlog poslanca Pušenjak a se je dosegla oprostitev za ročne dclavce, ki so stari rad. 65 let. Glede predpisa pridobnine je Pušenjak odločno zahteval, da presoja vse podatke davčnih obvezancev davčni odbor, ne samo davčna oblast, kakor se je prvotno nameravalo in se je izvršila v zakonu tozadevna sprememba. Dolgotrajna je bila debata radi odbitne postavke pridobnine Ier se je zahtevalo, da se smatra neposredni davek za doklado kot odbitna postavka. Ker vladni zastopnik na to ni inoget pristali, se je odločitev odložita. —• Danes se je končata razprava o oddelku o rentnini in se je pričela razprava o davku družb, ki so zavezane polagali javne račune. Poslanec P u š e 11 j n k je opozoril na to, dn je treba pri oprostitvi od splošne pridobnine upoštevati ludi užitek kmetslrih posestuikov in rente v smislu določb zakona o Pokojninskem zavodu za zasebne uslužbence. Zahteval je, da se obresti hranilnih vlog zadrug oprostijo davka na rente. Ta predlog so je soglasno sprejel. — Posedaj se je sprejelo nad polovico zakonov. Prihodnja seja bo v pondeljek. Odslej ho samo t2 ministrstev. — Reorganizacija ur r Belgrad, 9 dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji vlade se je razpravljalo o zakonu o centralni upravi Ministrski svet je ta zakon v celoti sprejel. Kakor smo že v »Slovencu« poročali, bo po tem načrtu ostalo samo 12 ministrstev. Poslej smo jih imeli 18. Ministrstvo za vere se /druži s pravosodnim Ministrstvo za socialno politiko se združi i zdravstvenim. Gozdarsko ministrstvo se pridruži doloma kmetijskemu, doloma trgovinskemu ministrstvu. Ministrstvo za agrarno reformo sc pridruži de loma kmetijskemu, deloma trgovinskemu. Ministrstvo za izenačenje zakonov bc združi s pravosodnim ministrstvom. Ministrski svet je sprejel končnoveljavno besedilo lega zakona, ki ie mnogo boljši od načrta, ki je bil lansko leto predložen. V zakonu so točno Znatna redukcija oddelkov. — adniškega kadra. določene Kompetence posameznih uradov in števi-tc oddelkov v posameznih ministrstvih. Oddelki so se znatno reducirali. Z ozirom ua to bo potrebna ludi večja reorganizacija uradniškega kadra. Poleg tega se je ministrski svet bavil tudi z raznimi resornimi vprašanji. Med drugim ie pravo-s dni minister poročal o debati v sekciji zakonodajnega odbora o sodniškem zakonu s posebnim jzirom na sodniške plače. Ministrski svet je obvestil, da je sekcija bila mnenja, da je 'reba ta oddelek pooolnoma izdelati in v zakonu fil.sirati sodniške plače. Ministrski svet je naročil pravosodnemu ministru, da predloži vladi tozadeven ref»ral s potrebnimi i>odatki, na kar bo vlada o tem vpra Sanju končnoveljavno sklepala. Uadie, zaveznik gg. dr. Žerava in Kramerja za okrn tev slovenske univerze l r Belgrad, 9 dec. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji finančnega odbora se je pričela generalna debata o državnem proračunu za I. 1928-29. Kot prvi govornik opozicije je dobit besedo Stjepan Radič, ki je govoril neki političen govor Povedal je nekaj pametnega, pa ravnotako nezrelega o proračunu in državni politiki. Na njegove napade radikali niso odgovarjali, marveč so se jim samo smejali. Po-taknil se jo vprašanja univerz. Razvil je staro tezo, po kateri bi bilo treba na dosedanjih univerzah samo nekatere fakultete popolnoma izgraditi in spopolniti, v Ljubljani pa bi ostala rudarska fakulteta. Po tej njegovi stari teoriji, ki jo je zastopal kot bivši prosvetni minister, bi bile potrebne nekatere fakultete, tako da bi od sedanjih treh univerz imela vsaka gotove fakultete. Slovenci naj bi hodili študirat v Zagreb in naj bi imeli, kakor rečeno, samo rudarsko fakulteto. Fakultete vseh treh okrnjenih univerz naj bi t"orile popolno in dobro organizirano univerzo v državi. Stjepan Radič, najožji prijatelj samostojnih demokratov, sc je tur. j izjavil za okrnitev slovenske univerze. Samosiojni ilemok'nti, ki tvorijo enoto z Radičem, so k njegovim izvajanjem moU-ali. Morda bo skušal dr. Žerjav popraviti mučen vtis, ki ga ' napravil njegov zaveznik v vseuČilišUem vprašanju. Sicer je bil Radičev govor nezanimiv in je izpolnil celo dopoldansko sejo. Nato se je dopldanska seja prekinila. Prihodnja se vM v ponedeljek in se bo generalna debata nadaljevala Po sporazumu med opozicijo in vlado, bo trajala generalna debata samo v ponedeljek iu torek. vprizarjalo pravo vojsko. Študenti ustavljajo že vlake, demolirajo trgovine in požigajo sinagoge. — 200 aretirancev. — Vojno sodišče ho govorilo. — Vse proti Židom. — Do pondeljka zaprte vse trgovine. (Telefonsko poročilo »Slovenčevega« dopisnika.) v Bukarešt. 9. dec. Na danišnji seji senata sta senator narodne kmetske stranke Boila in višji rabin Niemerover interpelirala vlado radi študen-tovskih ekscesov v Velikem Varadinu in Kološu. V imenu vlade je odgovorit notranji minister Duca in izrazil obžalovanje vlade radi ekscesov. Take demonstracije kompromitirajo dobri glas dežele ter bodo vsi krivci strogo kaznovani. Tudi če so študenti res bili izzvani, ne bi smeli delati takih ekscesov. Vlada bo poravnala vso škodo, ki je bila napravljena na sinagogah in tia privatnem premoženju. V Veliki Vaiadin je bila odposlana posebna preiskovalna komisija Danes popoldne je bila pri ministrskem pre Isedniku konferenca, katere so se poleg njega udeležili notranji minister, komandant četrtega ar-madnega kora in policijski predsednik. Posvetovali so se o ukrepih, ki jih je treba storili za jutri 10. decembra, ki je že šest let vedno dan dijaških demonstracij. Pred šestimi leti so namreč zahtevali, na se uvede nunierus clausus in od tedaj vsako lete 10. decembra demonstrirajo zanj. Vlada je za jutri prepovedala vse demonstracije, kršilci pa pridejo pred vojno sodišče. Independant Roumaine-: demantira inadjarske vesli o številnih mrtvecih v Velikem Varadinu in trdi, da sta bili le dve smrtni žrtvi. Lupta se pritožuje, da je vlada poosirila cenzuro in da ne pripusti nobenih komentarjev. Vlada na la način zlorablja cenzuro, ki je bila uvedena samo v varstvo ustave. Listi objavljajo informacije iz Kološa, po katerih so študenti iz Jassvja in Bukarešta, ko so se vračali iz Velikega Varadina, v Kološu prisilili vlakovodjo, da je ustavil vlak. Nato so vdrli v mesto, kjer so demo-lirali mnogo trgovin, sinagoge, hotele in mnoga privatna stanovanja. Zveza trgovcev v Kološu je poslala vladi protestno brzojavko. Trgovine ostanejo do pondeljka zaprte, ker se bojijo v nedeljo novih nemirov. Škoda znaša več 100 milijonov lejev. Ko so se bukareški študenti včeraj zjutraj vrnili v Bukarešt, jih je obkolilo vojaštvo. Proti njim se je uvedla preiskava, 200 študentov je bilo aretiranih. Študenti iz Jassjja pa so se iz Kološa peljali po drugi progi v Jassy ter so vlak ustavili pri trgu Akna. Tam so izstopili ter so v mestecu demolirali mnogo trgovin in privatnih hiš. Enako so divjali tudi v Fok snniju Oblasti no^ftio dajati poročil o posameznostih tega divjanja. Romuinjski študenti demcfirafo naprei. v Budimpešta, 9. dec. (Tel. »Slov. '* Nove ' vesti o izgredih v Velikem Varadinu pravijo, da so študenti tam demolirali in ponesnažili obe židovski sinagogi. Tudi židovske svitke tore iu drugo ritualno orodje so deloma uničili, deloma pa oropali Trgovin'- so v mestu že zaprte, ker so razdejane in zalege uničene. Romunski študenti so se nesramno obnašali v nekem katoliškem ženskem samostanu. Napadli so tudi nekega ameriškega kapitana in ga ranili, študenti so svoje početje nadaljevali na potu v MarmaroS Siget ter so posebno v Kološu vprizorili enake pogrome. Tudi obe tamošnji sinagogi so opustošili in oplenili. še le ko jo bila alarmirana vojaška posadka, so mogli študente prepoditi Stvarna škoda, napravljena v Kološu, se ceni na 100 milijonov lejev. Poroča se, da so študenti vprizorili krvave izgrede tudi na polu skozi Temešvar iu Braševo. V madjarski mag-natski zbornici je Koloman Toth ostro obsodil pogrome, zastopnik ministrskega predsednika Vas pa je izjavil, da vlada nima možnosti nastopiti z ozirom na notranje zadeve druge države, katere mora vsekakor obsoditi. DOGODKI GREDO V ŽENEVO. v Ženeva, 9. dec. (Tel. Slov.«) Madjarska delegacija hoče dogodke v Velikem Varadinu spraviti v razgovor na ženevski konferenci, vendar še ni določeno, ali se bo to zgodilo v smislu čl. 11 ali drugače. Francoska pogodba predložena Ženevi. v Ženeva, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Ravnatelj pariške pisarne Društva narodov grof Claucel in stalni jugoslovanski delegat pri Društvu narodov Fortič sta danes dopoldne v tajništvu Društvu narodov predložila v registracijo in objavo dne 11. novembra sklenjeno francosko jugoslovansko prijateljsko in razsodiščno pogodbo. Predložitev itali-jansko-albanske pogodbe se tu še pričakuje. r Belgrad, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Danes je prispel iz Pariza kurir našega zunanjega ministra, ki je prinesel s seboj podpisani izvod prijateljske pogodbe. Senat bo takoj ratificiral Tirano. v Rim, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Za poročevalca v ienatu o obeh tiranskih pogodbah je bil imenovan senator Roselli, ki bo svoje poročilo še nocoj razdelil, tako da se bo ratifikacija mogla izvršiti v senatu na eni prihodnjih sej. Klobuk z znamko belgrajske trgovine... v Rim S. dec. (Tel. »Slov.«) Atentat na tasta albanskega predsednika se je izvršil iz zasede iz temne stranske ulice, ravno ko se je senator Ver-zazi v avtomobilu pripeljal pred svojo hišo. Bilo je divje streljanje, katerega sla se udeležila tudi oba s« natorja v avtomobilu ii. obe slugi, od katerih je bil eden ubit. Na licu mesta so potem baje našli klobuk s trgovsko znamko neke belgrajske trgovine. Sodeč po krvavih sledovih je bil gotovo tudi eden od atentatorjev ranjen. Obmejni dogodki brez konca... v Sofija, 9. dec. (Tel. »Slov. ) Iz vasi Skart ob jugoslovanski meji se poroča o novem obmejnem dogodku. Dne 7. t. m. sta tam dva emigranta napadla bolgarskega vojaka, ga zvezala in ko je hotel ubežati, ustrelila ter ga popolnoma slekla in oropala. Napadalca sta zbežala preko meje v Jugoslavijo. V enem izmed njiju so baje spoznali ubeg-lega kaznjenca iz Gjermadumare. Briand in Mussolini se ie sestaneta. v London, 9 dec. (Tel. »Slov.«) Ženevski posebni poročevalec >Daily Maila« poroča, da je Chamberlain poklical angleškega rimskega poslanika v Ženevo, da se z njim in Briandom poraz-govori o sestanku z Mussolinijem. Kakor poroča »Westminster Gazette , je baje Scialoia vendarle prinesel Briandu povabilo Mussolinija za sestanek. Italijanski listi poročajo iz Pariza, da se je na Briandovo pobudo sestavila na Quai d'Orsayu komisija strokovnjakov, da se sestavi seznam vseh med Italijo in Francijo visečih vprašanj, kakor tudi da sestavi predloge za njihovo ureditev. Na Čelu te komisije je novi rimski poslanik Benu-marchais. Briand baje želi. da bi sc že začetkom januarja mogel na podlagi dela te komisije sestati z Mussolinijem. PILSUDSKI V ŽENEVI - JUNAK DNEVA. v Ženeva, 9. dec. (Tel. ..Slov.«) Pilsudski je danes opoldne dospel v Ženevo ter je takoj našel povabilo, da pride nn zajtrk k Briandu, katerega se je udeležil tudi Paul Boncour iu pozneje Chamberlain. Baje je prinesel s seboj dokumente, ki dokazujejo, da je bil Voldemaras svoječasno pristal na to, da se Vilnn odstopi Poljski. Prihod Pilsudskega ima najbrže to glavno svrho, da se sestane z evropskimi državniki. Vsekakor bn prisotnost Pilsudskega velikega pomena za nadaljnji razvoj vzhodnoevropskih vprašanj. Z ozirom na ponovne vesli, dn bi se dr. Stresemann utegnil dogovarjati za vzhodni Locarno. se sedaj tu poudarja, da o tem ni več govora. Varnost na vzhodu se smatra kot garantirana z obstoječimi pogodbami med Nemčijo, Poljsko in Češkoslovaško in s francoskimi varnostnimi pogodbn m i s temi državami. VOLDEMARAS JE ZGUBIL POLITIČNE 110-MENTE. v Varšava, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Po vlomu v pisalno mizo litvanskega ministrskega predsednika Voldemarasa, pri katerem so bili baje ukradeni važni politični dokumenti, je litvanska policija v Kovnu in v vlakih priredila racije, pri katerih je blo aretiranih 70 sumljivih oseb. Poiuco^e tiobič proračun in zaupnico. v Pariz, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Parlament je imel danes nočno sejo o proračunu, na kateri jc Poineare zahteval, da se proračun sprejme brez izpreminjevalnih preti logov .Prišlo je do živahne razprave meti ministrskim predsednikom in socialističnim poslancem Auriolom, ker'je Poincare odklonil takojšnjo debato z zaupnico. Parlament mu je izglasoval zaupnico s 40o glasovi proti 132 glasovom, potem ko je obljubil, da bo januarja meseca pripustil debato o finančni politiki. I Med felezrrčarji v CSP zopet tir. v Praga, 9. dec. (Tel. s-Slov.