n9erati se sprejemajo in velj.?i tristopna vrsta :
S kr., č o se tiska lkrat, 1 - n t, »i n 2 ,,
i» n n n il u
Pri voč.kratnem tiskanji »o sena primerim /.manjša.
Rokopisi
n*i ne vračajo, nefranhovana pitona so no sprejemajo.
N irofinino prejema opravniStvo (administracija) in ehsj.edicija ua 8arem trgu h. št. lil
Puliticti list n slorensKi ml
Po poŠti	prejeman vol|a :
Za celo loto	. 10 gl. — kr
na pol leta	. . 5 „ _ n
za četrt leta	. . „ 60 ,,
V administraciji velja: Za eelo leto . , S gl. 40 kr 7,a pol leta.	4 ,, '20 „
»a četrt leta . . 3 „ 10 „
V Ljubljani ua dom pošiljali vclj/i 60 kr, več na loto.
VredniStvo v Hilierjovi ulici štev. II.
Izlia|a po trikrat ua teden in sieer v torek, četrtek in soboto.
Sloga med Cehi.
,,Pozno pridete, u da le pridete I1' moglo hi se vsklikniti tistim češkim možem , ki so bili napravili med narodom razdor, a so ko-nečno vendar prišli k spoznanji, da med seboj nesložni, nič ne morejo doseči. Na veselje vseh avstrijskih Slovanov dosegla se je med Staro-in Mladočehi sledeča pogodba: „V zadevah češkega državnega prava so vse češke stranke edine, iu obsegajo euo samo narodno stranko, pri volitvah si ne bodo protikandidatov postavljale ; v narodnem klubu se ima manjšina mlati večini; v socijalnih, verskih in političnih vprašanjih je dana vsakemu svoboda."
To je sloga v isti obliki, kakor se je bila osnovala pri nas Slovencih že davno poprej ; na Češkem se je razpor med starimi in mladimi začel, nekteri Slovenci so mislili, da ga morajo tudi k nam prenesti, pa kmalo so prišli vsi slovenski politiki k spoznanji, da je to pogubno za naš narod , in vrnili so se k slogi nazaj. Kakor smo mi poprej Čehi posnemali v zmoti, tako zdaj oni nas posnemajo v pravem spoznanji, in veseli nas, da smo mi v tej zadevi pravo pot pokazali. S tem se nam pa vendar ni treba posebno ponašali, ker je stvar sama na sebi jasna dovolj: najprej je treba, da smo gospodarji v lastni hiši, še le potem nam je dovoljeno, cepiti se v stranke.
To so zdaj sprevideli tudi Čehi. Da so Čehi na pravem potu , kažejo strastne iu hudomušno izjave ustavovernih listov, kateri deloma češko slogo smešijo, deloma je ne verujejo, ali se delajo, kakor bi je ne verjeli. Skrej-šovski bi zares ne mogel dualistom bolje usluge delati, kakor s tem, če bi res ne nehal zdražbe delati med zedinjenimi strankami; smatrali smo Skrejšovskega dosle za rodoljuba, če pa srečno dovršene, edinosti ne bo spoštoval , tega ne
bomo več mogli, m česk. narod sam mu bo hrbet obrnil.
Sloga češka je velike važnosti za vse avstrijske Slovani;: češka opozicija bila je vedno tisti trdi oreh, katerega zobje vseh dualistov niso mogli zdrobiti. Skušali so tedaj Čehe v gnati s tem, da so neslogo med nje zasejali, s tem bi bili njih vrsto skoraj predrli in zma govali pri volitvah; Rieger pa je odmaknil svoje verne v ogrado zgodovinskega prava in pasivne opozicije, z namenom, da hoče iz te trdnjave skočiti, kadar pride ugoden čas. Zdi se, da je zdaj tisti trenotek tukaj ; češka opozicija se pripravlja na delo, če prav ni, da bi moralo biti delovanje v državnem zboru, — saj se lahko tudi na drug način, in morda še uspešneje dela!
Znamenja kažejo, da so v dvorskih, svetlemu cesarju najbližnjih krogih prišli do spoznanja, da je prihodnost Avstrije navezana na vsigdar zveste Slovane, odkar sta si Prusija in Piemont priborila nadvlast, prva v Nemčiji, druga v Italiji. Šteti so lepi dnevi dualistov v Pešti in na Dunaji, in kakor so nekdaj Rimci morali priznati radi ali neradi ravnopravnost. vseh Italijanov, tako bodo tudi dualisti s kislini obrazom morali sprejeti Slovane za sebi enakopravne sodržavljane.
Tako zahtevanje je skoz in skoz pravično, in tudi ne bo prej miru, dokler se ne usliši. Čehi hočejo potrditev svojega kraljevinskega prava, ob enem pa ponujajo Nemcem na Češkem popolno ravnopravnost, kt se jim bo zagotovila po narodnostni postavi, kakor jo bila zapopadeua že v 1'uudamentalnih člankih. Tista postava je bila pravična , pa Nemci so jo odbili, in upili, da bi z njo prišli pod češko hegemonijo; Slovencem nn Goriškem pa se je tako dopala, da so zanjo prosili, pa je niso
dobili, ker to, kar je bilo za Nemce gotov pogin, bilo je za Slovence še preveč dobro iu preveč pravično 1
Pa zdaj jim vpitje ne bo nič več pomagalo, ker se je položaj ves spremenil in upajmo, da na korist Slovanom; morali se bodo zadovoljiti z ravnopravnostjo, ktero jim Čehi blagodušuo ponujajo, ki ne težijo po vsestranskem političnem iii narodnem gospodarstvu, kakor Madjari na Ogerskem. Tisti ,,11011 pos-sumus — ne moremo" , ki so ga Čehom do zdaj nasproti stavljali, ne velja več, Časi za Giskre (reete Iskre) 111 llerbste so prešli, Slovan ri več tista „raja", to je, čreda živine na paši, s ktero bi se smelo početi, kar bi se komu zliubilo. Na severu bodo Čehi dosegli svoje pravo, na jugu pa se bodo ohrabrili Hrvatje m tako bode zdrobljen dualistični obroč, in — federalizem je logična posledica prihodnjih notranjih prememb v Avstriji.
