DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znata mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Di*.	Malih »glasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titr.a onostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popast. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankiraio.
Stev. 26.	Sreda, 1. aprila 1931.	Leto VI.
Bela vrana ali obrtniki in trgovci — proti zniževanju mezd —
na Češkem.
Kratkovidni in nerazumni kapitalistično navdahnjeni svet pričakuje od zniževanja mezd odpravo gospodarske krize. Načelstvo zveze obrtnikov in trgovcev v Ustju na Čehoslo-vaškem je pa drugačnega mnenja in je to svoje mnenje na seji dne 8. marca utemeljilo naslednje:
»Vedno iznova vznemirjajo javnost vesti o nameravanem zniževanju delavskih mezd, nameščenskih in uradniških plač z motivacijo, da so ti ukrepi neobhodno potrebni v boju proti gospodarski krizi. Akcija za znižanje mezd se pa more smatrati kot škodljiva za večino prebivalstva in za gospodarstvo. Tudi konkurenčna zmožnost domačega izvoza se ne more doseči potom oslabljenja domačega konzuma, ker je ta vendar podlaga onega. Tudi cene blagu se morajo znižati, kjer so dani za to predpogoji. To je blago tistih produkcijskih panog, v katerih so padle cene surovinam. Taka znižanja cen so naravna in v interesu gospodarstva. Obrtniki in trgovci smatrajo kot sredstvo za omiljenje in odpravo gosoodarske krize pametno gospodarsko, trgovsko in carinsko politiko, s katero se ustvari možnost dela in zaslužka. Investicije in oddaja dobav za državo in javne korporacije se morajo izvesti v najširšem obsegu. Z ozirom na silno veliko bedo med obrtniki in malimi trgovci se je na te
v	zadostni meri ozirati.«
Tako govore in mislijo obrtniki na Čehoslovaškem. In pri nas? Niti pojma ne opazimo pri naših podjetniških korporacijah glede politike zniževanja mezd. Še manj pa se zmenijo za take argumente veliki podjetniki in banke.
Nemčija sprejme Hen-dersonov predlog?
izhod, da se Evropa izogne hujšim zapletljajem.
Iz nemških političnih krogov prihajajo vesti, da pristanu Nemčija na Hendcrsonov predlog, po katerem naj se carinski dogovor med Nemčijo in Avstrijo razčisti pred Društvom narodov. Henderson je s tem Predlogom poudaril načelo, da spadajo vsa gospodarsko - politična vprašanja posameznih držav in med državami, ki so včlanjene v Društvu narodov, tudi pred ta forum, če se ta ali ona članica društva smatra prikrajšano ali moteno v svojih pravicah, in sicer tudi tedaj, če se ii to le zdi, ker le ob jasnosti in razumevanju med članicami Društva narodov je mogoče misliti na Povotjen razvoj in povoljno rešitev velikih mednarodnih problemov, kakor so ureditev carinskega vprašanja, gospodarsko sodelovanje, razorožitev in trajen mir. Če bi vprašanja nemško - avstrijskega dogovora, ki je tako silno vznemirilo skoro ves svet. zlasti Evropo, ne odobrilo Društvo narodov, bi se medsebojne razmere zaostravale do nedoslednih posledic.
Zapisnik glede carinske politike je na konferenci o carinski uniji podpisalo 26 evropskih držav, a ratificiralo je ta dogovor samo sedem držav, med katerimi je Nemčija edina velika država.
Iz tega sledi, da države tega vprašanja, kakor je vitalnega pome-
Volitve delavskih zaupnikov za leto 1931 — najlepša demonstracija delavske volie.
Uspeh svobodnih strokovnih organizacij včlanjenih pri Strokovni komisiji za Slovenijo.
lavcev in sorodnih strok pripadata 2
Meseca februarja in marca so se
vi	šile volitve delavskih obratnih zaupnikov. Zaradi tesnega prostora ne bomo navajali imen zaupnikov, ki so objavljena v 6. številki »Delavca« z dne 25. marca 1931. Potrebno se pa nam zdi, da tudi čitatelje našega lista vsaj v glavnih ali sumaričnih številkah obvestimo o tem novem uspehu svobodnih strokovnih organizacij.
Izvoljeni delavski zaupniki pripadajo po številu naslednjim organizacijam:
1. Zvezi kovinarjev Jugoslavije pripada 64 zaupnikov in 65 namestnikov.
2. Splošni delavski zvezi Jugoslavije pripada 113 zaupnikov in 116 namestnikov. Zaupniki se pa niso volili še v vseh obratih, ker več obratov (zlasti sezijskih) počiva.