«) Na državnih železnicah jc nastal uov konflikt. Železniški minister je ponudil železničarskim zaupnikom doklade k plačam, ki pa se priznajo samo kategorijam aktivne službe, t. j. približno 40 odstot. nameščencev. Ostali pa naj bi dobili enkratno božično nagrado. Zaupniki so ta predlog odklonili kot nezadosten. Ponovili so svojo zahtevo, da se službeni red novelira, kar hočejo izvesti z vsemi sredstvi strokovnih organizacij. Med češkimi fašisti se dani. v Praga, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Član fašistov-skega direktorija dr. Ciril Svozil utemeljuje svoj nastop v direktoriju v »Riška Straž« s tem, dn je češkn fašistična organizacija na seji dne 2. oktobra sklenila proti njegovemu glasu zvezo z Italijo, sovražnico Jugoslavije. Mala antanta za svoj tujski promet. v Praga, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Dne 12. iu 13. t. m. bo v Prngi konferenca zastopnikov Češkoslo-vnške, Avstrije, Jugoslnvije in Madjarske o propagandi za skupni tujski promet v srednjeevropskih državah. Mala antanta zboruje letos v Bukarešti. r Belgrad, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Kakor srno zvedeli, se je med državami Male antante sklenil sporazum, da se vrši prihodnja konferenca Male antnnte po sklepu zunanjih ministrov v Jachymovu. od 20. do 25. januarja v Bukarešti. Strahote požarna v Oavcu r Temešvar, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Včeraj je v Oravcu blizu Temešvnrn, ki je znan po železnih rudnikih, izbruhnil velik požar, ki se je radi vetra razširil in objel vse mesto. Požara ni bilo mogoče omejiti in še danes traja. Zgorelo je veliko število hiš, med njimi sinagoga. Mrtvi so 4, ranjenih pa nad 300. Radi strašnega požara vlada velika pnnikn. Edinstvo nemških katolikov. Nemški katoličani so preskušnjo prestali. Te dni sta se po dolgoletnem bratomornem boju prvi-kra tsestala oba parlamentarna kluba centruma in bavarske ljudske stranke k skupni seji iu prvikrat so se izrekle bratske dobrodošlice v skupno fronto tako od slrani centruma kot Bavarcev. Podpisala »e je slovesna pogodbn, da se stvori delovna zajednica, da preneha sovraštvo; tam pa, kjer bi krajevne rnzmere, zlasli ob volitvnh, lahko bile predmet sporov in strankarskege boja kot v zgornji Bavarski in Pfalzu, se je dosegel kompromis. In tnko sta oba voditelja klubov, poslanec kanonik Leicht in preizkušeni taktik centrumaš Guerard »ahko poudarjala, da ima nemški politični katolicizem pravico do proslave enega najpomembnejših zgodovinskih dni. Kulturni oblaki se temnijo. Država je izven nevarnosti prevratov in razpada, v deželo so se vrnile normalne razmere. V teh pa stopajo kulturne razlike vedno bolj v ospredje. Socijalizem, ki se je neposredno v povojnih letih ode! radi ljubega miru v hiši in gospodarskega kaosa v zmernejšo obleko, je oblekel starega človekn. Liberalizem, ki se je pod firmo demokracije in nemške industrije za pnr let potuhnil, stopa na dan s kulturnobojnimi fanfarami. Od protestantovske strani, ki z zavistjo gleda na pozicijo centruma, se čujejo vedno po-gostnejši glasovi po osnovanju protestantovskega centruma. Eni, da bi dvignili splošni protestnntov-ski nivo, drugi, da vstvarijo in oživotvorijo stari ideal — protestanlovsko Nemčijo in začno odkrit boj v »Los vom Roni-Bevvegung«. Znaki so vidni. Že ko so spravljali pod streho zakon proti umazani literaturi, je bil signal za protinnskok dan. šolski znkon ne pride nnprej, dasi je mladini neka ureditev tako potrebna kot ribi veda. Tudi vprašanje pruskega konkordata .stoji, dasi se ne more trditi, da je padlo. Vsi ti pojavi so bili za obe stranki glasen poziv k složnosti katolikov in spretnemu pomlrjevalcu sporov Marksu se je posrečilo, da je izgladil disonnnce. Stranki stn sicer še vsaka zase; enako kluba. Toda skupna posvetovanju klubov, skupni kulturni program, prenehanje bojnega razpoloženja je nedvomno prva stopnjn do popolne edinosti in stare, dobro znnne in preizkušene moči nemških kntolikov. S tem bodo nemški katoliki obnovili stari vzgled drugim, kaj se dn napraviti v složnosti, dobri pripravlje-losti, disciplini in organizaciji. Važni skSepi glede sodnikov. Sodniške plače. r Helgrad. 9. dec. (Tel. »Slov.«) Začetkom današnje seje sekcije zakonodajnega odbora je pravosodni minister izjavil, da je v seji ministrskega sveta poročal o poglavju glede sodniških plač. Po njegovem poročilu je namestnik finančnega ministra Spaho izjavil, dn brez nadaljnjega ne more prevzeti odgovornosti za finančni ejekt tega poglavja, radi česar je ministrski svet sklenil, da naj se uredi vprašanje ministrskih plač s posebnim zakonom do čnsa, ko stopi novi zakon o sodnikih v veljavo. Nato je pravosodni minister zahteval, da ' sc o omenjenm poglavju danes ne razpravlja. — Sekcija zakonodajnega odbora je soglasno sklenila, da se vztraja na tem, da spada ureditev vprašanja sodniških plač ravno v znkon o sodnikih. Na pod-lagi tega sklepa bo pravosodni minister ponovno poročal v ministrskem svetu, tako da vprašanje sodniških plač še ni končnoveljavno rešeno. Kmenovanie sodnikov. Nnto so se sprejela ostala poglavja zakona o sodnikih od § 06. do konca z malimi stilističnimi spremembami. Postavljanje sodnikov okrajnih in okrožnih sodišč je bilo danes popravljeno na ta način, dn se tudi glede teh sodnikov izvede sistem volitev, kakor glede sodnikov višjih sodišč. Na vsako izpraznjeno mesto okrajnega in okrožnega sodišča se pestavi sodnik s kraljevskim ukazom na predlog pravosodnega ministra. Minister predlaga te sodnike na podlagi volitev pristojnega apelaci.jskega sodišča in posebnega senata kasacij-skega sodišča, obstoječega iz predsednika in vseh predsednikov senatov. Povsod se predlagata po dva kandidata. Minister je na predlog vezan. Ker se sodnik brez pristanka ne more premestiti in tudi ne napredovati, je stalnost sodnikov zajamčena. Popolna depolitizacija sodniškega stanu. Sprejel se je predlog, da sodniki ne smejo sodelovati v politiki, pri političnih strankah, na shodih, kandidirati in poslavljati kandidatne liste pri nobenih volitvah. Končno so se sprejele še nekatere manj važne spremembe. Prihodnja seja bo v torek, dne 13. decembra. Na vrsto pride odvetniški zakon. Imenovanje pomočnika ministra za soc. politiko. r Belgrad, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar je bil danes v avdienci pri kralju. Pri tej priliki mu je kralj podpisal več ukazov, med njimi ukaz, s katerim se imenuje za pomočnika ministra za socialno politiko gosp. Janko Hočevar, upravnik invalidskega odseka v pokoju. Same prazne prerokbe. Opozicija je navezala na avdijenco g. Ljube Davidoviča pri kralju bombastične komentarje o skorajšnji radikalni izpremembi v vladi. Tudi topol se je izkazalo vse to kot običajna kombinacija brez vsake podlage. Član vlnde je izjavil o tem sledeče: »Situacija je stalna in normalna ter ni pričakovati nobenih iznenadenj. Zunanji položaj terja nadaljevanje politike, katero je inavguriral Voja Marinkovič. Absolutna sigurnost in stalnost zunanjepolitičnega kurza je najbolj zasigurann po sedanji kombinaciji. Drugič je treba izglasovati proračun. Vsi drugi poizkusi so propadli in oni faktorji, ki držijo današnjo situacijo v rokah, se ne bodo več povrnili na take poizkuse. Z Radičem se ne bo delala absolutno nobena kombinacija. Res je nedostatek, da v vladi ni Hrvatov, toda tega so krivi Hrvati sami, ki držijo Radiča.« Drugi radikalni prvak je izjavil: »To je stara pesem g. Radiča, kar on trdi o skorajšnjih izpre-membah v vlndi. Z Radičem mi ne stopimo v nobene razgovore. Njegove prerokbe se ne bodo izpolnile. Vlndn intenzivno deln in ni nobenegn razloga in potrebe po kakšni izpremembi političnega kurza.t Tudi demokratski poslanci ne pripisujejo Ra-dičevim prerokbam nobenega pomena. Oni zasledujejo situacijo mirno in so prepričani o čisto normalnem razvoju stvari. Zopetni prihod Ace Stanojeviča v Belgradu tudi ničesar ne znači. On je prišel na parastos za pokojnim Pašičem in sploh ne podpira nobenih intrig proti šefu vlade. G. Joca Jovanovič je imel sestanek z g. Ljubo Dnvidovičem, kateremu .je razložil zgolj svoje želje glede različnih zakonskih predlogov, ki zadevajo kmetski stan. Radič snm zopet popravlja svoje izjave in pravi, da ni rekel, dn bo šef bodoče kombinacije Voja Marinkovič. Tako se g. Radič neprestano sam osmešuje. iz ministrstva za socialno p^Hiko. G. minister za socialno politiko dr. Gosar je odredil, da ima uprava mesta Belgrada po zaslišanju Delavske zbornice in zastopstva delodajalcev, urediti vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin ter delavnic, glede česar vlada v Belgradu popolna anarhija. G. minister za socialno politiko je tudi dosegel sporazum z ministrom za trgovino, da se skliče interministerijalna konferenca v svrho defi-nitivne redakcije uredbe o delovnem času kakor tudi ostalih vprašanj, ki so predvidena v zakonu o zaščiti dela. a niso še izvršena in regulirana za celo državo. Visto svrho se misli sklicati konferenca delavskih in delodaiavskih organizacij — G. minister za soc. politiko jc končno 10. t. m. sklicnl konferenco delavskih in delodajnvskih zastopnikov v Belgradu, da se definitivno uredi vprašanje pravilnika za delavske zaupnike, kakor ga predvideva zakon o zaščiti delavstva. Reforme v Makedoniji. Med poslanci vladne večine, osobito med demokrati, se zadnje čase veliko diskutira o potrebi, da se izvedejo velike reforme v upravi južno Srbije. Med drugim mislijo predlagati vladi, naj bi se najelo posojilo pol milijarde dinarjev za zgradbe ljudskih in strokovnih šol ter za razdolžitev občili „Noče ščititi." Dr. Gregor Žerjav je bil minister za šume in rude. Tedaj bi bil snm v lastnem delokrogu lnhko rešil vprašanje trboveljskih rudarjev. Storil ni nič tega. Dal jim je pravilnik o bratovskih skladnicah. tak, da je danes lo vprašanje najhujše, tako da so rudarji danes takorekoč brez vsakega zavarovanja. Dr. Gregor Žerjav je bil minister za socijalno politiko. Kaj je s tega mesta storil za rudnrje, kaj za njihovo zaščito? In glasilo istega dr. Žerjava se upa danes vpiti preti SLS, da noče ščititi rudarjev, da klerikalci izigravajo rudarje! To trdi »Jutro« na isti strani, na kateri prinaša poročilo o načrtu uredbe o delavskih zaupnikih. Čemu pa bodo delavski zaupniki? Ali ne morda v zaščito delavstva? Zakaj jih ni uvedel že dr. Žerjav, zakaj ne SDS? Zato, ker ji kapitalistični koncept politike tega ne dovoljuje. Zakaj ni SDS ščitila rudarjev, ko so divjali nad njimi orjunaši? Zakaj je tedaj klerikalcem pustila to nalogo? Zakaj je SDS tako mojstrsko nacionalizirala TPD, da je danes bolj tuja kot kdaj prej? Rudar in delavec je prepaineten, da ne bi znal ločiti poštene socialne politike SLS od kapitalistične politike SDS. Zastonj se »Jutro« trudi, da rudar tega ne bi videl. Gosida. Ker »Jutro« po prazniku ni imelo gradiva, ali ker je slutilo, da »Slovenec« ta dan ne bo izšel, je to priložnost uporabilo, da izlije golido gnojnice po »klerikalcih«. Dejansko je SDS ta dan vrgla v svet le par debelih laži in natolcevanj. Da bodo vsi tisti, ki niso SDS in njenih listo, ne bero, vedeli, knka kuga jim je prihranjena, navajamo samo par značilnih iz najnovejših registrov SDS: SLS dela z vprašanjem ljubljanske univerze demagogijo. Z vseučiliškim fondom je SLS svinjake zidala. To trdi »Jutro« v uvodniku. Sedanjo zahtevo po redukciji fakultet, ki so jo postavili srbski vseučiliški profesorji s Slobodanom Jovanovičem na čelu, imenuje »Jutro« politično atako SLS na našo univerzo. Treba je biti že do precejšne mere nenormalno lažnjiv, da je mogoče postaviti tako trditev. Davčna neenakost! SDS jo je ustvarila. SDS jo je izvršila, SDS jo je hoteln, ker je z gospodarskim uničenjem Slovenije hotela uničiti odpor Slovenije ' proti centralizmu. Naša stranka je lansko leto ob proračunu popravila nebroj krivic, izposlovala brez števila olajšav in poprav. Letos bo to delo nadaljevala in ga nadaljuje. Saj isto »Jutro« na isti strani prinaša debel naslov »Pomembne oprostitve od plačevanja davka mi podjetja in obrti. Povečanje kompetence davčnih odborov. Odbitki od davku podvrženih dohodkov.« Takih naslovov nismo ne mi ne »Jutro mogli delati, kadar je bila SDS v vladi. Seveda je sedaj vse to zasluga Radiča in Pribičeviča, ki sta v opoziciji. Vlada sploh nima nobene besede. Radič in Pribičevič sedaj suvereno odpisujeta in znižujeta davke, zato da -Jutro« lahko piše, kako klerikalci širijo davčno neenakost. Takega zmašila bi si resen list tudi po prazniku ne smel dovoliti. Sicer pa SDS resnega časopisja že davno več nima Deputacijo igralcev sprejme kralj v avdijenco. r Belgrad, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Kralj bo jutri sprejel deputacijo naših igralcev v posebno avdi-enco. Delegati so prišli v Belgrad, da pri prosvetnem ministru intervenirajo glede pokojninskega vprašanja, da bi se čimpreje uredile njihove plače in njihov položaj. Narodna odbrana za hrvatsko v • 1 • v v vseučilišče. č Zagreb, 9. dec. (Tel. »Slov.