Bolgarija in izhoilmi ItumMija.
Na severu od Palkana vlada veselje, a ua jugu žalost. Severni Polgari so osvobodjeni, vprvič po tolikih stoletnih mukah zopet svobodno dihajo, hvala earu osvoboditelju.
Nemškutarski listi čenčajo po svoji stari navadi, da .se Polgarom pod Rusi še slabeje godi, nego prej; pa to sili mislečega človeka le k smehu; najbolji protitlokaz je to, da južni liulgari v Plovdivu 111 drugodi ue nehajo prositi cara in ruskih poveljnikov, naj jih nikar ne izroče nazaj pod turško oblast. Iz krajev, ki so po berlinskem miru pripadli Srbiji, se piše, da je narod tako vesel, da kar neprenehoma ,.kolo" pleše. Tako si smemo tudi misliti, da je v severni Polgariji vedeti praznik od samega veselja, da je dolga nedelja vstajenja po
Pozdrav
Njegovemu Veličanstvu , presvitlemu cesarju Frančišku Josipu I.
k slavno m u r oj h t n o 111 u god 11 1H. avgusta 1H7H. Pozdravljam navdušeno, »vitii to Car, V imenu Slovenijo colo, Coatitam ti k godu, prehlagi vladar, Slovusno, i/, duše vosclo! Glej! On Vsemogočni trum bojnih Gospod, Dal bisera dva ti za rojstni jo god, Slovansko novo pokrajino, Kjer živel v protordo jo sužnoat vkovan, Stoletja nesrečen Slovanski kristjan, Nezmerne prestal bolečino.
Ko sklonil rešiti so z lastno kervjil Slovan jc — preganjana raja — Pošiljal družino jo 1111 tvojo zemljo, Da reši jo krutega zmaja, lu ko ae pričol jo kervavi prizor ,
Povzdignil zaupno 011 tvoj jo prapor, Za pomoč so k tebi oziral! Čc tudi rešenja So ni bil obrok, Ti nisi odtegnil dobrotnih mu rok, Nesrečno si hranil, podpiral.
Kazdjnl ko je str/,njim stoletne vezi Na veko sloveč rod Slovanski, Evropa preblago li delo zroei, Pravični vladar Avstrijanski! Do prave omiko da kažeš jim pot, Da mir podeliš temu kraju strahot, Da ti si jim hramba in varstvo, Da tamkaj, kjer tekla nedolžna je kri, So sreča poverile, in blagor rodi, Dari naj ju tvojo vladarstvo. —
Čuj, tromba doni iu zastava vihra, Že v Rosni jo orel dvoglavni I Slovansko Hcrco pa radosti igra, Se vrača mu čas starodavni. —
Urez vso skerbi prišel bodo zopet orat, Nikdar več Turein mu 110 slopi na vrat! So varili 11111 tvoji sinovi, Slovanski sinovi, prestolu zvesti, Ti vdani junaki do zadnjo kervi, Kot hrabri očetje njihovi. —
Razširi naj toraj se tvoja oblast
Nad zveste ti Jugoslovanu;
Poterta jc zdaj korvoločna pošast,
Ki jc končevala kristjane.
Obhajaj, Car slavni, veselo god svoj,
Iu sprejmi pozdrav tud'od mene nocoj,
V imenu Slovenije eole,
Naj glasna Ti slava odmeva povsod,
,,Dobrotnik Slovanov, pozdravljen mi hod"'!
Ti kličem iz duše vesele. —
H. S i I v e s t e r.
dolgem križevem tednu. V kratkem si bodo izvolili kneza. Ruski car bojda želi, da bi si izbrali princa Battenberga, ki je bil v vojski poleg velikega kneza Nikolaja, ter se tako bojeval za bolgarsko svobodo. Eni pa zaprtim in skrivno delajočim Bolgarom nič ne upajo, da bi vstregli želji cara, ter mislijo, da bodo Evropo iznenadili z izvolitvijo katerega svojih rojakov.') Stvar ni malenkostna, ker vladarska hiša, ki si jo izberejo, vladala jih bo morda stoletja. Če je princ Battenberg v resnici slovansko misleče rodovine, česar pa njegovo ime ne kaže, potem bi bilo vse prav ; slabo pa bi bilo za Bolgare, če je njegovo srce tako nemško, kakor njegovo ime, ker bi potem nemška kolonija prišla v deželo, ki največjo srečo vidi le v ponemčevanji in ji ne gre v glavo, da bi tudi slovanska dežela zamogla napredovati — brez blažene nemščine.
Če imajo tedaj Bolgari kakega poštenega domačina, kateremu bi brez zavisti hoteli dati tako častno mesto, naj se brez premislika za njega odločijo, naj bo ruskemu caru po volji, ali ne; saj slovanski svet ve, kako je car, kolikor je sicer tudi poštenjak, preveč vdan nemškemu vplivu.
Volitev kneza v Trnovem bode tedaj za vse Slovane važen čin. Dežela bo dobila svoj deželni zbor, svojo armado, vse se bo vredilo na krščanski podlagi bratoljubja, enakopravnosti, reda in mirnega dela; vstanovile se bodo šole, časniki in drugi literarni zavodi; svobodno se bo smel bližati naš trgovec in delavec, zagotovljen bratskega sprejema pri bratskem narodu. Potem bo prišel čas, da tudi mi Slovenci v ožjo duševno iu meduarodno zvezo stopimo s tem slovanskim plemenom, saj dozdaj smo Bolgare komaj po imenu po znali. Marsikateri naših obrtnikov bo tam lahko svoje izdelke prodajal , tako mizarji , kovači, ključarji; mnogi uaših poljedelcev in obrtnij skih pomagačev bo tam morda laglje delo dobil, in svoje ognjišče si vstauovil, nego v naši revni in primerno preobljudeni domovini.