3. Zvezi živilskih delavcev Jugoslavije pripada 10 zaupnikov in 10 namestnikov.
4. Osrednjemu društvu lesnih de-
zaupnika in 2 namestnika. Iz večine tovarn še ni poročil.
5. O številu zaupnikov II. rudarske skupine smo že poročali. Tu naj navedemo število zaupnikov po krajih, kjer posluje Zveza rudarjev Jugoslavije. Izvoljeni so bili zaupniki rudarjev pod imenom organizacije, in sicer: v Trbovljah 35, v Zagorju 11, v Hrastniku 4, v Rajhenburgu 5, v Črni-Mežici 4, v Lešah 2, v Zabukovci 4, v Krmelju 4, v Kočevju 1.
6. Zvezi monopolskih delavcev in delavk Jugoslavije pripada 7 zaupnikov in 7 namestnikov.
Te številke povedo dovolj jasno, kako velik vpliv imajo svobodne stro-kovne organizacije v Dravski banovini. Pomen organizacij se še tembolj dvigne, če upoštevamo, da te obratne zaupnike volijo samo večji obrati.
Nasprotniki so dobili pri volitvah neznatno število obratnih zaupnikov in namestnikov.
Delavski glas o nemSko-avstrijskem
dogovoru.
Vznemirjanje samo nič ne koristi!
Nemško-avstrijski dogovor se presoja večinoma s političnega, nacijo-nalno-šovinističnega stališča. Tudi po čehoslovaškem časopisju je zapihal tak veter. Zaraditega se nam zdi potrebno, da priobčimo v našem listu sodbo strokovnega lista, ki izhaja v Pragi in je glasilo svobodne strokovne organizacije. List pravi:
»Kaj se je zgodilo? Žal dovolj. Toda nič, kar bi dajalo komu pravico, da nastopa proti temu. Nemčija in Avstrija sta se zedinili, da v največjem obsegu med seboj odpravita carinske meje ter ustvarita nekako carinsko skupnost ter vabita tudi druge evropske države, da se pridružijo njiju dogovoru. Seveda je ta vest vplivala kakor bi treščila bomba. Dočim v Evropi sicer že več let govore o potrebi, da se omilijo carinske meje, se v praksi carine tirajo še višje, kakor dokazuje najdrastič-neje bedasto zvišanje carin na avtomobile ravno v Čehoslovaški. In sedaj sta se sporazumeli dve deželi, ki se hočeta resno lotiti zniževanja in odprave carin. Ne bomo raziskovali motivov, ki so ju privedli do tega, in ki so gotovo politične nravi. Toda z gospodarskega stališča je vsekakor pozdravljati ta korak, in tisti, ki se danes zaraditega tako razburjajo, bi storili bolje, če bi sami sebe prijeli za nos. Zakaj res je le, da je z nemško-avstrijsko carinsko unijo gospodarska nadvlada v srednji Evropi zlomljena, čeprav je bila najvažnejša naloga Če-hoslovaške, združiti nasprotujoče interese srednjeevropskih držav na gospodarskem polju. S političnimi zvezami s Francijo, neodvrnljivo ljubeznijo do Poljske, Jugoslavije in Romunije, nesmiselnim sovraštvom do Ogrske in z ničemer opravičljivo
ošabnostjo do Avstrije, deloma tudi do Nemčije, je dosegla čehoslovaška zunanja politika v malo letih, da je postala temeljito izolirana pri delu za konsolidacijo srednje Evrope. Vedno je slabo, če kdo misli, da je duša sveta in da se brez njega ne more ničesar storiti. Špekulirali so na res sijajni geografični položaj Čehoslova-ške in si mislili, da se Evropa brez njih ne more urediti. A sedaj nastopi naenkrat čisto drugi partner, ki prevzame njih vlogo. Avstrijsko-nemški carinski blok bo vsekakor imel pri balkanskih državah nerazmerno večjo privlačnost, kakor sedaj popolnoma izolirano čehoslovaško narodno gospodarstvo in najpametnejši izhod bi bil ta, da Čehoslovaška čimprej na enaki podlagi pristopi nemško-avstrij-skemu dogovoru. Ker pa pri nas v Čehoslovaški odločujejo agrarci in prestiž, ne pa razum, se bojimo, da se bo čisto gospodarsko vprašanje reševalo zopet s političnimi represalijami ter s tem še bolj kompliciralo in poostrilo. Stroške, kakor smo že vajeni, bo poplačalo delavstvo, in sicer z večjo nezaposlenostjo, ker se bo zaradi teh novih odnošajev izvoz v Avstrijo in Nemčijo, ki sta naši najboljši odjemalki, obsebi umljivo občutno zmanjšal. K carinski vojni z Ogrsko pride sedaj še vojna z neni-ško-avstrijsko carinsko unijo:	lepa
bodočnost se kaže za našo zunanjo trgovino v bodočih letih!«
Jugoslovansko-čehoslovaška trgovinska pogodba pred podpisom. Iz
Beograda poročajo, da je ministrski svet potrdil novo trgovinsko pogodbo s čehoslovaško državo in se je že trgovinski minister Demetrovič podal
v	Prago, da jo podpiše.