«) Oblastni odbor Narodne Odbrane je na plenarni seji dne 7. t. m soglasno sklenil na predlog člana vseučiliškega profesorja dr. Aleksandra (Jgrenovičn. dn najodločneje protestira proti ukinitvi katerekoli fakultete zagrebškega vseučilišča. Degradiran,je katerekoli fakultete v Zagrebu bi bolestno odjeknilo v duši naroda, ker bi se mu v lastni domovini odvzele ono, kar je v tuji državi dobil brez nadaljnega. Zagrebški odbor za spomenik kralju Petru. č. Zagrni), 9. dec. (Tel. »Slov.«) V dvorani Trgovske zbornice v Zagrebu je bila sejn odbora za spomenik kralja Petra v Zagrebu. Izvoljen je bil na tej seji odbor. Za predsednika je bil izvoljen zagrebški nadškof dr. Bauer, v odbor pa grof Miroslav Kulmer, mestni župan Vekoslav Heinzel in tovarnar Vladimir Arko. 134 milj. Kč aktiva. v Praga. 9. dec. (Tel. Slov.«) češkoslovaški uvoz je znašal v mesecu novembru 1750 milj. Kč. izvoz pa 2084 milj., tnko da znaša aktivum trgovinske bilance mesece novembra 334 miljonov KČ. Ing Gvidon Gulič : Parni stro> in sam* turbina. i Navodili z n stromikc in obrcitovodie pnrnih I obi ulov - Vezana knjiga slane 80 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pridne roke so največje bogastvo. Doba, ko so rokodelski pomočniki romali križem sveta iz dežele v deželo, iz mesta v mesto, od kraja v kraj m trkali tu in tam negotovi, kako bodo sprejeti, je daleč in o njej le Se slišimo in beremo, kakim nadlogam in neprijetnostim in nevurnostim so bili izpostavljeni mladi fantje na potovanju. Daleč je ta čas, ker kmalu bo minilo 8to let, odkar je ta stan organiziran zunaj v svetu in tudi pri nas. Organizacija rokodelskih pomočnikov je najstarejša socialna organizacija in radi svojega smotrenega in vspešnega dela zasluži, da jo pobližje spoznamo in jo bomo znali ceniti. Zanimanje za organizacijo rokodelskih pomočnikov je toliko bolj potrebno, ker se poklicani krogi trudijo, da bi njen ustanovitelj Adolf Kolping bil progla-Sen od sv. cerkve za blaženega in da bi rokodelski stan iz svoje srede dobil svetnika. Kolninsrova življenjska pot. blizu Kolina, kamor so Slovenci v prvin stoletjih tako radi romali, stoji Kerpen, kjer se je B. decembra 1813 rodil ubožnim staršem Adolf Kolping .Dovršivši ljudsko šolo bi rad dalie študiral, a starši niso zmogli stroškov in bolehm deček se je moral posvetiti čevljarstvu, in je potem kot pomočnik šel na potovanje. Tu je videl in spoznal, kako njegovi tovariši napadajo v nevero in pokvarjeni st, videl je, kako velika nevednost vlada med njimi. Bolelo ga je vse to in dasi je bil že odraste!, je sklenil postati duhovnik, da bi se mogel zavzeti za rokodelske pomočnike in skrbeti zn njih dušni in telesni blagor. Tako je potem čez dan delal — ponoči se pa učil. Prevelikega napora ni vzdržal, obolel je in se vrnil leta 1836. v Kerpen. Ko se je opomogel, pa je domači duhovnik učil latinščine in že 1. 184<1. je z odliko dovršil gimnazijo v Kolinu ter nato študiral bog slovje v Monakovem in v Bonnu. Leta 1844. je bil v semenišču v Kolinu. Naslednje leto je bil posvečen in je nastopil prvo službo v Elber-feldu. Tu je začel zbirati vajence in pomočnike, a želel si je večjega mesta, večjega delokroga. Iz Elberfeldn je prišel v Kolin in tu je začel svoje življensko delo. Kolpingovo življenjsko delo. L. 1849. je vstanovil Kolping v šoli sv. Ko-lumbana Kolinsko katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Program društva je bil iz vajencev in pomočnikov vzgojiti dobre katoličane, dobre mojstre, dobre državljane. Iz tega gorčičnega zrna je vzrastlo kmalu mogočno drevo zdrave organizacije; 1. 1855 je štela že 150 društev s 130.000 člani, ki so bili sami mladi rokodelci (prim. »Zgodnja Danica« 1855, str. 79). Vsa ta društva je vstanovil Kolping sam in jim je bil oče, voditelj, šele 1. 1858. je vsta-novila Zveza kat. rokodelskih društev, kateri je bil izvoljen Kolping za vrhovnega predsednika. Odkod ta uspeh? »Kdor vodi društvo, mu ne sme po-posvetiti samo svojih telesnih in duševnih moči —■ srce mu mora dati; z resnično ljubeznijo se mora oprijeti stvari in jo vneto izvrševati. Kdor hoče koga pridobiti — mora zaslaviti srce; ljubezen je vir avtoritete, avtoriteta korenini v ljubezni!« Tako je mislil Kolping, tako je delal in si pridobil enako mislečih sotrudnikov v duhovnikih, ki so jio pravilih predsedniki vsakegn društva, in šlo je. V društvu so se zbirali kot okrog družinskega ognjišča, kjer so dobili versko oporo, strokovno in splošno izobrazbo, družabnost, medsebojno pomoč, spodbudo in pošteno zabavo. Rokodelci niso bili več »danes tukaj, jutri tam« — v vsakem društvu so našli — dom. Kolping ni šel na razredni boj — blažil je socialno zlo in vzgajal oznanjajoč, da je vsak poklic od Bega in da se ga je treba z ljubeznijo ojirijeti, se v ti jem izpolnjevati in ga z ljubeznijo vršiti; tako je potem vsak zadovoljen s seboj in v družini in je dober katoličan, dober mojster in dober državljan. Kolping je še videl, kako sc je njegova organizacija udomačila med vsemi evropskimi narodi —danes je tudi v Ameriki — in ej lahko mirno zatisnil oči in je šel po plačilo k Očelu, kateremu je z očetovsko ljubeznijo ohranil duše tisoč in tisoč pomočnikov, ki bi sicer morda zašli in se izgubili. Danes blagoslavljajo spomin velikega prijatelja božjega in prijatelja človeških duš« (Pij XI.). Katoliška društva rokodelskih pomočnikov pri nas. Pomembnost in potrebo rokodelskih društev so že pred desetletnico prvega društva uvideli Slovenci, in opazujoč razmere doma, so želeli tudi naše rokidelske pomočnike oteti vsem nevarnostim, katerim so bili izpostavljeni. Dr. Leon Von-čina (1826—1874), ki je študiral na Dunaju, ko je prišel Kolping 1. 1852. tja ustanavljat društvo, se je moral posebno zanimati za Kolpingovo delo. Vrnivši se v Ljublinn "i onustil misli, da bi lo za versko in splošno vzgojo svojih članov (»Nedeljska šoln ), ki so tedaj že ludi gojili družabnost, prirejajoč razne »besede«. Predsednik je bil bogoslovni profesor dr Leon Vončina, pod|>redsednik pa realčni profesor A. Lesar. Naslednje leto — 1856 — je dobilo društvo že svojo zastavo. Blagoslovil jo je Kolping sam dne 4. maja. Nastopil je tudi popoldne ob 5. uri v Križanski dvoruni z govorom, »ki sicer ni bil po sekiricah izdelan, ne razdeljen, in nc pripovedovan in tudi ne v spominu namotan, bil je pa vendar izvrsten, bil je iz gorečega srca, tekel je v gladkem jeziku, šel vsakemu do živega, vsak stavek je bil tehten, vsaka beseda v njem pomenljiva, ne enkrat ni na prazno mahnil...« (Zgodnja Danica 1856, str. 90.) Ljubljansko društvo se je potem pod ljubeznivim in požrtvovalnim vodstvom dr. L. Vončina in ob pomoči pndno>-n'kny jn učiteljev. ki sn v smislu nmvil so- Dr. Leon Vončina, ustanovitelj ljubljanskega Kat. društva rokodelskih pomočnikov. tudi tu ustanovili Kat. društvo rokodelskih pomočnikov. Leta 1855. beremo v Zgodnji Danici par sestavkov o potrebi organizacije za rokodelski stan in že v 18. listu z dne 3. maja je naznanil o ustanovitvi društva dne 29. aprila. To leto je bilo vpisanih 129 članov in knjižnica je štela 296 knjig. Iz poročil onih let vidimo, da je društvo vneto skrbe- , . IOU SOI .mm'/, u ujc/,..... predsednik ljubljanskega kat. društva rokodelskih p,močnikov od 1874—1904. delovali, lepo razvijalo. Društveni prostori v knežjem dvorcu so bili — doni in šola. Mojstri, ki so Izšli iz društva, so ostali z njim v neprekinjeni zvezi, saj so vedeli, da so mu dolžni hvaležnost. L. 1871. so ustanovili bolniško blagajno, pri kateri so imeli enake pravice iu dolžnosti mojstri iu pomočniki. Za časa drugega predsednika prof. Jan OiijAtda od 1874 1904 je društvo sezidalo L 1887. svoj Joni v Komenskega ulici. Tu se je društveno delo vse bolj poglobilo in razmaknilo. Poleg pouka so zlasti gojili petje in dramatiko. Vrl sotrud-nik dr. Gnjezdi je bi! društveni podpredsednik Anton Kržič, takrat katehet v uršulinski šoli. Tudi dr. Krek je posvetil mnogo časa razvoju Kat. društva rokodelskih pomočnikov. Kakor beremo v njegovih »Izbranih sjiisih« (II. zvezek, str. 14—15), jc dr. Krek s p .močniki nekaj časa skujiaj obedoval v društveni gostilni in nn njih prošnjo spisal igro Pravica se je izkazala, Cigan-čarovnik in Občinski tepček. Nagovoril je tudi tedanjega kateheta Aloj zija Stroja, naj se posveti skrbi za vajence (gl. »Izbrani spisi«, II., str. 42). Imenovani je 1. 189(i ustanovil za vzgojo naraščaja Kal. društva rokod pomočnikov Kat. mladeniško društvo in vstopil kol podpredsednik k Kat. društvu rokodelskih pomočnikov. Od 1. 1904. pa vodi društvo jx>močnikov pi pravilih, kakor jih je začrtal oče Kolping. Kako snvtreno je skrbelo društvo za strokovno izobrazbo svojih članov poleg one splošne je pokazala 1 1905. obrtna razstava od 6. 20. avgusta v Mestnem domu, pokazali so številni tečaji kot tečaj za obrtno knjigovodstvo, tečaj za stro- kovno risanje, mizarski strokovni tečaj, knjlgove-ški, čevljarski, krojaški in dru«i. Društvo redno goji |>011 k v petju, glasbi, dramatiki itd. Z rokodelskega odra so izšli poklicni igralci A. Verov-šek, A. Danilo, Nučič, Rasbergar, Bukšek, Povhe, Molek, Kovač, Plut Habič in še cela vrsta izgralcev Ljudskega odra. Ljubljana ni ostala osamljena. Tudi drugi kraji so dobili društva rokodelskih ]>oiiiočnikov, tako Maribor, Celje, Novo mesto, Vrhnika, št. Vid, Škofja Loka, Zagreb in še to in ono mesto. Mnoga društva vrše svojo nalogo zvesta Kolpingovetnu programu. Ob 70 letnici mariborskega Kat. društva rokodelskim pomočnikov se je ustanovila »Centralna organizacija katoliških društev rokodelskih pomočnikov v Jugoslaviji«. Dr. Krek je Kat. dni mlh\vyrdgovcrdgovoe nikov ljubil in cenil — ob slavnostnih dneh jih je proslavljal v pesmi. Ljubimo in cenimo jih tudi mi! Zaslužijo. Ce je samo ljubljansko društvo tekom svojega obstoja vzgojilo 3000 članov v dobre katoličane, dobre mojstre in dobre državljane in je prišel duh društva v 3000 družin, moramo, kolikor je v moči slehernega, delati na to, da se ta društva še bolj okrepijo. Ce so bila nekdaj potrebna, so d nes še posebno, ker ni ga drintva, ki bi rokodelskemu pomočniku nudilo, kar mu nudijo društva očeta Kolpinga. Besede sv. očeta. Ko je sprejel svetega leta 26. septembra 1925 sv. oče zastopnike Kat. društev rokodelskih pomočnikov, jim je med drugim rekel: »Kaj naj so Kol-pingova društva pomočnikov, če ne verna krščansko kat liška družina. Pri Vas se gre prav za prav za socialno vprašanje, ne za politična vprašanja ali za razmerje med delom in kapitalom, o čemer se daues toliko razpravlja, — sicer tudi za to, a le indirektno; predvsem Vam je za vzgojo srca in duše. Potem pride ostalo samo po sebi, potem nnj-de vsnko vprašanje nujno srečno, krščansko katoliško rešitev.« Krščanska ljubezen in krščnnsko pojmovanje življenja je priklicalo društva rokodelskih pomoč-nikv v življenje in zato je z njimi blagoslov in »o v blnposlov s svoiini dolom. uokouelsKi dom v Ljubijam, seziuuu I. t&b.. Fran Wernig, Laško: Predor ori Kobaridu. (Odločilna bitka 1. 1917.) (Konec.) Ta dan se je izpopolnila naša zmaga s sigurnim osvojen jem vseh pogorij, ki obvladajo dolino Soče. Pripravilo se je tudi sistematično prodiranje v nadižko dolino. Zvečer, dne 25. oktobra je bilo v našem območju število ujetega italijanskega moštva že približno 15.000; bilo je 440 oficirjev, med njimi en divizijski general; zaplenili smo nad 100 topov. DUŠEVNI BOJI SLOVENSKEGA ČASTNIKA Tretje jutro, dne 26. oktobra je nam oznanilo zopet lep in solnčen dan. Postalo je tudi znatno toplejše. Pripravili smo se za nadaljnje prodiranje. Medtem pa sem se streznil tudi od omotičnega zmagoslavja, ki nas je vse prevzelo in za hip mi je stopila pred oči slika, katere sem se strašil, kot ob probujenju od težkih, zloveščih sanj. Mahoma ini je postalo jasno, dn se vsa naša pričakovanja, vse naše nade, ki so izpolnjevale mladeniško duševnosl panslavistično orijentirane inteligence — drzne prešerne sanje o zmagi antantine vojske in o Veliki Jugoslaviji razblinijo v nič. In strah me je postalo ob tej misli, prazno se mi je zdelo vse življenje ob misli, da se moj edini mlndcniški ideal, ideal Velike Jugoslavije ne bi izpolnil. Vendar še nisem povsem klonil. Neka slutnja mi je vedno pravila, da morajo končno vendar le zmagati antantine dr-iave. Radi lega setn napravil dne 26. oktobra še zadnji poskus, da bi prišel v italijansko vojsko. Trdno sem sicer sklenil, da ne izdani svojih lova-rfSev. čeprav so bili Nemci, vendar sem smatral zn samoumevno dolžnost, da vstopim v jugoslovansko legijo. Koroški narodnjaki smo bili pač ekstremisti in smo se učili nacionalnega šovinizma in idealizma pri Nemcih. Kakor so bili oni navdušeni za veliko Nemčijo, tako mi za Veliko Jugoslavijo. Saj smo dali Korošci Jugoslaviji relativno več legijonarjev kot Kranjska in štajerska. Spominjam samo na ka-petana dr. Štefančiča, rojaka iz Rožne doline, ki je bil v Dobrudži kot edini Slovenec odlikovan z najvišjim srbskim redom, s Karagjorgievičevo zvezdo. Zbral sem patruljo, obstoječo iz zanesljivih podoficirjev: enega romunskega četovodje in dveh korporalov banatskih Srbov. Javil sem svojemu komandirju, da greni z infanterijo naprej. Od nemške infanterije pa sem se kmalu odvojil in sem šel s svojo patruljo v smeri, v kateri sem se nadejal, da bo mogoče dohiteti Italijane. Srba sla razumela mojo namero in sla se samo pomenljivo smejala Ko sem dospel v vas Stupica, sem našel tam vse prazno. Zavil sem torej s svojo patruljo in s konji na pobočje proti Monte Juanes. Bližal sem se po gostem grmičevju strmega pobočja prvi obljudeni vasi beneške Slovenije. Celo krdelo otrok je nam pridrvelo nasproti. Obstal sem — in obstali so tudi oni. Živahno in veselo so jeli vzklikati in klicali: kavalerija, kavalerija! Ogovoril sem jih slovensko — enkrat, dvakrat, toda odgovora nisem prejel nobenega — ogovoril sem jih potem italijansko in sem vprašal, kje je italijanska vojska, in takrat se je olrofad šele spomnila, da nismo Italijani, da smo Avstrijci oziroma Nemci. V divjem diru se je spustila mladina v beg in ko smo prišli v siromašno gorsko vas, je bilo povsod slišali le kričanje, jok in tnrnnnje. Na moč so se nns ljudje ustrašili. Kmalu pn setn jih potolažil, ko sem začel go- oriti slovensko in nn zadnje od samega vesolja niso vedeli, s čem bi mi postregli. Srčno pa sem bil tudi juz vesel, ko sem našel tako dobro, fino ljudstvo v beneški Sloveniji. Značaj beneških Slovencev mi je bil izredno simpatičen, zdel se mi je povsem koroški in čutil sem se med njimi kot doma, v našem solnčnem, veselem Rožu. Od prve vasi sem šel v spremstvu civilistov v drugo vas in tudi lu sem bil nadvse ljubeznivo sprejet. V tretji vasi, 1 km pod gorskim slemenom, oddaleč nisem našel te prijaznosti. Videl sem povsod nekako zbeganost, tekanje sem ter tja in nekam čudne, nezaupljive pogovore. Privezal sem konja zunaj v lopi Skednja, sam pa sem šel z enim podčastnikom v kmečko hišo: Nisem bil dolgo notri in sem se ravno gostil pri skodeli kislega mleka, ko je mahoma začela peketati in rožljati s slemena italijanska strojnica in v vas se je vsuln cela ploha krogelj. Ljudje so naravno vsevprek begali in kričali. Ko je minulo najhujše obstreljevanje, je priletel v hišo moj četovodja in mi je ves zbegan javil: Gospod poročnik, vaš konj je obstre-ljen, dobil je strel v nogo! Nn kako nadaljnje zasledovanje Italijanov naravno nisem več mislil. -Ako so se ustrašili nns štirih, potem itak ni misliti, da bi se jim mogel približati,« — sem preudarjal. Po-čaknl sem nato nemško infanterijo, s kntero smo kmalu razgnnli sovražno postojanko. Prodirali smo potem skupno čez Monte Juanes in Monte Carnizza in smo se v stalnih manjših bojih bližali dolini. Ob 8 zvečer smo bili že v prvem večjem, čisto italijanskem me.-Ju Fnedis. Civilno prebivalstvo je skoraj docela pobegnilo in naša vojska je obhajala spričo polnih skladišč, trgovin in kleli zmagoslavje, kakor si gn ni mogoče predstaviti. Nepozaben mi ostine v spominu, kljub trenutnim nevarnostim, pohod v italijansko ravnino. Krasen solnčni zahod na Monte Juanes I Na vrhu gore sem stal in pod menoj se je razprostirala nepregledna, neskončna ravnina. Povsod mesta, vasi, bele cerkve in ceste; bujna poljn in cvetoče ravni z vsem naravnim bogastvom južnega solnca in podnebja. »In ves ta divni, čarobni svet ]>red nami--osvajamo mi, ves ta pravljično lepi svet — je naš!« ITALIJANSKO IZDAJSTVO. Nadaljnji doživljaji in naš pohod na Piavo bi tvorili snov za posebno knjigo. Še enkrat sem [>o-skusil priti v jugoslovansko ali snj čeSko legijo, in sicer — nn Pinvi. Mnmljivo so nns vabili Trum-bičevi letnki, s katerimi so obmetavali Italijani vsak dan naše postojanke. Hlastno smo zbirali pozive jugoslovanskega odbora in sem se z nekim aktivnim oficirjem — Cehom knr očitno rnzgovnrjal o pobegu na italijansko stran. Resnično sem se udeležil tudi prostovoljno ponesrečene ofenzive pri San Dona na Piavi, junija 1. 1918. Bila mi je takrat 3icer dana možnost izvršiti svojo namero, vendar se mi je zdelo življenje v italijanskem taboru tako tuja, .©nevne novice ran tiS t k'arel Pire mammammamm mms V Tržiču jo ud praznik Brezmadežnega spočetja umrl v 07 lelu svoje starosti gosp Karel Pire, davčni nadupraviteij v pokoju. Pokojni je bil splošno znan kot Vnet delavec na karitativnem polju. Bil je od leta 1010. predsednik ene najbolj agitnih Vincencijevih konferenc v Tržiču, vodil je tam Elizabetno konferenco, bil je predsednik državne krajevne zaščite dece in mladine. Vincencijevn konferenca v Tržiču ima lep lasten dom, kjer vzdržuje dnevno zavetišče za delavsko deco, sirotišče in zavod zu dojenčke, v hiši je vsaki dan oskrbovanih okrog 90 otrok. Glavna skrb za vso te ustanove je ležala v rokah predsednika Vincencijeve konference. Gosp. Karel Pire je bil tudi član osr. sveta Vincencijeve družbe v Ljubljani in kot tak je zelo inicijativno vplival na delovanje te družbe. Pokojnik je bil sin znamenitega zdravnika Pirca v Tržiču, ki je bil daleč naokrog znan vsled svoje originalnosti in zdravniške zmožnosti. Po gimnazijskih študijah je šel v državno službo k davkariji. Kot davčni uradnik je služboval v več krajih nekdanje Kranjske in končno več let v Ljubljani kot davčni nadupraviteij. V Ljubljani je sodeloval pri stolni Vincenci-jevi konferenci, bil je član lil. reda in kongrega-cije gospodov pri oo. jezuitih. Ljubljančani se še dobro spominjajo zastavnega gospoda z lepo črno brado in naočniki, ki je hodil redno vsako jutro s svojo sestro k jezuitom ali v stolnico k sv. maši in sv. obhajilu. Oslal je vedno samec, po vseh službah pa mu je sledila kot gospodinja njegova sestra Serafina. tako da so mnogi, ki ju niso dobro poznali, mislili, da sta mož in žena. Lf-ta 1917. je šel v pokoj in se preselil v Tržič, kjer je podedoval po svojem očetu hišo. Ob upokojitvi je dobil naslov cesarski svetnik. V Tržiču je po prevratu prevzel vodstvo karltattvnih organizacij in pa tamkajšnje hranilnice in posojilnice, ki jo je kot predsednik vodil b kake tri četrt na sedmo domov, kjer je cel itan delal v posojilniški sobi. Edini njegov 3prehod je bila pot v cerkev. Umrli svetnik je po svojem očetu podedoval lar šegavosti in pripovedovanja. V tržiškem župnijskem listu — Cerkveni glasnik — se je kot pisatelj prav pridno udejstvoval. Pisal je zgodovino tržiške župnije, popisal razne vzornike iz Tržiča in slike iz življenja Tržičanov. Njegovi spisi so bili polni tržiške šegavosti. še v smrtni bolezni ga dovtipnosl ni zapustila. V zadnji težki, kakih sedem tednov trajajoči bolezni, ni nikdar potožil, pač pa s humorjem slikal svoje težave. Ko je spo-r.nal, da se mu bliža konec, je z nasmehom pripomnil: Torej naš general pravi, da bo treba iti — Na zadnjo pot se je pripravil res kot pravi kristjan, kongreganist in tretjerednik. Ponovno je prejel sv. zakramente in zadnja skrb( ki jo je še s težavo izgovoril je bila skrb — za reveže! Tržiške karitativne in gospodarske organizacije ga bodo triko, težko pogrešale in nadomestile! Naj mu bo ljubi P>og dob^r plačnik za vse delo na karitativnem polju! Tržičani ga bodo pa ohranili trajno v spominu, kot moža dela, ki je dosti dobrega storil za Tržič. KOLEDAR. Sobota, 10. decembra: Jud i t a, Lavrelai ka M 'i božja, Melldad. Solnce vzide ob 7.38 zj. iu zaide ob 10.09 popoldne. « * * k Lepa zmaga SLS. Na Marijin praznik so se vršile občinske volitve v občini Marija Gradec pri Laškem. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu prav lepa: od 726 volivnih upravičencev jih je prišlo volil 571. Lista SLS, čije nosilec je bil PRIPOROČAMO MOŠKO IN DAMSKO KONFEKCIJO TVRDKE & MEIAC S E LEM 3URGOVH UU€Q 3 otročje in neresno, da sem se vrnil zopet k mojemu moštvu, ko sem se bil približal italijanski postojanki že na par metrov. Tudi sem imel spričo splošnega razpoloženja leta 1918. nejasen občutek, da stvar ne more trajati več dolgo. Naposled pa se ini je zdelo |xxllo in nečastno zapustiti svoje ljudstvo in svojo baterijo, pri kateri sva ostala samo še dva oficirja in s katero ine je družilo toliko spominov na bridka in tudi lepa vojna doživetja. Italijani bi bili gotovo zahtevali, da izdani položaj moje baterije, koje moštvo je bilo nad polovico slovansko. Odvrnil me je tudi podel značaj in ogabno izdajstvo italijanskih ujetnikov, ki so s ciničnim nasmehom čisto ravnodušno izdali Avstrijcem svoje tovariše, ujete reške legijonarje. Razvoj nadalj- nih dogodkov jo potrdil, da sem nvnal prav. * * * Nameraval sem že prejšnja leta objaviti vse fe spomine. Vendar so me oziri in obveznosti spričo posebnih političnih razmer v moji domovini, Avstriji, zadrževali, da nisem izvršil svoje namere. Vsled znatnega zboljšanja teh razmer sem sklenil k 10letnici bojev na Soči napisati pretežno po prostem spominu majhen del najvažnejših vojnih doživljajev. Storil sem to tudi raditega, da j«o-pravim nekoliko splošno nepravilno mnenje, da so odločilno bitko na Soči izvršili le Nemci. Kakor je razvidno iz prednjega sestavka, so odločilno sodelovali tudi Avstrijci in Slovani. vseli vrst divjačine plačujem najvišje cene. PttHKO 11UR.I4N4- ruOtSvTO t dosedanji župan g. Martin Topole, je dobila 513 glasov in 23 odbornikov, vsi nasprotniki skupaj pa samo -"N glasov in dva odbornika. Vsu čast zavednim volivcem I ic Naii - u p u ui v Prekmurju. Velika večina občin dolni'lendavskega okraja je prišla pri, volitvah v roke SLS. Večji del so se izvršile tudi županske volitve. V Turnišču je izvoljen za župana g. iSt. Lilrop, oblastni poslanec, v GomtUci pa Jožef Sobočan (SLS). Tudi občine Melinci, Odranci, Lipovci, GanSani, Bistrica itd. so izvolile župane iz vrst SLS. •k Iz centeraliiega sveta Vincencijove druž be v Ljubljani. Umrl je g. Kari Pire, predsednik Vincencijeve konference v Tržiču. Pogreb vzornega sobrata se vrši v soboto dne 10. t. rn. popoldne ob 4 na župnijsko pokopališče v Tržiču. Člani Vincencijeve družbe ili ostalih karitativnih organizacij se. najuljudneje vabijo, da se pogreba v kolikor mogoče obilnem številu udeleže. •k Prepovedani italijanski listi. Notranji minister je prepovedal razširjanje sledečih italijanskih listov v naši državi: »Lavoro d'Italia« in »Giornale dTtalia«, ker sin v poslednjem času stalno pisala proti naši državi. •k Malešičev »Kruli« v niadjarskem prevodu. Madjarski tednik »Nepujsag,- v 1). Lendavi je začel prinašati za podlistek Malešičevo prekmursko povest »Ktuh«. Belo prevaja g. Jul. Kontler, šolski vodja v Turnišču. -A- Slovenska pisarna za naše izseljence v Nemčiji se je preselila iz Bol!rop-Boya in se nahaja sedaj v Karnapu pri Essenu (gostilna Grund-mann), Rheinland. ' -k Umrla je 3. decembra na Podreči, župnija Mavčiče, vdova Mina J a m n i k , najstarejša oseba v fari. Letos 10. avgusta je dopolnila 94. leto. Poročena je bila leta 1859. Njen sin, od rojstva slep, Ftance je star 04 let. ■k Promet na deželi" cesti Kamnik—Črna proti Gornjem gradu je za silo zopet dprt. it Tenorist Mirko Jelačin je po uspešnem gostovanju kot Alfred v operi »Traviata« angažiran na združenem gledališču Biehl-Solothurn-Lausanne v Švici, •k Zgodovinski dnevi: 8. decembra: 1917 je umrl Viljem Pfeifer, drž in dež. poslanec SLS od 1873 nepretrgoma do 1907. — 10. decembra: 1800 je škof Stroflmayer poklonil 50.000 gld za Akademijo. — 1822 se je rodil komponist Franck. — 1889 je umrl pisatelj Anzengruber. — 1800 je umrl kemik Nobel, ustanovitelj Noblove nagrade. — 1083 je umrl Gundulič. — 1877 je nestor slovenskih igralcev Anton Danilo Cerar prvič nastopil na odru. — 1920 je umrl Nikola Pašič. ir Smrtna kosa. V Ješenci pri Framu jc^umrl 7 decembra podpreglednik finančne kontrole Franc K oder po kratki mukepolni bolezni. Pogreb bo danes ob 3 popoldne na pokopališče v Framu. Pokojni je bil naš somišljenik in dolgoletni naročnik »Slovenca -k Sušaški Slovenei so osnovali pred kratkim na Sušaku svoje društvo z imenom »Slovensko izobraževalno društvo — Simon Gregorčič-:. Namen društvu je gojiti med Slovenci Sušaka in okolice družabne stike ter upoznavati prebivalstvo tam-kašjnhi krajev. V drugi vrsti bo služilo slovensko društvo na Sušaku tudi za informacije vsem onim rojakom, ki bi se želeli naseliti na Sušaku samem ali kje drugje v Primorju. Društvo si je jelo ustanavljati svojo lastno knjižnico in prosi rojake v domovini, da bi v tem oziru šli društvu na roko in mu poslali knjige, ki jih eventualno doma več ne rabijo a bi društvu dobro služile. Društvo priredi v nedeljo, dne 11. t. m;, ob petih popoldne svoj prvi prijateljski večer v hotelu ReS , na katerega poziva vse svoje člane in prijatelje društva. ■k Gojencem Christofovega zavoda v Ljubljani je ministrstvo za promet dovolilo znižano vožnjo v šolo z dijaškimi mesečnimi kartami. -k Tat v župnišžu. V noči na 5. december je hotel tat obiskati župnišče v Mavčičah. Po dveh po-polnoči je vse naokrog svetil, kje bi mogel noter. Pa so ga pregnali in odkuril jo je urnih nog. •k Glavni roparski morilec Pucljevih aretiran na Hrvatskem. V četrtek je dospelo