Soznaniti pa se hočemo tudi z duševnim življenjem bratskega naroda, z ujegovo lite-ratuio. Tako se je nam Slovanom oživil nov ud, uamenjen, pomnožiti našo duševno in ma-terijalno moč.
Žalost in tuga pa vlada ua jugu Balkana, v prekrasni rožni dolini Kazauliški, v vinskih goricah Slivenskih , v rodovitni planjavi Plov-divski. Evropska diplomacija tem krajem ni jirivoščila svobode, zakleti so vnovič, da morajo še dalje medloti iu trepetati v senci turškega meča in roparstva, vklenjeni v turško provincijo čudnega imena „izhodne Rumelije". Vendar ti imajo še tolažbo, da jih bo brauila najhujšega nasilstva neka „evropska komisija", katera pa nič posebnega ue obeta, če bodo v njej zvonec nosili Angleži iu Nemci.
Veliko slabeje se bo godilo še onim Bolgarom , ki ostanejo vsled berlinske protislo-vanske zarote popolnem v turški oblasti, to so Bolgari raztreseni okoli Odrina, v Albaniji in Macedoniji. Za te se položaj čisto uič ne spremeni , če ostane sploh pri berlinski nagodbi, in zanje je slovanska kri zastonj tekla! Vendar upajmo, da se tok zgodovine ne bo dal ustaviti, da se bo preko papirnatih pogodeb delo osvobodjeuja vendar do konca izvršilo. Ze protestirajo izdani in prodani južni Bolgari odločno proti berlinski naredbi, zbirajo se oboroženi, prepričani, da bo njihova kri več
*) Avstrija in Rusija se neki potegujeta za princa Bibeska, sina nekdanjega hospodarja.
Vredn.
veljala, nego tinta diplomatov. Boriti se hočejo Bolgari, na boj zoper Turka se pripravljajo Grki, in v Bosni se je boj že pričel ; koliko obstanka ima potem še berlinska pogodba ?
Iz Bosne.
Nasprotniki zasedenja Bosne, ki so prej tolikanj kričali, so umolknili in mnogi izmed njih zdaj kar naravnost zahtevajo, da naj Avstrija Bosne in Hercegovine ne zasede samo začasno, ampak naj ji obdrži kot osvojeni deželi za zmirom. Tudi Turčija, ki je prej delala velike zapreke, se je menda premislila ter je Mehmed Ali pašo poslala kot svojega komisarija v Bosno, da ljudstvo pomiri in mu od daljnega brezvspešuega upora odsvetuje.
V Sarajevem, kjer rogovili Hadži Loja in prebivalstvo strahuje, je velik nered in mesto se že zarad tega ne bode moglo dolgo braniti, če se bode sploh poskušalo vojni avstrijski v bran postaviti. Guverner Haiiz paša je z mnogimi veljaki prišel k višjemu poveljniku v Zenico ter ga je prosil, da naj se z vojno svojo na potu proti mestu Serajevu ustavi. Pa general Filipovič je odgovoril, da bode po danem mu ukazu marširal proti Sarajevu, da naj pa guverner in tovariši njegovi ves svoj vpliv obrnejo na to, da se prebivalstvo ne bode več ustavljalo vojni avstrijski, kar je čisto brez-vspešno in brezkoristno. Res vstajniki nimajo nič upanja, da bi kaj opravili, odkar so naši brez boja v roke dobili Vrauduk, ter ste se 6. in 7. divizija zedmile pri Vitezu. Filipovič je z glavnim stanom 10. t. m. došel v Zenico, kjer so vojaki en dan počivali preden so se vzdignili proti Vitezu. Katoliški prebivalci so slovesno s cerkvenimi zastavami sprejeii višjega poveljnika, kterega je župnik pozdravil v daljšem govoru, ljudstvo pa mu je poljubovalo noge in roke.
Tudi 20. divizija se je obrnila iz Grača-nice proti Doboju. 0. iu 10. t. m. je imela hude boje pri Tuzli iu se je naposled zarad silnih težav glede jireskrbljevanja živeža in drugih potrebnih reči, ker je skoraj vsa živina poginila iu so morali vojaki peljati vozove, obrnila nazaj proti Gračanici, kjer je bila 13. t. m. zopet hudo napadena, pa je hrabro odbila uapade sovražnikove. 14. t. m. se je obrnila od sovražuikov vedno nadlegovana proti Doboju, kjer je srečno došla iu v varnost sjiravila vse ranjence kakor tudi vse vozove. 11. t. m. sta se avstrijskim vojakom pri Zepču vdala dva Turka , kterih eden je bil častnik geueraluega štaba lialil Vehi Efendi, ki je bil prisiljen prevzeti višje poveljništvo vstaj-nikov pri Zepču. Po njegovem mnenju se. utegnejo vstajniki z vojno avstrijsko še sprijeti pri Busovači, kjer Hadži Loja sam zapoveduje. Naša vojna hiti sedaj proti Sarajevu , kjer bode morda že obhajala 18. t. m. rojstni dan svitlega cesarja. Ker se je tudi Jovauovič iz Hercegovine vzdignil proti Sarajevu, bode osoda glavnega mesta te dni določena ; ui pa Še gotovo, da bi bilo s tem že konec boja, najbrže se bodo vstajniki še nekoliko časa potikali po gorovji. — Turke v Maglaju, ki so bili prelomili zvestoba ter zavratno napadli oddelek avstrijskih husarjev, kaznoval je višji poveljnik s tem, da so morali v 8 dneh plačati 50.000 gld. denarne globe. Posebna komisija preiskuje zločiustvo, vendar večina zasačenih in obdol-ženih ostane brez kazni in se s smrtjo kaznujejo le tisti, pri kterih je dokauauo , da so kterega naših umorili.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. avgusta.
Avstrijske deiele.
Cesar se v Solnogradu še enkrat snidejo z nemškim cesarjem Viljemom , ko se bode iz Toplic podal v Gastein. Tudi kralj saksonski se bode tega shoda vdeležil.
Tisxa, ki je v svojem rojstnem kraju De-brecinu pri volitvah propal, bil je v treh volilnih okrajih izvoljen za poslanca, toda nikjer ne od madjarskih volilcev, ampak na Erdeljskem od Sikulcev, v Sčavnici od Nemcev in Slovakov, v Reki pa od lahonov. Vlada bode imela v zboru veliko večino in zedinjena nasprotna strauka je propadla. Od 413 volitev znanih jih je 400. Liberalcev je med njimi 235, zedinjenih nasprotnikov 74, skrajnih levičarjev 68, narodnih 10, neodločnih 11 in ožjih volitev bode treba še 11.
Hf» Hrvatskem se vršedeželne volitve v smislu narodne stranke.
I« slovenskega Štajarja poroča „S1. Gospodar" radostno novico , da se uemškutarski kandidat, znani Seidl v slov. bistriškem okraji zastonj trudi. V nedeljo je bil v Poličauah, kjer so mu pa tamošnji znanci rekli, da je vse zastonj. Slovenje-bistriški okraj je za Seidla zgubljen. Tudi mi z ,,Gosp." radostno zakličemo : Živili možje slov. bistriškega okraja in Bog daj, da bi bilo mnogo enakih tudi drugje! — V celjskem okraji je imel z Dominkušem kandidirati g. dr. Srnec, ki je moral pa z vojaki oditi v Bosno. Narodni vo-lilci celjskega, konjiškega, laškega, Vranskega in gornjegrajskega okraj a so tedaj naprošeni, da bi si brž namesto njega izbrali druzega kandidata.
Vnanje države.
JVeiuški državni zbor se suide 9. septembra. Pruska vlada mu hoče predložiti so-cijalistično postavo, po kteri naj bi se prepovedala vsa društva, družbe, in shodi s socialističnimi nameni, njihovo premoženje pograbilo in darovalo vbožnim blagajnicam. Večina državnega zbora bode to postavo brez dvombe zavrgla. — Glede obravnav med Bis-markom in papeževim nuncijem se naznanja, da Bismark sicer ne zahteva pripoznaDja svojih cerkvenih postav od škofov , preden se vrede zadeve med cerkvijo in državo , da pa tudi od svojih načel čisto uič ne odstopi. Pravega in vsestranskega porazumljenje se tedaj ui še nadejati, ampak postave se bodo le milejši izvrševale kakor doslej. Masella se neki poda v Rim.
(»rški minister Delijannis je došel v Rim ter je imel daljšo obravnavo z grofom Corti-em Razmere med Grško in Turčijo so še vedno jako neugodne. Turčija Grecijo zadevajoče kongresove sklepe še vedno prezira, kar Grke tako draži, da hočejo le še do konca t. m. mirno čakati, potem pa ostreje stopiti na noge. Od Anglije ogoljufani se hočejo obrniti do Francoske in menda tudi do Italije, ki komaj pričakujete ugodne prilike, da bi tudi pridobile kaj turških dežel. Francija bode neki zasedla deželo Tunis v severni Afriki.
I k Carigrada se poroča, da je dal general Totleben vojni ruski povelje, odmak-uiti se od Carigrada. Prve bodo začele odhajati garde.
!%ra Srbskem so hoteli slovesno obhajati oklicano neodvisnost kneževine srbske, pa vlada je zarad vstanka, ki se na jugozahodu od Vranje razširja, to slavnost odložila do meseca decembra. ; Ituski denarni miuister bode zopet
odpravil papirnati uied vojsko izdani denar iu hoče v ta namen osnovati posojilo v domačih deželah.
Izvirni dopisi.
I as Ljubljane, 12. avgusta, (Iiu s ki rubeljui, srbski agenti in hudobni Črnogorci, pa pridni, nedolžni Turki.) Dunajske liste čitati, mora konečno vsakemu poštenemu Slovencu presedati. Težko je presoditi, ali je veča njihova predrznost v nesramnem psovanji ali ona v njih lažujivem obrekovanji vsega, kar je slovansko. Koliko krika so pognali po svetu, da je vse ustaje v Bosni edino le slovanska agitacija kriva 1 Zdaj so pravili o srbskih agentih , zdaj o ruskih rubeljnih , zdaj o črnogorskem podpihovanji v Bosni in Hercegovini , le nedolžni Turki uiso bili ničesa krivi.
Zdaj so vjeli naši vojaki že več sto sovražnikov , pa ne vedo o nobenem Srbu ali Črnogorcu povedati, da bi bil med njimi. Srbska in črnogorska vlada ste se obč odločno izjavile, da nemate z mohamedanskim ustan-kom nič opraviti; stvar je sama na sebi že neverjetna, ker kristjan je vesel, da ga kdo Turka reši, naj bo že kdor hoče ; naši vojaki sami pripovedujejo, kako so jim kristjani z veseljem naproti jjrišli ; — pa vkljub vsemu temu uemškutarski listi le ue nehajo krivde zvračati na Srbe, Ruse in Črnogorce, in ker dejanja le preglasno govore zoper Turke , o Slovanih pa nemajo nobenih dokazov, skušajo vsaj polovico krivde zvaliti na kristjanske Jugoslovane.