iz Pe-trinja na Hrvatskem v Mokronog brzojavno sporočilo, da je bil po žandarmeriji izsleden in aretiran A..Ion Skomina, bivši rudar iz rudnika v Krmelju in nečak oropanih ler umorjenih žrtev zakoncev Pucelj v škovcu, kateri je bil po ugotovitvah orožnikov nujno sumljiv, da je v družbi rudarja Josipa Slapšaka izvršil roparski umor. kot smo že podrobno poročali. Skomina je dobro poznal domače razmere pri Pucljevih in je tudi vedel, da morata Pucljeva imeti več tisoč dinarjev gotovine. Skomina in Slapšak sta delala do ponedeljka v rudniku v Krmelju in sta istega dne izstopila iz dela z izgovorom, da gresta v Avstrijo. — šla sta pa naravnost k Pucljevim in izvršila roparski umor. Po dejanju sta šla okoli 22. ure k stranki Jerman v Tržišče, kjer sta prenočila. Vstala in odšla sta pa že ob 4 zjutraj, ker baje nista megla spati in pričnkati dneva. Od tedaj ju niso več videli. Domnevali so pa, da bo Skomina najbrž obiskal svojo drugo teto v Petrinju. zato so brzojavno obvestili orožniško postajo v Petrinju. In res je prišel Skomina naravnost k svoji teti v Petrinju. n so ga orožniki takoj aretirali. Nepričakovana aretacija je tako vplivala na Sk-iminovo duševno razpoloženje .da je roparski umor Pucljevih kmalu priznal. Skomina je 23 let star, rojen v Kraljeviči v hrvatskem Zagorju, pristojen v občino Klanjec pri Varaždinu. Iz Petrinja je bil Skomina odpravljen v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. Skomina je tudi izpovedal, da mu je pri roparskem umoru pomagal njegov tovariš Jožef Slapšak. ki se pa 5c klati nekje po Hrvatskem. Slapšak je tudi 23 le! star. rojen v Telčnh. pristojen v občino Skocjau, je vitke postave, bledega, suhega obraza, kostanjevih nazaj počesanih las, črnih brčic in nosi siv suknjič, temne rižaste hlače, usnjate gainaše iu črne baržunast klobuk. Slapšak si je za oropani denar že kupil obleko in jo oblekel povrh stare. Upamo, da bo tudi kmalu padel v roke pravice. iV Skrivnostni umori v Bosni. Prebivalstvo travniške oblasli je v zadnjem čusu zelo vnemir-jeno radi tega. ker je bilo lam izvršenih več umorov in ubojev, vendar pa krivci niso bili izsledeni. Pred nekaj dnevi je na skrivnosten način izginil Milan Trifunovič iz Šipova, še poprej je bil umorjen Mato Lovrinovič i/. Ouče gore, dalje Mar-knn Mladič iz Bučiča in Adil Krnjič iz Kasapoviča. Krivci niso bili izsledeni niti v enem slučaju. k Milijonar — čudak, V neki vasi blizu Dubrovnika je umrl nedavno veleposestnik Pero KI junak, ki se jc pred nekaj leti vrnil i/, Amerike, kjer je prebil vso svojo mladost spočetka kot rudniški delavec. Njegova smrt jc povzročila pravo iz-nenadenje v njegovem bogastvu. Nekaj dni pred smrtjo je Kljunak povedal svoji okolici za kraj, kjer je zakopal svoj denar, katerega je bolel videli še pred smrtjo. Iu res so našli na označenem mestu ležko železno ročno blagajno, v kateri jc bilo raznega zlatega denarja v skupni vrednosti 1 mi-l'jon dinarjev. Pokojni Kljunak je bil lastnik ogromnega imetja v nepremičninah in raznih vrednostnih papirjih, tako, da znaša njegova zapuščina vrednost 4 milijonov dinarjev. Kljub svojemu velikemu bogastvu, sc je Kljunak do svoje smrti bavil s težkim ročnim delom. Zapustil je vdovo, dve hčeri in sina. ir Velik požar v Dubrovniku. V Dubrovniku je nastal preteklo srede zvečer velik požar, ki je napravil ogromno škodo. Ogenj se je pojavil v skladišču Dubrcvniške paroplovne družbe in v tovarni barv. Ker jc pihal močan veter, je ogenj takoj zavzel velike dimenzije in je ogrožal tudi one (Jele skladišč, kjer so se nahajale velike zaloge bencina, olja in minernlij. V prvem hipu so ljudje melali na ogenj zemljo z bližnjega vrta. Kakih 40 metrov od teh skladišč se nahaja mestna elektrarna. Če bi se požar prenesel še sem, bi bila neizogibna velika katastrofa, ki hi veljala mnogo ljudi življenje. V skrajni nevarnosti so izvalili iz skladišč sode z bencinom, dočim se jo ogenj prenesel na del bližnjega gozda. Prvi so pričeli gasiti mornarji z minonosca -Kobac« s svojimi ladijskimi cevmi. Kmalu zatem je prišla na pomoč četa voin-kov ter drugi mornariški oddelki. Ogenj jo bil po-gašen šele proti jutru. Obstoji sum, da je bil ogenj podtaknjen, ni pa izključena tudi možnost, da je nastal radi kratkega stika. Tovarna barv je popolnoma uničena, z njo pa tudi velik del materijala, določenega za Dlibrovniško paroplovbo. Škoda se ceni na skoro 3 milijone dinarjev. Tovarna je bila zavarovana za vsoto 300.000 Din, skladišče duhrov-uiške paroplovbe pa za milijon dinarjev. OBLAČILA TVRDKE J MAČEK Ljubljana Aleksandrova 12 ao najboljša in najcenejša. k Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos Raich Ljubljana -A- Pri žolčnik in jetrnih bolečinah, žolčnem kamnu in zlatenici ureja naravna Franz-Josefr-grenčica prebavo skoro na brezhiben način. Izkušnje po klinikah potrjujejo, da je posebno učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josef--vodo, če se vzame zjutraj na tešče zmešana z nekoliko gorke vode. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Poceni kupite krasne 8 i y a i s in ofolelte pri Fran SLotoč, Siirltarjeva 9. Cfublfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy nn Mestnem trgu, # * » © Našim malčkom. Da nudimo naši mladini v zimskih popoldnevih primerno razvedrilo, nameravamo prirediti pravljične popoldneve, ki se bodo vršili ob nedeljah ob I popoldne v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti 5. Pravljice bodo pojasnjevale skioptične slike. Tudi smeh in dobro razpoloženje bo preskrbljeno. Na veselo svidenje v nedeljo, 11, decembra ob 4 popoldne. — Krščansko žensko društvo. © X. prosvetni večer Prosvetne zveze. »Potovanje okrog sveta v 80 dneh — je bil naslov predavanj . ki ga je imel snoči g. prof. dr. Šara-bon. Iz Trsta po ladji -Saturnia« v Carigrad, preko Sueškega kanala v Indijo, preko nje v Kitaj, Japonsko, Novo Zelandijo -- sami zanimivi kraji Lepe slike so pojasnjevale, kar ni mogla povedati beseda. »Stolp molčanja- blizu Bombava; »Sanja lepote. v Indiji; Himalaja, Krasna naravna skala, ki tvori kip poganskega boga Budhe; krasni slapovi v Novi Zelandiji; pokrajina na južnem tečaju; — skozi Pacifik v Južno, Srednjo in Severno Ameriko: čudovito lepolo in rastlinstvo reke Amaconke, Mehiko, Njujorško pristanišče in kip svobode pred njim, Niagara, 20 km dol .t železniški most v morje vse to so številni poslušalci ogledali v dobri uri. Vmes je g. predavatelj razkazoval in razlagal lepe, luksuzne prostore ladje Salurnia« in druge njene zanimivosti. Publika je docela napolnila dvorano in je moralo znatno število obiskovalcev celo oditi. — Za drugi petek se nam obeta spet nekaj zanimivega: Potovanje po gori Slnaj«. Predaval bo g. "seuč nrof Hr. M. Slavi«. HII6II9IDIII9IIIIIII Lepoti se da prednost. Marsikateri se odlikuje po rojstvu, s posestjo, znanstrom in zmotnostjo; v življenju daje vsemu temu lepota - dobro negovana zunanjost - prednost. Z Nivea-cremo si pridobite gladko, zdravo kožo. to je predpogoj k lepoti. V porabljajte tudi Vi Nives-cremo mmismimmii O Umrli so v Ljubljani v času od 20. novembra do 9. decembra: Ana Završek, žena mestnega delavca, 41 let, Kladezna 18; Ignacij Lonček, pro-kurist, 71 let, Dvorni trg 1; Martin Žnidarič, železniški uradnik v p., 55 let, Študentovska 13; Lu-jiza Leustelc, lastnica lekarne, 00 let, Lingarjeva 1; S. Marija Mauricija Čuš, usmiljenka, 37 let, Slomškova ulica 20; Frančiška Košak, zasebnica, 78 let, Kladezna 11. V bolnici so umrli v istem času: Alojzija Hafner, zasebnica, 70 let, Poljanski nasip 10; Janez Hojkar, zidar, 01 let, Ljubno 26; Andrej Florjančič, gostač, 82 let, Kapele pri Brežicah; Ivana Turnšek, žena trgovskega potnika, 28 let, Zg. Gameljne, 38 let; Leopold Košir, sin stražnika, 9 dni, Rožna dolina 10; Ivana Kališ, zasebnica, 6G let, Zalokarjeva 7; Alojzija Kresi, bivša služkinja, 53 let, Mestni trg 24; Zofija Meglič, žena ključavničarja, 77 let, Karlovška 22; Ivan Gerenčar, gostač, 77 let, Dolnja Lendava 7; Uršula Slapšak, kuharica, 48 let, Tabor 2: Anton Korošec, pekovski pomočnik, 33, Florijanska cesta 22; S. Gratiana Er-čulj, redovnica, 26 let, Mala Loka pri Domžalah; Franc Pavlič, hlapec, 69 let, Leskovec pri Krškem; Anton Sirnik, hiralec, 70 let, Zgornja Šiška 61; Marjeta Rode, kuharica, 78 let, Japljeva ulica 2. 0 Družinska žnloigra. Poročali smo, du so v ponedeljek, dne 5. t. m . zvečer našli za Zakotniko-ve žago delavca Petra Luštreka, ki se je zastrupil z lizolom. Luštreka so prepeljali takoj v bolnico, kjer so mu izprali želodec. Vzrok njegovega poiz-r.ušenega samoumora so bile žalostne družinske razmere. Ko je Luštrek izvršil svoj obupni čin. še ni vedel, da je dan poprej iz istega vzroka izvršila samoumor tudi njegova žena Ana, ki je v nedeljo dopoldne skočila v Zgornjem Kašlju v Ljubljanico s svojim dveinpolletnim otrokom Peter-čkom v narof.iu. Kakor smo se informirali na podlagi poizvedb, ki sla jih napravili orožniška postaja v Vevčah in ljubljanska policija, je vladalo med obema zakoncema. Petrom in Ano Luštre-kovo, rojeno Gradovo, že dalj časa napeto razmerje, ker je moral Luštrek skrbeti tudi za svojega nezakonskega otroka. V nedeljo je ta njuni medsebojni spor dosegel svoj višek, nakar je žena odšla z doma. Mož je bil prepričan, da je odšla k svojim starišem v Zgornji Kašelj, sam pa je v obupu prijel v ponedeljek za steklenico lizola in izpil vsebino. Žene Ane pa ni bilo k starišem. Prišla js le do kašeljskega mostu črez Ljubljanico, — tu jo je še srečal krojač Čeme iz Sostrega, — od tu dalje pa izgine vsaka sled za njo. Skoro gotovo je skočila z otrokom vred v Ljubljanico. O prihodu svoje hčere je bil takoj obveščen njen oče Janez Grad, posestnik v Zgornjem Kašlju št. 25, ki se je podal iskat hčer na breg Ljubljanice, vendar je tu ni našel. Obrnil se je za pomoč na žandarmerij-sko postajo v Vevčah, ki pa tudi ni mogla najti pogrešanke. Ugotovljeno je le, da vodijo sledovi njenih čevljev do Ljubljanice. Najbrže je voda truplo odnesla dalje v Savo. Njen mož Peter Luštrek je zvedel, da ie izginila žena šele v sredo, ko je bil odpuščen iz bolnice. Podal se je lakoj v Vevče, kjer pa tudi ni mogel ničesar drugega izvedeti o svoji ženi. Pogrešana Ana Lušlrekova je rojena 1. 1898. v Podgori pri Gorici ter je pristojna v Dev. Mar. v Polje. Je srednje postave ter razmeroma dobro ohranjenega obraza. Veljala je vobče za lepo ženo. O Lov za tatom. Delavec na Ivodeljevem Ivan Cankar je opazil v četrtek, da je nekdo stikal pc. njegovi sobi ter odnesel več njegove obleke ter obleke, last njegovega sostanovalca Bučarja. Bučarju so medtem povedali otroci, da se je ki., il okoli njegovega stanovanja neki sumljiv mladenič. Bučar je takoj odšel v naznačeni mu smeri za tatom. Ko je stopil v Ljudsko kuhinjo, je tam takoj opazil tatu, katerega je spoznal po tem, da .ie imel pod bluzo nekak zavoj — z ukradeno obleko. Tat je hitro pobegnil iz lokala, teda Bučar je skočil za njim. ga dohitel in mu iztrgal nekaj svoje obleke. Tat jo je medtem popihal dalje in je bilo vse nadaljnje zasledovanje zaman. 0 Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v aprilu 1927 zastavljenih predmetov v četrtek lo. decembra ob 3 popoldne v uradnih prostorih v Prečni ulici. 0 Kravate, ovratnike, nogavice, rokavico, liar-lient in razna darila za božič dobite po solidnih cenah pri Francu P a v I i n u , Ljubljana. Gradišče 3. £ "?o|iko izbiro volnenih jopic, ,ia|fine|ših b' perila, kravat itd priporoča tvrdka Ig. 2 a r g i, pri nizki ccni, Ljubljana, Sv. Petra cesta. KOLEDAR 3ugos*©v. kmetske sveže z* leto 1928. je izšel! Pišite ponj na naslov: »JufSosl. Kmetska zveza«, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Koledar ima žepno obliko Vezava močita. Cena i0. —Din. Politično-gospodarski tečaj v Novem mestu. Okrožje Kmetskih zvez v Novem emstu priredi v dnevih 27., 28. in 29. t. m. v Rokodelskim domu v Novem mestu politično-gospodarski tečaj s sledečim sporedom: 27. decembra: ob 10 otvoritev; od 10.30 do 11.45 Geografski opis kraljevine SHS: 13.30-14.30 O pogodbah i.; 14.45-16 Avtonomija; 16.15—17 Politične stranke; 17.30—18.30 Produktivna zmožnost kraljevine SHS. — 28. decembra: od 8 do 9 30 Politično delo na deželi I.; 10—11 Naš parlament; 11—12 Kmetsko vprašanju; 13.15 do 15.15 Naše časopisje; 15.30—17 Kreditno zadružništvo; 17.15-18.30 O pogodbah II.; ob 19.30 predavanje s skioptičnimi slikami in družabni večer. 