Ali res ni nobene kazni za tako lažujivost, za to sitematično obrekovanje »Slovanov, ki ga vganjajo ti listi zdaj že toliko let ? Čas bi že bil, da bi prav dobro prijeli to hudobno so drgo, ki neprnehoma nemški narod, ki ima še dosti poštenih elementov v sebi, na Slovane ščuje, in tako razdraženost med narodi vedno bolj neti in podpihuje! Mogoče je, da so fanatični mohamedani marsikaterega kristjana z orožjem v roci prisilili, da se jim je nerad pridružil ; tako so veliko menj kazni vredni, kakor oni vjeti oboroženi turški vojaki, ki tudi pravijo, da so bili k uporu prisiljeni. Cele oboroženo vojaške čete bi se pač lahko b,le ubranile takega nasilstva, pa njih izgovor velja v očeh naših turkoljubov, za kristjanskega tla-čaua pa, če se kateri uajde med njimi, ki se gotovo nasilstva ni mogel ubraniti, ne bodo pustili veljati nobenega izgovora, iu tirjali bodo njegovo smrt. Quoucijue taudem !
'Mi dežele, meseca avgusta, u - ca. Nova kitica k stari pesmi. I) — Nedavno je prinesel Slovenec članek z napisom ,,stara pesem", ki govori o sedanjem šolstvu. Glede na to, da se toliko in tako mnogovrstno govori in piše o tem predmetu, je naslov pač ojiravičen in nikakor ne sme in ne more ta „stara pesem" utihniti, dokler ,,nova šola" tako žalostne gode. Ako se nasprotniki vedno sučejo okoli tega predmeta ter to svoje dete zinir hvalisajo kot brhko iu zdravo, dasi prav na srcu boleha morajo se tudi konservativni iu narodni elementi bolj gibati in svoje oči odpirati, sa| njim prav za jirav šola pripada, pri njih se je rodila in se razcvete-vala — zgodoviua jiriča —, liberalci so le njeni uzurpatorji, ki koucervativcem niso nič druzega pustili, kakor mošnjo. Ker vsakdo ve, da te mošnje ne polnejo sami liberalci, ampak še veliko bolj priprosto ljudstvo iu neodvisno meščaustvo, ktero se sme zraven duhovščine k konservativnim elementom šteti, saj to se
tudi pokaže v javnem življenji post: ob volitvah. Tudi to je vsakteremu znano, da s polno I mošnjo se da marsikaj doseči.
Zato pač ne smejo nehati slovenski časopisi razkrivati ran novodobnega šolstva, ne smejo molčati, ko se kvar godi naši mladini in slovenski domovini. Saj drugih javnih glasil tako nimamo iu javne stvari naj se tudi javno obravnavajo, da se nedostotki odpravijo in društvu človeškemu koristijo. —
Naše šolstvo slovensko gre nazaj, ne pa naprej, naj si ga še tako hvalisajo „nekoji pedagogi", ki štrucu enako glavo v pesek mole. Mi gremo nazaj v narodnem, v nravuem, fizičnem in v vednostnem obziru. K vsem tem točkam v dokaz nekoliko aforističnih opazk, ki so se nam vrivale , ko smo po sklepu šolskega leta čitali razna poročila o slovenskih učiliščih ter jih slišali v prijateljskih družbah.
Kdo bi si upal trditi, da smo v narodnem obziru kaj napredovali? Ali se naša mladina odgojuje tako , da bi se v njej vzbujal domovinski čut in ponos? Saj še slovensko narisan zemljevid domače dežele ne sme viseti na steni pred šolarčki in je marsikteri učitelj grenke slišal, če ni odstranil karte z zidu, pozabivši ua višje povelje. Marsikteri učenik vidi samega sebe v tem žaljenega, ko se mu mnogo brezkoristuega vsiluje, kaj nedolžnega, in potrebnega pa prepoveduje. In od kod bo veselje dobil, ko se od zgoraj tako tišči, in ko poštenjak ui varen, da ga kdo ne bi ovadil in priporočil za črno knjigo! Ali je sedaj učiteljstvu dovoljen svoboden glas v javuern življeuji (post: pri občinskih, deželuih, državnih volitvah)? Spominjamo se, da so se količkaj značajni učitelji jiri zadnjih volitvah sramovali svojih kolegov, jia kaj, ker drugače uiso mogli!
Iu človek vedno v skrbeh zbog svojega kruha, ali se bo tak z veseljem žrtvoval za svoj poklic? Ali bo on mladino navduševal in jej v srce zasajal ljubezen do domovine in svojega uaroda , če taka disharmonija vlada v njem? Kako bo on mladini razkladal (kolikor se ve je to mogoče) slavna dela slavuih prednamcev naše ožje iu širje domovine, ko zbog svoje napačne odgoje sam več ve o Kirgizih, Mongolih, Avstralcih itd. kakor pa o domači državi?.. Mladina pa, ki se ue vzgojuje v narodnem duhu, ona gine duševno, iz nje se vzgaja sklavičen rod, ki potem renegatstvu roko podaja. Ptuje sc uči čislati, sebe zaničuje.
Tolikokrat se je že poskušalo s pouemče-vanjem — in zopet vse škili na to, ako tudi šolstvo pri tem pogiue. Kaj nektere omikovalce to briga 1 Slišali smo iz zanesljivih ust, da se že v prvih razredih ljudskih šol po mestih kmalo ue bo hotelo slovensko govoriti, da morajo ubogi otroci zabresti v tisto ostudno govorico, ki ui ne slovenska ne nemška, ampak bi se morala imenovati „ljubljanska, novomeška, celjska itd. špraha." Kdo je kriv, ako se med slovensko govorico mešajo take besede, da se človek z dežele pridši čudi, kako priprost kmečk deček in deklica (te še posebno) še to pozabi kar je dobrega s svojega rovtarskega doma prinesel ! —
X Vrhniko 12. avgusta. (Prošnja.) Z derhtečo roko ti, predragi „Slovenec", naznanim grozno nesrečo, ktera je naš Verhuiški trg danes popoldan zopet zadela. Dve je ura odbila, kar se zasliši strašen klic: ogenj! Vse plane po koncu in glej! v sredi trga, kjer hiša na hiši čepi, se vzdiguje strašen ogujen steber v zrak, in ogenj sega tako hitro okoli, da v kratkem času stoji čez 40 poslopij v plemenu , in mnogo revežev ni moglo drugega, kot golo življenje oteti.
Zdaj bo kmali štiri leta, kar nam je grozen požar 36 hiš vpepelil, in zopet danes stojimo na razvalinah drugih tako obilnih poslopij, ktere je današnji dan ogenj v pepel spremenil. S solznimi očmi reveži, ktere je ta neizrekljiva nesreča zadela, tavajo po svojih pogoriščih in ne vedo se kam djati. Pomoč! pmoč! zdihujejo milo. In v resnici, potrebni so pomoči, zdatne pomoči.
Pri zadnjem požarju sem bil po tebi, predragi „Slovenec", povzdignil glas do milosrčnih ljudi da bi našim pogarelcem na pomoč prišli, iu moj glas ui ostal glas vpijočega v pušavi. Od vseh straui so mi, zlasti od prečastite duhovščine mili darovi za pogorelce naše dohajali. Menim, da tudi moja današnja prošnja, sktero se obračam do dobrotljivih src, brez vspeha ostala ne bode, saj je zdaj sila še veči, nesreča še silnejši od one pred šterimi leti. Pomagajte toraj, kteri le morete, našim usmiljenja vrednim pogorelcem, plačilo Božje vam izostalo ue bode.
M. Šlibar, dekan.
Opomba vredništva:Mi smo priprav-jeui darove sprejemati, zabilježiti jih v listu, iu nemudoma za blagi namen odpošiljati jih na Vrhniko.
Domače novice.
V Ljubljani 17. avgusta.
(Rojstni dan presvitlega cesarja) se bode jutri 18. t. m. v stolnici obhajal s slovesuo sv. mašo, ktero bodo imeli vel. knez in Škot sami iu ktere se bodo vdeležili razni vradi državni, deželni in mestni.
(Prošnja.) Prebivalci Kranjski! Ka-ior že mnogokrat, kedar je bilo treba, lajšati težave bojnikov , krvavečih za domovino , tako povzdiguje tudi v sedanjem pomembnem trenutku podpisana družba svoj glas, trkajoča na blaga srca človekoljubov in proseča za one, kateri zastavljajo svoje zdravje in življenje. — Kakor prijatelji , branitelji in miritelji so šla naša vojna kardela v one dežele, katere so bile že mnogo let pozorišče grozovitih bojev, a ne sprejemljejo se kakor ljubi gostje, temuč a smrtnim orožjem v roki jim stojta sovražno nasproti slepa razburjena strast. Ze krvave hudo ranjeni naši hrabri junaški vojaki, kateri imajo še poleg tega boriti se z mnogimi ovirami in težavami. Rojaki! lajšajte jiin trpljenje, preskrbite jim okrepila! Posebno se obračame do Vas, blage gospe, do vaših milili src. Oj, usmilite se vseh onih zapuščenih, kateri doma za soprogom in očetom, za sinom ali bratom v skrbi in žalosti trepečejo, in zdaj za svoje ljubljence zdihujejo k Bogu! Kar nji m storite, povrnilo vam bode tisočkrat njih bla-grovanje. Brzo zatorej na delo, blage gospe, položite z nova, kakor ste že tolikrat in ra-dovoljne storile, tudi sedaj svoj dar na altar domovini! —
Vsled privoljenja slavnega c. k. deželnega predsedništva dne 11. t. m. št. 1514 se nabrani milodari, kakor šarpije (cufanje) obvezila, perilo, itd. itd. sprejemajo v družbiuem magacinu, ki jev poslopji c. kr. deželne vlade (poizve se pri ondukajJnem vratarju). Obrnile se bode vse v blagi namen. — Tudi se bodo darovi, kateri bi se vsled objavljenega poziva „Avstrijskemu patrijotičnemu pomočnemu društvu na Duuaju" namenili, radovoljuo sprejemali in pa njemu pošiljali.
V Ljubljani 12. due avgusta 1S78.
Družba gospej za pomoč ranjenim in bolnim vojakom.
(h seje deželnega odbora 10. avgusta.) Deželni odbor je pritrdil predlogu, da se dve-razredna ljudska šola v Velikih Laščah razširi v trirazreduo, in da se plača 3. učitelja postavi na 400 gobi. — Na dopis zarad posojila iz deželnega ali normalno-šolskega zaklada, ki ga potrebuje občina Šmartinska pri Litiji za popravljanje podrtih stropov šolske hiše, ki je bila še le pred 1 letom dodelana (!), se deželnemu šolskemu svetu odgovori, da je za tako posojilo treba dovoljenja deželnega zbora. — Ome nilo se je, da vredništva tukajšnjih časnikov tudi zamorejo prejemati darove v podporo rod bin reservistov in jih izročati deželnemu odboru.
(Zgubitki v bojih pri Varcar - Vakufu in Jajci 5. in 7. t. m. v Bosni). Padli so: Častnik Svoboda 10. lovskega batalijona, in nad častnik Doksat 17. (baron Kuhnovega) peš-polka. — ltaujeui so: nadčastnik August Lange 10. lovskega batalijona, [častnik bata-lijonski pobočnik Ambrožič, častnik Josip Čer ne in stotnik Kopriva, vsi trije 17. baron Kuhnovega peš-polka; pa častnika Josip V r a b 1 in Henrik Mozetič 53. peš-polka.