29. decembra: 8-9.30 Politično delo na deželi II.; 10—11.30 Vzorno gospodarstvo; 13—15 Ogled grm-ske šole in mlekarne; 15—16.45 O tesiamentih; ob 17 sklep. — Župnije novomeškega okraja naj bodo ^zastopane na tečaju s po tremi ali štirimi udeleženci Prosi se za prijavo udeležencev (naslove) vsaj do 20. t. m. Ker je treba glede udeležencev vse potrebno pripraviti, se na pozneje došle prijave ne bo mogoče ozirali. Prijave sprejema tajništvo SLS v Novem mestu. ManJboT □ Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dne 11. decembra se vršijo pri nas občinske volitve. Imeli bomo tri skrinjice, ker je bila četrta od Delavsko kmetskega republikanskega bloka radi nekaterih nerednosti razveljavljena. Kakor dosedaj vedno, so se tudi sedaj združile vse slovenske stianke za enoten nastop, ter imajo 3. skrinjico. Torej vsi Stu-denčani, ki čutite svojo narodnost in ste obenom za pametno in pošteno gospodarstvo v občini, vrzite svoje krogljice v 3. skrinjico. □ 55e druga smrtna obsodba pred poroto. Porotna razprava v sredo proti Ivanu in Kalmanu Ca-hug se je končala s smrlno obsodbo prvega in s popolno oprostitvijo njegovega sina Kalmana. Stari Cahug je še vedno dejanje tajil, njegov sin ga je pa tako obremenjeval, da je bila krivda očeta popolnoma očitna. Obsodbo je vzel stari Čahug popolnoma mirno na znanje. □ Poskus samoumora v Dravi V sredo zvečer je poskušala izvršiti samoumor v Dravi 21 letna Helena M iz Studencev. Skočila je z dravske brvi v reko, padla pa je na plitvino ter se na kamenju zelo težko poškodovala. Neki železničar jo je spravil na breg in nato na policijsko stražnico, od koder je bila prepeljana v bolnico z rešilnim avtomobilom. Dejanje je očividno izvršila v napadu slaboumnosti. □ Kolo jahačev v Mariboru naznanja, da se Je po naklonjenosti gg. častnikov omogočilo otvo-riti jahalno šolo in je prva vaja v nedeljo ob 9. uri v jahalnici 32. art. polka in se vabijo vsi člani, ki sc nameravajo udeleževati pouka v jahanju, da se v nedeljo, 11. t. m. ob 9. uri /.glasijo v novi artilerijski vojašnici. Za pouk se plača za vsako uro Din 5.—. Kolo jahačev namerava tudi članicam nuditi priliko za izvežbanje v jahanju in otvo-riti za nje posebno šolo, če se jih prijavi dovoljno število. Tozadevna pismena prijava naj se naslovi na Kolo jahačev v Mariboru, art. vojašnica. Celi« gr 0 razveljavljenju list in svojevrstni praksi, kl se je v tem oziru drži celjsko okrajno glavarstvo, smo že v četrtek nekaj zapisali. Če prideš na glavarstvo, ti kaj radi predavajo o kontinuiteti, ki naj vlada med smiselnostjo in razlogi za odločbe glavarstva v istih ozir. podobnih predmetih, bi je vse to lepo slišati. V praksi pa ima stvar dve plati in lahko velja danes eno merilo, jutri drugo. Primer: Na kandidatni listi Bernotovih socijalde-mokratov za občinske volitve v Celje-okoliei je nekdo osporaval veljavnost liste, ker je kandidata, ki zna sam pisati, podpisala njegova žena, čepnv z moževo vednostjo. Glavarstvo je bilo takrat mnenja, da liste ni razveljaviti, ker ne gre za potvorbo, ako žena podpiše moža. Nekemu Plavšaku iz Sv. Jurija ob Taboru se je zdelo potrebno brskati po nam prijazni Obrtno-delavski listi pri Sv. Juriju ob Taboru. In našel je dva gornjemu slučaju povsem podobna ali vsaj istvetna slučaja Glavarstvo je zahtevi demokrata Plavšaka točno ugodilo tn listo razveljavilo. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 8 zvečer. Sobota, 10 decembra: BOLJŠI GOSPOD. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, U. decembra ob 15. uri: SNEGULCICA. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20. uri: BOLJŠI GOSPOD. Izven. Ponedeliek, 12. decembra: Zaprto. Torek, 13. decembra: MEDEA Red A. Sreda, 14. decembra: BOLJŠI GOSPOD. Red D. Četrtek. 15. decembra: IDEALNI SOPROG. Red C. Petek, 16. decembra: Zaprto. Sobota, 17. decembra ob 15. uri: MEDEA. Dijaška [ predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Eačetek ob pol 8 zvečer. Sobota, 10. decembra: TOSCA. Red D. Nedelja, 11. decembra ob 15. uri: F A UST, Ljudska predstava pri znižanih cenah. Gostovanje gg Stotter iu Zec. Ponedeljek, 12. decembra: Zaprto. Torek, 13. decembra: CAVALLERI.1A RUSTICA-NA — GLUMACI. Gostovanje ge. Fanetle Hermsdorf-Billinove. Ked. B. Sreda, 14. decembra: Zaprto. Četrtek, 15. decembra: CARMEN. Gostovnnje ge. Fanette Hernisdorf-Billinove. Red A. Petek, 16. decembra: Zaprto. Sobnta, 17. decembra: MILOŠEVA ŽEN1TEV. C. Nedelja, 18. decembra ob 15. uri: BAJADERA. Na korist Združenja gledaliških igralcev. Mariborsko gledališče Soboto, 10. decembra ob 20. uri: MADAME BUT-1'ERFLY. Ab. C. Nedelja, 11 decembra ob 20. uri: LOGARJEVA KltlSTA. Prvič. Navadne operne ceue. & Sv. Jurij ob Taboru. Pri jutrišnjih volitvah poštenemu občauu naše občine ni pomišljati, kako bo volil. Demokrati so dosegli razveljavljenje Obrt-no-delavske liste in s tem pokazali, da si niso upali z njo v odkrit boj. Morali so si pomagati z okrajnim glavarstvom. Ljudje, ki upajo nn ta način priti v občinsko vodstvo, pri nas ne bodo imeli uspeha. Mi vsi bomo zato jutri volili 1. skrinjico. Mladinski dan v Celju. Praznik Brezmadežne je Celje praznovalo z lepo pobožnostjo zjutrnj ob pol 7. uri v Marijini cerkvi ter s slavnostno akademijo popoldne v Narodnem domu. Udeležba pri obeh slovesnostih je pokazala, s kako neodoljlvo silo se katoliška mladina okleplje svoje nebeške zaščitnice. Polna cerkev, ogromna udeležba ob mizi Gospodovi, navdušeno petje, ki ga je oskrbel pevski zbor Kat. prosv. društva, globoko zasnovani govor univ. prof. dr. Lukmnna, vse to so bile komponente veličastne himne ljubezni in zvestobe, ki jo je celjska katoliška mladina zapela Brezmadežni. — Popoldanska akademija je poleg značaja Marijinega praznika očilovala še ljubezen, ki jo katoliška mladina goji do dr. Kreka. »Naš oče« je bil refren pesniško zasnovane besede prof. Kovačiča, grandijozno učinkujoče slike na Krekovem grobu, ki jo je po tekstu S. Savinška vprizorila Krekova mladina pod režijo g. PerSuha, in Iudi refren ljubkega rajanja malih deklic iz šole čč. šolskih sester. Pevski zbor Kat. prosv. društva pod taktirko pevo-vodje g. Mihelčlča je žel za izvajanje štirih pesmic burno odobravanje. Simpatični nastop mladega vi-jolinista Taušmana. ki ga je na glasovirju obzirno spremljal g. Lenardon, je našel pri občinstvu, ki se je rekrutiralo v večini iz malega človeka, globoko razumevanje in izzval tako priznanje, da je moral g. Taušman en komad ponoviti. Vsa čast čč. šolskim sestram, ki so z nastopom svoje mladeži pokazale toliko nežnosti in ljubke miline, a tudi spretnosti. Trbovl ie Enketa o kolektivni pogodbi rudarjev. V pondeljek dopoldne se vrši najbrže v rudniški res avraci ji enkela, katero sklicuje Rudarsko glavarstvo na posredovanje Delavske zbornice in se bo razpravljalo o kolektivni pogodbi rudarjev in o raznih nepravilnostih, ki se gode delavstvu od strani rudnika, največ pa od podjetja Dukič & drug. Celoletna Študija Delavske zbornice o položaju rudarjev je dokazala, da se mora o vprašanju življen-skega obstoja rudarja temeljito razpravljati in je Upati na uspeh. Praznovanje in delu pri rudniku. — Pri rudniku se je sedaj, ko so se vršila pogajanja med državno upravo in rudniškimi podjetniki radi dobave in cen premoga delalo v jami normalno, če se sme tako imenovati delo na dve izmeni, kar se že prakticira skoro dve leli, in treija praznuje. Pač pa se je pri Dukiču na dnevnem kopu, kjer se je delalo noč in dan, delno praznovalo Produkcija premoga je na višku. Nadproduk-cije je kriv akordni sistem, ki tira rudarja, radi stopnjujočih premij, da izčrpa vse svoje življenske sile, da more zadostili akordnemu sistemu. Posledice se kažejo na rudarju samem, ker izkazuje bolniška blagajna narast bolnikov. Kvaliteta premoga je slabejša, ker se na dnevnem kopu koplje in natOvarja /. bagerji, ki med premogom za jemlje tudi veliko prsti. V slabo luč pa poslavlja sebe rudnik, ker dopusti, da se je na dnevnem kopu v četrtek, na Marijin praznik delalo, se celo premog z bagerji tovaril, medlem ko je rudnik polno praznoval. Učiteljske vesti. Upokojeni so: Franc Zidar, šolski upravitelj v Lenibergu; Vinko Ser on a, učitelj na moški osnovni šoli v Ptuju okol.; Josip Pečnik, šolski upravitelj v Kapelah, okraj Brežice; Marija Peterca, učiteljica v Vitanju, okraj Konjice; Ivan B u r d i j a n, šolski upravitelj v Ponikvi, okraj Šmarje; Franjo Kotnik, šolski upravitelj pri Sv. Jakobu v SI. Goricah; Martin Sam pri, šolski upravitelj v Makolah, okraj Slov. Bistrica; Franjo R oš ker, učitelj v Studencih pri Maribo-ru; Roza Novak-Bajt, učiteljica II. ženske osnovne šole v Mariboru; Milan Tomšič, šolski upravitelj v Žalni, okraj Litija; Karlina Gomil-šek, učiteljica na Viču, okraj Ljubljana okolica; Justina Petrič, učiteljica IV. dekliške osnovne šole v Mariboru; Marija Jelene, učiteljica v Št. Vidu pri Ljubljani; Felicita Šumer, učiteljica v Šmarjah pri Jelšah; Alojzija Baebler-Delak, učiteljica v Radovljici; Marijana Potočnik, učiteljica v Novem mestu; Marija P1 e š k o, učiteljica v Konjicah. Za kontrakt. utitelje(-ice) so imenovani: Ana Frankov ič, v Sv. Florijanu pri Rogatcu; Fran V e n t u r i n i, dodeljen v pisarno pri prosv. odd. v Ljubljani; Miroslav Pod gornik, v Jarenino, okraj Maribor levi breg; Elizabeta Šuman, v Gor. Sušice, okraj Novo mesto; Anton S k u b i n, v Lepo Njivo, okraj Gornji grad; Ciril Kafol, v Vučjo vas, okraj Ljutomer; Ljudmila Kafol-Mlekož, v Vučjo vas, okraj Ljutomer; Franc Kramar, v Skalske Cirkovce, okraj Slovenj-gradec; Katarina Sušelj, v Centibo, okraj Dol. Lendava; Ljudmila Tovstovršnik, v Sveti Andraž nad Polzelo; Marija Vidmar, v Ba-kovce, okraj Murska Sobota; Ivan Matelič, pri Sv. Barbari, okraj Maribor levi breg; Marija Mahnič, pri Sv. Jurju, okraj Murska Sobota; Ludovik Jazbec, v Strojni, okraj Dravograd; Sabina Trobec, v Muto, okraj Dravograd; Anica Blažej-Kordež, v Prevalje; Anton Gol j a, v Ojstrico, okraj Dravograd; Karolina Pahor, pri Sv. Marjeti ob Pesnici; Marija Ažman, v Strukovce, okraj Murska Sobota; Silvester Cerut, v Zalog pri Ljubljani; Alojz Ž o rž, v Golem, okraj Ljubljana okolica. Premeščena sta z ukazom: Zdravko Kovač, na moško okoliško osn. šolo v Colje; Ida Rajšp, na osnovno šolo v Lajtersberg - Krčevino — Na osnovni šoli v Mokronogu se otvori vzporednica. — Vac'av Vinkler, učit. abit. je postavljen za učitelja pri Sv. Marjeti, okraj Ptuj. — Vida Hinteriechner je premeščena na meščansko šolo v Ptuj. — Marija Grosman je premeščena v Kaslav. Spori Z MOTORNIM KOLESOM »STEYER« PO SEVERNI AFRIKI. Zelo lepo potovanje je napravil v letošnjem poletju Kurt Mair, podpredsednik tirolskega avlo-mobiinega kluba in predsednik motorne sekcije onega kluba. Vozil je motorno kolo tvrdke »Steyer«, na drugem sedežu je sedel njegov prijatelj Danner, v prikolici pa njegova žena. V 16 dneh vožnje so prevozili Italijo, Tunezijo, del Sahare, Algerijo, del Maroka, Španijo, Francijo in Švico Iz Inns-brucka so odpotovali 27. avgusta in so prevozili v neprestani vožnji takoj prvi dan 900 km dolgo pot do Rima. To je bilo potrebno, da niso zamudili zveze z Afriko. Iz Rima so se peljali v Neapol, od tam z ladjo' v Tunis in nalo zopet z motornim kolesom naprej, po severni Afriki. Ta del vožnje je bil seveda i7redno zanimiv. Najprvo so se peljali skoz gozdove plutovca ogromnih izmer, nato 150 km po stepi, dalje po razsežnein gorovju Slednjič so prišli v Saharo, po kamnu so vozili in po pesku in sedem zelenic so obiskali. Po 2000 km dolgem ovinku so se obrnili proti severu ler so pri mestu Alger prišli zopet do morske obale. Slikovita je bila vožnja ob stalnem obrežju od Algera do pristanišča Orana, 4(50 km daleč. Od tu so nadaljevali pot ob morju do Melille v Španskem Maroku. V Melilli so se vkrcali ter so v Malagi stopili na šnanska tla. Obiskali so Granado, Toleda, Madrid in Zaragozo. čez Pireneje jih ie vodil romantični, a malo znani prelaz Urdos. V Franciji so vozili sl?'Ječo progo: Tnulouse, I.e Puvs, Lvon, Aix le Bains Prišli so v Ženevo. Krenili so mimo ženevskega jezera v dolino Rodma ter ob njem navzgor noter Ho njegovega izvira. Kako lepo je tam! In tri že!ezn!re nam odpirajo ono dolino, siniplonska, lotschberška in gornjerodanska. Cez sedlo Furea so privozili v Andermatt, v krasni dolini Urseren. Nato pa čez prelaz Klausen, skoz kneževino Lierbtenstein in preko predarlskega FeHkirchu nazaj v Injisbruek. Vsega skupaj so prevozili 6100 kilometrov'; zunaj so bili 20 dni, vozili so 16 dni. Prenočevali so v šotoru, ki je bil opremljen z vsem jedilnim orodjem, spalnimi vrečami itd. Jed so si pripravljali sami. Vožnja je bila vseskoz zanimiva, in je obljubil Mair, da jo bo opisal v daljšem članku. Za tvrdko »Steber* je tako potovanje seveda najboljše priporočilo. To so zavoji pristnih Verujte se pot-vorb in slabih nadomesti). Mariborska porota. Maribor, 9. decembra 1927. Družinska tragedija pred poroto. Letošnje zimsko zasedanje mariborske porote je izpolnjeno s samimi krvavimi zločini. Že prva dva dni zasedanja sta si sledili kar dve smrtni obsodbi ena za drugo, pri današnji razpravi pa je zopet na vrsli zločin, ki zasluži najostrejšo kazen. Pred porotniki se zagovarjata posestnica Ivana Klemenčič iz Grušove in njena nezakonska hčerka Ivana Kaišp in sicer radi umora Jurija Klemenčiča, moža obdolženke Ivane Klemenčič. 