(Črnogorsko glavno mesto Cetinje) je te dni obiskal učitelj Linhart iz Ljubljane, ter je od ondod 13. t. m. telegrafično pozdravil založnika Tagblattovega. Slišali smo, da je bil letos v Cetinji tudi kriški baron Apfaltrern, kteremu je knez poslal naproti 8 mož, da je varnejši popotoval. Znanje slovenskega jezika mu je pomagalo, da se je s tamošnjimi ljudmi prav lahko razumel. Tudi g. Linhart, ki je šel tje , zu eiuer Studienreise", kakor poroča „Tag-blatt", se bode lahko prepričal, da znanje slovenskega jezika ni tako pod nič, kakor naši nasprotniki trdijo.
(Kočevski dekan g. J. Novak) v „Narodu-' od 15. t m. odgovarja na poslanico g. Alešovca. Mi bi -e za ta odgovor ne zmenili, če bi mu ne bila pritaknjena opomba, da ga „Slovenec" ni hotel sprejeti tudi za plačilo ne. G. Novak je poslavši dotični odgovor g. K. pisal: Vem da Vam je za resnico, toraj prosim pride-jani odgovor v Vašem cenjenem listu natisniti blagovoliti. Če so za to k«ki stroški, Vam jih bom hvaležno povrnil." Ravuo zato, ker je vredništvu za resnico, omenjenega odgovora ni moglo sprejeti, ker ima razua odločne iz jave g. Alešovca, da je on sam pisal dotični spis, v rokah še drug pismen dokaz, da se g. dekan glede g. Komljanca, kterega v odgovoru svojem vnovič dolži kot pisatelja, jako moti; poštenjaka pa in za blagor naroda slovenskega in mladeži njegove tolikauj vnetega moža, kakor je g. Komljanec, c. kr. katehet na gimnaziji kočevski, ,.Sloveuec" noče ovajati ali sumničiti, če bi mu g. Novak za dotični spis prav hotel plačati sto torintov ali pa še več.
(Deželni predsednik vitez Kalina) se je 15. t. m. podal z okrajnim glavarjem Wurzba-chorn na Vrhniko, da si .ogleda tamošnje pogorišče ter se osebno prepriča o revščini prizadetih prebivalcev.
[Po gorenjski železnici) šlo je na Šmarini dan okoli 500 ljudi iz Ljubljane v Lesce in podvzetnika g. usnjar Bernard iu g. Foderl sta imela precejšen dobiček, ki bi bil pa gotovo še veliko veči, če bi se bile izdajale tudi karte za druge železniške postaje, kakor smo v „SIovencu" že večkrat obširneje omenjali.
Razne reči.
— Katoliško politično društvo v Konjicah ima jutri 18. t. m. ob priliki svoje obletnice občni zbor. Začetek ob 4. uri popoludne v nadžupnijski hiši. Vse ude vljudno vabi odbor.
—	Toča je zadela velik del fare sv. Urbana nad Ptujem, zlasti Strmec, Loški vrh, Svetince, Desence in Juvanjce, 30. pr. m. je potolkla tudi na Notranjskem, kjer so bile zadete vasi: Vrbov, Vrbiva, Jablanice in Trpčane.
—	Za okrajni šolski svet krški sta bila 8. t. m. izvoljena Auerspergov višji gozdar Vencel Svoboda iz Čateža pa Martin Hočevar iz Krškega. „Tagblatt" se raduje nad to volitvijo, ker sta imenovana krepka podpornika nemško liberalue stranke, dasi je eden češke, eden pa čiste slovenske krvi.
—	ltazstava poljedelskih p r i d e 1-k ov v Celju se bo gotovo vršila 5., 6. in 7. okt. in sicer v nekdanji Lasmkovi tovarni za usnje poleg cerkve sv. Maksimilijana. Slovenski in nemški načrt se je začel razpošiljati.
—	Premiranje konj z državnimi premijami bo 12. sept. v Ptuju, 14. sept. v Ljutomeru in 5. okt. v Celju. Za ptujski okraj je odločenih 240 gl. za ljutomerki 340 gl. in za celjski 280.
—	Zabavnika ,,De u tsch er Hau s-schatzu prišel je že na svitlo 10. snopič, ki obsega: Der Vater Schuld. Roman von Alfred Hugo (Fortsetzung). — Ein Flug in die Cr-nagort'. Von August Schels. — Die Juugfrau von Orleans. Nach der Geschichte und in Riicksicht auf die Dichtung Schiller's. Von Dr. Stelzer (Schluss). — Die Fackelsuche in Oberschlesien. Von Posthumus Freiherrn von L.
—	Der Stein der Weisen der Ncuzeit. Von Klee. — Die Wurmlinger Knpelle. Von Dr. Th. Zingeler. - Das Mikrophon. — Berliner Chronik. Von Dr. X. — Die Insel Cypern. — Der Sc imetterling. Gedicht von Bruder Robert.
—	Allerlei. — Podobe pa so: Im Vorzimmer des Arztes. Gemalt vo F. Hiddemann. — Die Insel Maria dello Scarpello und Sari Giorgio in den Boche die Cattaro, von den Hohen oberhalb Cattaro's aus gesehen. Gezeichnet von R;ou. — Eine Thuringerin. Gemalt von Prof. Dr. O. Heyden. — Ansicht der Stadt Cattaro. Gezeichnet von Sorrieu. — Montene-griuische Typen. Orig.nalzeichnung von Franc Zverina. — Mit Embusse entkommen. Gemalt von G. SiR — Cetinje , die Ilauptstadt von Montenegro. Nach einer Pbotog^aphie. — Das Kloster Cettinje. Nach einer Photographie. — 4 Plustrationeu vom Mikrophon. — Vsako leto izide 18 snopičev, t. j. vsake tri tedne eden po 24 kr. in se zamore uaročiti ali naravnost po pošti pri založniku Fr. Pustetu v
Ratisbonu, ali pa v knjigarnah, ktere vse sprejemajo naročnino.