1'redzgodovina tega strašnega dejanja je silno žalostna ter nam razkriva vso gnilobo, ki vlada v družinah, kjer med zakonci ni sloge. Zakonca Klemenčič sta živela v skupnem zakonu 37 let, toda po izjavi ob-dolžene žene sla se razumela le prvih 6 tednov. Skozi celo ostalo dolgo dobo sta si stala nasproti kot nespravljiva sovražnika, se drug drugega zalezovala, so sumničila in pretepala, neprestano se tožila, tako, da je njuno življenje sličilo pravemu peklu. Krivda je ležala na obeh Pokojni Jurij Klemenčič je bil silno nasilen človek, ki je bil radi pretepov že mnogokrat kaznovan. Leta 1901. je bil obsojen radi uboja na štiri leta ječe, katero je v kaznilnici odsetlel Pa tudi narava njegove žene, današnje obdolženke, se ni mnogo razlikovala od njegove. Obtožnica jo slika kot skrajno surovo ženo s popolnoma moškim značajem. Tako je bila že večkrat kaznovana radi nošenja orožja in streljala je s puško kakor kak moški. Bila je že celo v zaporu radi lahke poškodbe svojega moža. Ko se je nahajal njen mož v ječi radi uboja, je živela lahkomiselno z drugimi moškimi in iz tega časa izvira tudi njena nezakonska hči in soobdolženka Ivana Rajšp. Ta nezakonski otrok je tvoril v poz<-nejšili letih med obema zakoncema najčešče kamen spotike. Z leti se je pokojni Klemenčič ugnal. ni bil več tako nasilen, toda žena je ostala stara, in s pomočjo otrok je pričela nioža pretepati. Zato se je hotel Klemenčič ločiti. Ker pa je žena vedela, da bi bil zakon ločen vsled njene krivile, ler bi s tem izgubila pravico na njeno polovico premoženja, se je ločitve bala ler zato zasnovala skupno s svojo nezakonsko hčerko, da spravijo moža s sveta. Stari Kleomnčič je slutil, da ga hoče žena ubiti in zato je že dalje časa spal zaklenjen v svoji sobi. Med tem sta obdolženki pripravili vse za uiror in v kuhinji sta imeli že dolgo skrita polena, s katerimi sta nameravali Klemenčiča ubiti. Dne 18. avgusta sta svoj zverinski načrt izvedli ob 5 zjutraj. S poleni sla svoji žrtvi zadali pet močnih udarcev po glavi, da je bila lobanja popolnoma razbita in udarec na roko mu je zdrobil kost. Kljub temu pa je Klemenčič še nekaj časa živel ter je umrl šele v bolnici. Po zločinu sta obe pričeli klicati na pomoč in sosedom izjavili, da ju je stari Klemenčič napadel s srpom ter hotel svejo ženo ubili. Njun izgovor pa je malo verjeten, ker govore proti njima take okolnosti, da je krivda obeh popolnoma očividna. Obe obdolženki sta se pri razpravi zagovarjali s silobranoin. Radi zaslišanja novih prič se je razprava prekinila in se bo nadaljevala jutri. Brown: »Jaz sem mojo ženo na zelo nenavaden način dobil. Povozil sem jo z avtom in pozneje sva se vzela.« Dark: »Ako bi moral, vsakdo tako storiti, bi bilo mnogo manj nezgod na ulicah, ker bi previd-neje vozili.« »Logarjeva Krislar v mariborskem gledališču. Ta lepa in priljubljena opereta se vprizori letos prvič v nedeljo dne 11. decembra zvečer. Veljajo navadne opevne cene. Že prihodnji teden pa bo premijera operete »Takrat v starih časih«, ki obeta bili letošnji šloger. Celjsko gledališče Nedelja. 11. decembra ob 16. uri: MAGDA. Ljudska predstava ob znižanih cenah. Ljubljanski Cjudski oder Jutri dne 11. decembra ob treh popoldne premijera komedije »Gorski spak« v štirih dejanjih. G. Novak kot sluga in g. Smerdu kot baron pl. Bu-dal bosta s sijajno, prirojeno komiko zabavala občinstvo. Igrn je prepletena s komičnimi prizori: snubitev barona, v Bohinju itd. Okoličani imajo ugodne zveze z vlaki. Igra sama je slična »Veletu-ristu«, katerega že vsi poznajo. Predprodaja vstopnic v Nabavni zadrugi v Ljudskem domu, I. nadstr. od 8—12 in od 2—6 zvečer ter v pisarni Ljud. odra od 4—7 zvečer, II. nadstr. istotam. Naše dijaštvo Borci! Danes zvečer ob osmih imamo svoj sestanek, na katerem govori tov Edi Kocbek o temi: Kulturnopolitične razmere v Avstriji. Za člane obvezno; tovariši iz bratskih društev vabljeni! Za vse veljaj: točnost. Prireditve in društvene vesti Ljubljana. Mladinski doin Kndeijcvo. V nedeljo 11. dec. se ponavlja drama >H-sn:inginin . Zičetek ob 5 popoldne. Predprodaja vstopnic v Mlad. domu. Šciitpetcrsko prosvetno društvo priredi danes zvečer ob pol 6 predavanje za mladino — pa tudi odrasli vljudno vabljeni. Sp. Šiška. Radio-koncert Opozarjamo na to prireditev, ki se bo vršila danes ob pol 8 zvečer v društveni dvorani Prosvete (samostan). — Oder Prosvete vprizori v nedeljo dne 18. dec. zelo zanimivo igro štiridei.inko. Zveza uradnic in tr;nvskih nastavljenk »Krekova prosveta« ima v ponedeljek dne 12. dec. ob pol osmih zvečer zanimivo skioptično predavanje o Londonu. Predava g. tajnik Vinko Zov. Strokovna skupina mestnih dclavcev in uslužbencev pristašev SLS priredi danes ob osmih zvečer družabni sestanek v gostilni pri »Kaplanu« (Jernej Ložar), Sv. Petra nasip. Strokovno drušlvo javnih nnmrščcncev In upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima danes ob 20. uri redno odborovo sejo v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg 2. — Predsednik. Maribor. Ljudska univerza. Spored koncerta, ko.iega priredi dne 12. dec. operni bariton Fran N e r a 1 i č v veliki knzinski dvorani, je sledeč: 1. a) Parma: >Urh, grof celjski«. Podoknica. b) Zaje: »Žrinjskit. Romanca. 2. Verdi: »Rigoletto«. Velika arija iz tretjega dejanja. 3. a) Gounod: »FausU. Molitev Valentina. b) Puccini: »Tosca«, arija Scarpija. 4. a) \Vagner: »TannhHuser', nastop Wolframa. b) Zvezda večemica. 5. a) Čajko\vsky: »Evgen Onjegin«, arija Onjegina. b) Verdi: »Ples mask<, arija Rine-tač 6. Rossini: »Seviljski brivec«, nastopna arija Figara. — Vstopnina običajna. Čebelarsko društvo za Maribor in bližnjo okolico ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 11. dec. ob 10 v magdalenski deski osnovni šoli 3 z običajnim programom. Ostali kraji. Jeiica. Naša dekleta prirede jutri v nedeljo dne 11. dec. v Društvenem domu igro »Vestalka«, žaloigra v petih dejanjih. Igra je vzeta iz življenja rimske aristokracije v dobi prvega krščanstva, katerega rast in boje njenih prvoboriteljev vidimo. Začetek točno ob treh popoldne. Občni zbor Društva hišnih posestnikov v Kranju se vrši v soboto dne 10 t. m. ob 8 zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma v Kranju. Razen običajnega dnevnega reda bo poročal zvezni predsednik g. Ivan Frelih iz Ljubljane o novem stanovanjskem zakonu ln davčni reformi. Kočevje. O lepotah in naravnih krasotah Švire in o mnogih znamenitostih lega raja Evrope boš kaj več zvedel, če se udeležiš sltiop-tičnega predavanja v nedeljo dne 11. dec. popoldne na Rudniku (Čakalnica), ki ga priredi Krekova mladina. Za člane Krekove mladine obvezno! Poizvedovanja Zatekla se je psica volčje pasme. Lastnik jo dobi v Klečah št. 19, p. Ježica. Ob lahkim pirhlmlu vporalil lalte oku-ne ANACOTPA5 IR5.VAMBER4 kl Vsa boilo obvarovale ncueoilnlli pos i-lic ev. nknJ.enJa. Ribje olje sveže norveško, dobite v drogeriji A. Kane sinova. Židovska ulica I. Svetovna marka: Crntlre d« ruše Roupe mandarlnp Bourlot« — Parit 1 Skok preko kože I DNE 17. DECEMBRA 1927 NA TAB011U. Smel) in /olc Gospodarstvo Čudni dogodki pri Ribničanovih. '»Dalje.) Pinkl Zadel je U čno. Pazi je prestrašen planil kvišku in pobegnil. Pri tem pa je podrl lestvico in Janozek je obseJel na visoki ograji brez zveze z zemljo. Kako priti doli? V lem je bil prišel sosed h kosilu in se >akoj totil iečne juhice, ki mu je šla zelo v slast. škrt-škrt! se je možu zdrobil votel zob nad Kamenčkom, ki ga je smatral za cmoček. »Sto zlom-kov!« se je razjaril in gledal okolu, koga bi pre-mikastil. Tu je opazil Janezka, ko je ravno ciljal na solnčnice. Takoj je vedel, kako je prišel kamen v njegovo juho. »To je napravil ta le nepridipravu In že je skočil proti ograji, na kateri je sedel Janezek. »Le čakaj, paglavec!« Ko je končno s celim telesom telebit na tla in se nato skobacal na noge, je bil Janezek črn kakor parkelj. Iz nosa in ušes se mu je cedil ostudni katran. Sosed pa se je režal preko plota: »Prav se ti godi, nepridiprav!« Janezek je stekel v kuhinjo in se začel kakor besen umivati. Toda milo mu je prišlo v oči, ki so ga začele strašno peči. Zavpil je in vrgel milo od sebe. Priletelo je naravnost v samovar. ki je bil pripravljen na mizi, ker so Ribničanovi pričakovali važen obisk. Miže je Janezek skočil proti mestu, kjer je navadno visela brisačo, in si začel brisati ostudni katran z obraza in las Toda ko je odprl oči, je okamenel: ni se bil obrisal z brisačo, marveč z materino belo obleko, ki je visela poleg. Kaj storiti? Janezek ie zbežal, da se skrije v kakem kotu. V tem pa je začela voda v samovarju vreti in gospa Ribničinova je prišla po čaj. Pravkar je namreč prihajal na obisk notar, pri katerem je bil s. Ribničan v službi. Janezek se je v strahu sputil enostavno na tla. toda gorje! Obvisel je z eno nogo na ograji, a z glavo je butil v posodo, polno katrana, s katerim so ravno pleskali ograjo. >Sedaj se mi je treba le še prav hitro pre-bleči v belo obleko,« si je dejala gospa. Toda kar «> zdaj zagledale njene oči, je bilo tako, da je za hip odrevenela Njena lepa bela obleka je bila — oh, vsa črna in zmečkana! V tem trenotku je pozvonilo. Italijanska industr»a v krizi. Milan, decembra. Tudi na gospodarskem polju prihajajo v prakso bombe. Dober teden pred vestjo o ponesrečenem atentatu na Mussolinija, je milanski gospodarski list »Sole« natisnil, da se bo izvršila »legalna« stabilizacija lire na tečaju 100 (lir za funt ster-ling); istočasno je vest priobčila pariška »Information«. Vest se je zdela čisto verjetna, ker je v gospodarskih krogih mnenje, da stane sedanja »taktična« stabilizacija na kvoti 90 preveč žrtev. Kvota 90 se smatra za previsoko izbrano in se ta visoka izbera pripisuje fašistovski miselnosti, ki hoče tudi na gospodarskem polju ustvarjati čudeže. Pred zadnjim padcem se je namreč lira držala okoli 120 za šterling in gospodarski krogi so pričakovali stabiliziranje lire kvečjemu okoli 100. Mussolini pa je skočil kar na 90, morda tudi pod pritiskom špekulacije Če že vsaka stabilizacija po inflaciji prinese industrijsko krizo, je. bilo toliko bolj pričakovati krizo v Italiji, kjer je stabiliziranje združeno z odločno deflacijsko politiko — mesto okoli 110 se lira skuša ustaliti na 90 — in kier dobršen del industrije, posebno tisti, ki so ga izrabili na dan vojne in povojne razmere ter potencirani pro-tekcijonizem. še vedno životari in se ni odločil za prostovoljno likvidacijo. Kdo bo potem štel v zlo industrijcem, če so se vesti o stabilizaciji na 100 mesto 90 oprijeli kakor rešilne nitke? Fašistovski tisk se je tako razljutil, kar je malo poprej ugotovil, da se v industrijski krizi kažejo znaki boljšanja, medtem ko bo vest o stabilizaciji lire na 100 še te uspehe pokvarila. Cene na debelo so se že ustalile okoli 407 (oktober 467. september 405, avgust 465, julij 467) in se že prilagodile koti 90 ler so v stanu konkurirati na mednarodnem trgu. medtem ko so se pred pričetkom deflacijske politike, avgusta 1926. sukale okoli 633. S širjenjem glasov o stabilizaciji na 100 želijo šibki industrijci zopet dvigniti cene in rešiti svoja podjetja, »ki niso v stanu ekonomsko proizvajati in skrčiti proizvajalnih stroškov«, kar so druga zdrava podjetja dosegla z velikimi žrtvami. Industrijska podjetja poleg tega krčijo svoj obrat in odpuščajo delavstvo Z natančnimi podatki je težko postreči, ker je gotovo, da niso uradni popolnoma točni, ker bi ne bilo taktično razburjati javnost. Vendar so tudi uradni podatki o brezposelnosti zelo zgovorni. Uradni list izkazuje te številke: Avgusta 1927 je bilo 291.821 delavcev popolnoma brezposelnih (avgusta 1926 le 83.090) in 134.251 deloma brezposelnih (avgusta 1926 le 26.634), meseca septembra 305.930 (lani 89 434) popolnoma in 133.568 (14.519) deloma brezposelnih. Brezposelnost torej naglo narašča. Podjetja si tudi pomagajo s krajšanjem delovnega urnika. Trgovci se skušajo iznebiti predvsem zastalih zalog in naročajo malo novega blaga, kar seveda kvarno vpliva na industrijo. Plasiranje blaga je silno težko: Medtem ko je dohod na mednarodni trg radi dviga lire zelo otežkočen. ji domači trg skoro zaprt, ker je masa obubožala. Delavcem so se plače znižale za kakih 20 odstotkov, za malo manj državnim nameščencem, znižale so se pokojnine, prispevki za fašistovske sindikate požrejo mnogo denarja, letošnji pridelek, posebno vinski je pod normalo. Domači trg je prenasičen in čujejo se že glasovi o nadprodukciji. Da nam kdo ne bo mogel očitati pristranosti, bomo zajeli nekaj misli o sedanji industrijski krizi iz direktnih italijanskih virov. V Bielli se je le dni vršil občni zbor »Fašistovskega udruženja italijanske volnene industrije«. Poročilo odbora govori predvsem o težkočah, na katera zadeva italijanska vofnena industrija na Balkanu, »ki bi moral predstavljati naravna privlačilna središča italijanske industrije; lo je eden izmed najbolj posebnih pojavov v izvozu italijanske volnene industrije v zadnjih letih. Poročilo predpisuje ta pojav le protek-cijonizmu balkanskih držav, dasi bi bilo treba iskati vzroke čisto drugje; tudi politične intrige imajo včasili čisto gospodarske posledice. To leto, pravi poročilo, je bilo leto težav in krize za našo industrijo: niti ni položaj še premagan, dasi se kažejo nekateri znaki boljšanja. Na eni strani imamo skrčenje kupčij doma in v inozemstvu, ki ima za posledico skrčenje dela v tovarnah, ki je že delj časa pod normalo; na drugi strani moramo tožiti nad počasnostjo in nerodnostjo inkasov in povečanje rizikov in trgovskih insolvenc. Naše cene v spet noiunli In materii blagom LimunNn Kongresni trn IS Stanko ttezele splošno kleparstvo t.iuhliaiui Bohoričeva ulica it. 3 Proda alna K. T. D. (H. NlCman) Uutlluna Kopitarjeva ul 2. vino v stek'enicah ..Bouvier" se dobi v vseh boljših trnovinah. Vsakovrstni ličilo kupillc po na višjih cenah črne, juvelir, Ljublian Wo! (»v!