—	Pridiga p reč. g. Košar j a pri razkritju Slomšekovega spominka prišla je ravnokar tudi v slovenskem jeziku ,na svitlo in se dobiva po 10 kr. v knjigarni O. Klerr-ove vdove v Ljubljani pred škofijo, Kdor pošlje 12 kr. (morda v pismenih markah) pošlje se mu pod zavitkom naravnost po pošti.
—	Letošnje knjige d r u ž b e s v. M o-horja se bodo začele skoraj razpošiljati, če se bodo nekoliko zakasnile, naj čč.. društveniki vedo, da je za to društvo toliko vneti g. Simon Janežič, tajnik družbe sv. Mohorja, moral tudi odriniti v Bosno. Toraj edboru sedaj enega važnega uda manjka. Vrh te«a ima društveni odbor uravnanje uove društvene hiše na skrbi. V kratkem se začne tiskarn ca v svojo novo hišo seliti, o kteri bodo društveniki več zvedeli iz letošnjega društvenega koledarja. Ona je v takšnem oddelku mesta, kjer bo od leta do leta večji ceno imela. Okoli društvene h.še bodo v kratkem vsa poslopja ponovlieria.
Eksekutivn« dražbo,
sv. Duha v Loki. z I lavo gore , 2.
17. avgusta: 3. Eržen od 2. Pugel s Podgore , 3. Strah Hočevar iz Zagorice , 2. Modic od sv. Gregorja
1.	Ivlančar z Vrha, 3. Žgajnar z Dedne vasi, vsi v Laščah. 3. Alilin iz Boštanja, 3. ltoznik in 2. Sitar iz Stožice , 2. Krcgar iz Dragomera,
2.	Kernc iz Suše, 2. Hočevar n Pijave gorice, 2. Petcrnel iz Žleba , 2. Perko iz Velke Ilava gore, 2. Pr mic iz Grosuplja 2. Drglin iz La-nišča, t. Primic iz lake vasi , vsi v Ljubljani. 2. Opeka iz Dolejncvasi, 2. Žnideršič iz Vlake , 2. Lenasi iz Planine , 2. Jerina iz Gorenje vasi. 2. Lenasi iz Spodnjega Logatca vsi v Logatcu. 2. VerviSčar iz Gabrovea v Metliki. 1. Mikolič iz Grdega dola v Ribnici.
l'J. avgusta: 2. Oherhauserjeva grajše. Obe-rerkevstei, 2. Gotzlnove (Leop.) reči oba v Ljubljani. 3. Strobel iz Stange, v Litiji. 3. Kolone iz Cerovca, 3. Struna iz Dolenjega Subadola oba v Novem mestu. 2. Zalaznk iz Cirkovske vasi v Logatcu. 2. Pajk iz Fužin v Žužemberku.
Na prodaj je, ali v najem se daje
posestvo
blizo Novega mesta, na veliki cesti v Metliko in Karlovec,
pri kterem je 0 oralov njiv, 3 orale travnikov, 6 oralov gojzda, in 1 oral vinograda. Poslopja so jako primerna iu v najbolšem stanu, ter pristujejo za poletno prebivališče kakšne gospode , ali za gostilno in kupčijo z vinom ali domačimi pridelki.
Natančneje se izve pri vredništvu ,,Slovenca" v Ljubljani pismeno ali ustmeno. (1)
Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3in/|„(, mernikov.
V Ljub- V Novem-	V Kranj i	V 8odra- V Mari-	V Ptuju	V Orrauin	/ Celovcu	V Zagrebu
U (> £ j Ijani	mestu	žici boru
gl. kr.	gl.~ kr.	gl.	| hr.	gl. | kr.	gl."] kr.	gl. ) kr.	gl. ] kr.	gl.	]~kr.	gl.	kr.
p. . (hektoliter fi «8	10 24	8	44	10 43 8 60	8 30	8	90	0	46	8 1 90
i semce £ m(lruik 2 65	3 12	2	60	3 20 2 6fl	2 57	2	73	2	72	2	73
I	j
,, .. (hektoliter 4 72	7 —	4	88	— — 6 —	6 -	6	50	6	8fi	7 i	—
KeŽl 1 " (mernik 1 15	2 15	1	52	— - 1 88	1 85	2	-	1	80	2 j —
, , (hektoliter 4 5	6 50	4	55	5 86 6 20	5 —	5	40	6	'<2	5 ,	20
JoCmena (mernik 1 25	2 -	1	35	I 90 1 90	1 46	1	55	2	7	I 1	36
(hektoliter 5 50	6 16	6	76	60 50 6 —	6 40	4	17	5	78	0 j	70
Ajde • ' (mernik 1 70	1 83	1	78	2 — I 85	1 97	1	26	1	86	2 j	6
„ (hektolitei 5 83	6 50	6	50	6 20 « —	5 20	7	80	1	46	8	60
"08a ' (mernik 1 80	2 —	2	_	1 90 1 85	1 52	2	40	I	36	2	66
„, (hektoliter 6 83	7 48	7	60	6 50 5 90	6 -	6	60	6	97	6	40
IurB,CB (mernik 1 80	2 24	2	35	2 20 1 52	1 85	2	53	1	84	1	97
(hektoliter 3 25	3 67	3	40	4 24	3 30	3 30	3	25	3	97	4	-
0v8n • (mernik 1 5	1 10	1	6	1 30 1 -	1 -	1	-	1	21	1	22