- 11 if';t štev HLODE bukove la in hrastove od 20 cm naprei ktipuji-v vsaki množini parna žaga V SCAGNETT1 -Ljubljana. 7490 Kratek KLAVIR Jobro ohranj., 7!4 oktav, skoro nov, se ugod. proda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9740. i bol št /\ koits. cebin, Wolfov<* 1/2 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se PRESELIL iz Sv. Petra ceste St. 54 na Sv. Petra cesto št, 42, in se obenem priporočam za solidno in točno postrežbo z novimi vzorci. Soboslikar. Jurij MokoSek Volna - bombaž ta stromo pletcnie tn ročna dela dobite po W oaimžiih cenah pn PRELOGU IJUBl.JANA Stari trtf 12 - Židovska 4. Priporoča se trgovina » želez.no A SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. r■■<■' ■''••"•v* l- • '-»»<5 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, tašča in stara mamica, gospa Marija Pišlarjeva roj. Shrabec dne 9. decembra t. 1. ob % 2. uri popoldne v starosti 72 let, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojnica se vrši v nedeljo, dne 11. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 42, na pokopališče k Sv Križu. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 13. t, m, ob 9. uri dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 9. decembra 1927. Žalujoči soprog Franc Pišlar in rodbini Pišlar - Pretnar. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Sir H. Rider Haggard: 8 Kleopatra, egiptovska kralica. »Ne, ne,« je odgovoril, »ne bodi tak norec! Zver bo skočila nate in te raztrgala. Glej! Streljali hočem v trstje. Ako spi, ga bodo puščice mogoče zbudile.c In vzel je lok, ga napel in ustrelil tjavendan. Sam ne vem, kako se je bilo zgodilo, ampak puščica je res zadela spečega leva; kakor blisk iz osrčja oblaka je skočil iz zavetja v trstju in stal pred nama z naježeno grivo in rumenimi očmi; v mečah mu je visela puščica. Razjarjen je na ves glas zarjul, da se je zemlja tresla. »Streljaj s puščico,« sem zaklical, »hitro streljaj, preden skoči! Toda bahaču je bilo upadlo srce; od strahu je odprl usta in njegovi prsti so odreveneli, tako da nut je lok padel iz rok; nato je na ves glas zakričal, se okrenil in zbežal za moj hrbet, tako tla sem sedaj jaz bil prvi pred levom. V tem pa, ko sem čakal smrti, je lev pocenil in skočil z enim velikim skokom čez mene, ne da bi se me dotaknil. Priletel je na tla. nato pa skočil bahaču na hrbet in mu zadal z veliko šapo lak udarec, da se mu je glava razletela kakor jajce, ki ga vržeš ob kamen. .Mrtev se je zgrudil na tla, lev pa je slal nad njim in rjovel. Ril sem blazen od groze in šara nisem vedel, kaj sem storil, ko sem pograbil kopje in z glasnim krikom napadel leva. Tedaj se jr> lev postavil na zadnji nogi, da bi me pozdravil, tako da mu je bila glava visoko nad menoj. Udaril je po meni s šapo, jaz pa sem mu z vso Svojo močjo porinil široko kopje v žrelo; to ga je toliko oviralo, tla je bil njegov udarec prekratek ter mi je samo pretrgat kožo. Zgrudil se je vznak; veliko kopje mu je štrlelo iz gobca. Nato je vstal, zarjovel od bolečin in skočil visoko v zrak, dvakrat višje kot je človek velik, bijoč s sprednjimi šapami po kopju. Dvakrat je skočil tako, da ga je bilo grozno videti, in dvakrat je treščil na hrbet. Nato pa so ga zapustile moči; zatulil je kot bik in se mrtev zrušil po tleh. Jaz pa, ki sem zgolj dečak, sem ves čas stal tam na svojem mestu in trepetal od groze še sedaj, ko ni bilo več vzroka, da bi se ga bal. Ko pa sem tako stal in strmel v mrtvo truplo njega, ki me je zbadal in zasmehoval, in v mrtvega leva, je priletela proti meni neka ženska; bila je tista starka Atua, ki je žrtvovala — dasi tega takrat še nisem vedel — svoje meso in kri, da bi mc rešila in ohranila pri življenju. Nabirala je bila ob vodi zdravilna zelišča, v katerih je bila zelo vešča, ne da bi vtčtela. da je bil lev v bližini (levov se izvečine ne dobi na obdelani zemlji, temveč v puščavi in po Libijskih goi-ah), in je od daleč videla vse. kar sem bil pravkar popisal. Ko je dospela do mene. je spoznala, da sem Harmakis; pripognila se je, se mi poklonila in me pozdravila rekoč, da sem kraljevski, vseh časti vreden, izvoljenec svetega drevesa. Rekla mi je tudi faraon, rešitelj! Ker pa sem mislil, da ji je strah zmešal pamet, sem jo vprašal, kaj bi rada. »Mar je to nekaj kdove kako velikega,« sem vprašal, »ako sem ubil leva? Ali je taka reč vredna takih besedi kakor so tvoje? Saj živijo in so živeli ljudje, ki so pobili mnogo levov? Ali ni božanski Amenheten z lastno roko ubil več kot sto levov? Ali ni pisano na skarabeju (=• sveti hrošč), ki visi v izbi mojega očeta, da je tudi on svoje dni ubil nekaj levov? In ali niso drugi dan tega storili? Zakaj potem tako govoriš, bedasta ženska?« Vse to pa som govoril, kor me je bila sedaj, ko sem ubil lova, po navadi mladine volja, da bi smatral vso stvar kot nekaj nič posebnega. Ona pa se ni nehala priklanjati in me obsipati z imeni, ki so previsoki, da bi jih napisal. »O kraljevski,« je vzkliknila, »modro je prerokovala tvoja mati. Gotovo je bil v njej božji duh, Knept, ti od boga spočeti! Poglej to pomenljivo znamenje, i a lev — ta renči v Kapitolu v Rimu — in ta mrtvi človek, to je Ptolemej — macedonska zalega, ki je kakor tuj plevel obrastla deželo reke Nil: z makedonskimi Lagidami pojdeš, da udariš in pobiješ rimskega leva. Toda macedonsko ščene bo pobegnilo in rimski lev ga bo pobil na tla, ti pa boš pobil leva in dežela Khema bo zopet svobodna! Svobodna! Samo-ostani čist po zapovedih bogov, in kraljevske hiše; o upanje Khema! Samo ženske se varuj, ki vse uniči. In kakor sem rekla, tako bo. Siromašna sem in bodna, da, polna žalosti. Grešila sem, ko sem govorila to, kar bi moralo ostati skrito, in za svoj greh sem plačala s tem, kar se je porodilo iz mojega telesa. Rade volje sem to žrtvovala zate. Ampak jaz imam še vedno modrost našega ljudstva in bogovi, ki so v njihovih očeh vsi enaki, ne ol račajo obraza od siromakov. Božanska mati Izida je govorila meni — stoprav zadnjo noč je govorila — ter mi velela, da naj pridem semkaj nabirat zelišča in razodeneni tebi znamenja, ki jih bom videla. In kakor sem rekla, tako se bo zgodilo, samo ako boš mogel prenesli pezo velike izkušnjave. Pojdi semkaj, kraljevski človek!< je rekla in me peljala do robo kanala, kjer je voda bila globoka in mirna in modra.« Sedaj pa poglej tisti obraz, ki ga odseva voda. Ali ni listo čelo primerno, da nosi dvojno krono? Ali se v tistih prijaznih očeh ne zrcali veličanstvo kraljev? Ali ni stvarnik Pta naredil lo postavo lako, da se ji prilegajo kraljevska oblačila in vzbujajo spoštovanje v pogledu množic, ki gledajo skozi tebe k bogu?'.. a - š F w = 5 5 « — Jr A* ^ - S K T tli S « 5- O 09 _ ' ?T ^ _ CO 5' i - S w 73 £3 S S TS c/. =5 II £ 1 S" N> « 3 X o C > s o* Mt J _ = m IV m •■•><10 3, o l P <£ s 3 M «1 O i DO -1 N cr ro Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje mizar, dela dobavo notr. opreme za mestno klavnico Pravilno sestavljene in ko'kovane ponudbe ie oddati v mestnem gradbenem uradu, Šolski d j-vored 2/II, do 13. decembra 1927 do 11 dopoldne. Vse tozadevne podatke in pripomočka daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami. Mestni magistrat ljublianski, dne 6. decembra 1927. Ne samo ceno, temveč tudi kakOOOSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih kniig. (n ignueznfca K. T. D., črtainica In foornica poslovnih hniig o Liubliani. Konlfarca "lica Steu. 6/11. „F GOL" idealno sredstvo xa čiš.enje že< dca m Crev. Gosp. dr. Semetit. Dubrovnik IT, Maribor. 18. februarja 1927. Blacovotite m poStnoolratno poslati 5 steklenic „FIGOLA". Oo žnost moja ie, da se Vam ob te priliki zahvalim, 'la sem polom Vašega lek»viteifa proizvodu ..FIGOL" /.ailo bil na/.ai svoje popolno zdravje na želodcu, tako, ila se po uliin p" n"ora ; VnSeifa prej nnienieneita proizvoda ponolnomit oztlruvlje-neca. — Beležim z izrazom najtoplejšo za hvalnosti z odličnim spoštovan iom DA OKIN GROZNIKAR. knjigovodja p. C. Rozman. Radio Nauh o ratfiofchnifti Spisal Leopold Andrej Broširan Din 60*—, vezan Din 76-— Jugoslovansko Knjigarna i v Liubliani. Usnjarska in čevl'arska zadruga Runo r. z. z o. z. v Tržiču sporoča, da je 8. decembra 1.1. v Gospodu zaspal, previden s svetimi zakramenti, čian načelstva, gospod svetnik Karel Pire davčni rtadupraviteij v pokoju Pokojnik je sta! ob zibelki naše zadruge in jo z vso močjo podpiral pri njenem uspešnem delovanju. „Runo" mu bo ohranila trajen spomin. Janez Majeršič, načelnik. Tovarna perila »Triglav« priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega moškega perila Ljubljana. Kolodvorska ulica štev. 8 Vsakovrstna moška, fantovska in deška oblačila po globoko znižanih cenah oddaja samo konfekcija Frande Derenda Gradišče 4, nasproti dramskega gledališča. Predno kupite, prepričajte se o naših cenah. Najprimernejša darila za Miklavža in Božiči Vsemogočni je poklical k Sebi po večno plačilo našega ljubega očeta in starega očeta Jakoba Rupelja ki nam je danes dne 7. decembra 1927, previden s sv. zakramenti, po kratki in mučni bolezni, v starosti 81 let, umrl. Pogreb dragega pokojnika bo na Sv. Gori pri Litiji v petek, dne 9. decembra popoldne. Bodi mu ohranjen trajen spomin! Šemnik, dne 7. decembra 1927. Žalujoči ostali. š P #iP®isns »§si m -Vi- . A. ». . .* " »'V « ? ■ v • ' i-' ,r ' "-ir . ; P- • Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem javljamo tužno vest, da je previden s svetimi zakramenti preminul v Gospodu naš iskreno ljuuljeni brat, stric in svak, gospod svetnik Karel Pire i • * . r - \ . . f ' davčni nadupravitelj v pokoju •4* .- 2 ••X •> v » Pogreb nepozabnega se vrši v soboto, dne 10. t m. oh 4. pop. iz hiše žalosti Tržič št. 90 na tukajšnie župno pokopališče. Pokojnega vsem priporočamo v molitev. ' '1 * ' f-' • M:-.. Žalujoči sorodniki. SšH m J Vlncenclleoa konferenca IHariinega Oznsmeita o T I?£u javlja vsem Vincencijevim bratom, .ra je na pravnik Brezmadežnega Spočetja Gospod poklical k sebi dobro pripravljenega s sveto Popotnico njenega dolgoletnega predsednika, gospoda snetnifta Karel Pirca (Uučnega nadupraoitella o pokoju Pogreb nepozabnega predsednika se vrši v soboto dne 10. t. m. ob 4. uri pop. na tukajšnje pokopališče. Vincencijeva konferenca, kakor tudi tržiški reveži, bodo težko pogrešali neumornega delavca na karitativnem polju, vsi pa molimo za njega, naj mu bo ljubi Bog plačnik za vse žrtve na polju krščanske dobrodemostL Za Vincencijevo konferenco: m. Škerbttc, podpredsednik. i • ' .—--—: ————— * - ■ v W ' " ' - - .... 'v ' ■■ ... ? : ' -- ' • . .V . / .... .... _ r• .- ■ -/ji.• • Centralni svet Vlncenciieve družbe v Liubliani sporoča, da je boguvdano umrl na praznik Brezmadežne, dne 8. decembra 1927, gospod predsednik Vincencijeve konference v Tržiču In naš najbo jši delavec na karitativnem polju. Vsem Vincencijevim bratom ga priporočamo v pobožno molitev. Predsedstvo centralnega svela Vincencijeve družbe. Zahvala. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja in sožalja, za poklonjeno prekrasno cvetje, ter za čaščeče spremstvo na zadnji poti naše nepozabne hčerke, sestre in svakinje, gospodične Pavle Omejc se vsem prijateljem, znancem in vsem onim, ki so z nami sočustvovali ob nenadni smrti, zlasti pa preč. duhovščini, ter načelstvu, ravnateljstvu in celokupnemu uradništvu »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, najprisrčnejše zahvaljujejo rodbini OMEJC in BUKOVIC. Ljubljana, dne 10. decembra 1927. Hranilnic« in posojilnica r. z. z n. z. v Tržita naznanja, da e dne 8. decembra 1927 v Bogu preminul njen do;goletni predsednik, gospod s?efnih Karel Pire davCni nadupravMelj v pohosu Pogreb b1agopokojn;ka se vrši v soboto, dne 10. t. m. ob 4 pop. iz hiše žalosti na tukajšnie pokopališče. Naš zavod bo ohranil v tra nem spominu moža, ki ie toliko let uspešno vodil vse njegove posle in mnogo žrtvoval za gospudarski prospeh Tržiča. Natelsfvo Hranilnicc in posojilnice v Tržiču. Jugoslovansko tiskarno T Liubliani. Kaiel Ce& a ta teli di. Fr. (inlovec. I Irpdnik: Franc Tentedlavj