Novi dr2avni proraiun
objavljen. — Izdatki znašajo 13,2 milijarde dinarjev.
Dne .30. marca je bil objavljen novi državni proračun za 1. 1931/32. Proračun splošne administracije znaša 8.522,359.292 Din, proračun dr žavnih podjetij pa 4.687,944.662 Din; skupno torej i3.210,303.954 Din. No-
vi	proračun ie manjši od prejšnjega za 137,709.206 Din.
Mad2ari ne potrebujejo demokracije.
Izjava ministra Gombosa.
Trgovinski minister Gombos, ki je predstavnik prebujajočih (reci fašističnih) se Madžarov, je govoril na nekem shodu ter med drugim tudi dejal, da sedaj ni čas za politične eksperimente — mislil je na demokratično volilno reformo. Madžarska mora misliti s hladno glavo. Narod mislil je reči grofi — bi prišel sicer v nevarnost. Minister je izjavil, da si čisto lahko predstavlja Madžarsko ^rečno kot avtokratsko vladavino. V nadaljnjem izvajanju je Gombos hudo napadal idejo splošne in tajne volilne pravice.
Jugoslovanska - mad-i iarska zbornica v Beogradu.
Gospodarski stiki z Madžarsko.
V	Beogradu se je ustanovila jugoslovansko - madžarska gospodarska zbornica. Kapitalistično gospodarstvo si utira pot preko političnih simpatij in antipatij, ker to zahtevajo njega interesi.
na, niso jemale resno. Dogovor med Nemčijo in Avstrijo more torej imeti, čeprav je zbudil med državami zavist in ljubosumnje, ugodno posledico, da sc bodo druge evropske države jele resno baviti s tem vprašanjem, ki so ga doslej iz kon-
kurenčnih in nacionalnih razlogov — sabotirale.
Problem znižanja carin in evropske carinske unije je dobil z dogovorom nov impulz. Ne vemo pa, kako daleč ga bodo sabotirale druge države.
Na Španskem grozi nova vojaška diktatura?
Generali so v skrbeh za svoje položaje.
Skupina španskih generalov zahteva od vlade najodločnejše ukrepe proti revolucionarnemu gibanju in zopetno vpostavitev vojaške diktature.
Vlada se boji, da bi ta zahteva razburila množice iznova ter je odstavila voditelja akcije generala Burgueta, ki je bil predsednik najvišjega vojaškega sodišča in je tudi predsedoval zadnji obravnavi proti pučistom.
Obsodba slovenskih komunistov v Beogradu.
Obsojenih 35 obtožencev. — Inž. Gustinčič oproščen. Dne 3. marca se je pričela v Be-ogradit pri državnem sodišču za zaščito države in je bila zaključena 26. marca proti Feliksu Deutsch-bauerju in tovarišem obravnava zaradi komunistične propagande. Obravnava je bila tajna, zaraditega o nje poteku ni dovoljeno poročati. Obtožen je bil tudi inž. Drago Gustinčič, ki pa je bil popolnoma oproščen. Obsojeni so bili naslednji obtoženci (eni in contumatiam, ker so pred aretacijo pobegnili): Feliks Deutschbauer na 2 leti ro-bije.
Miloje Nemčev, ki je pobegnil, na 6 let robije.
Doma in po svetu.
Na naslov banovinskega popisnega odbora. Prejeli smo: Pri sedanjem ljudskem štetju bo vsakdo moral poleg svojega maternega jezika napovedati tudi svojo narodnost. O tem, kaj je narodnost, pa se učenjaki jako prepirajo. Kakor poročajo listi, se je dr. Wilfan, ki je predsednik društva narodnih manjšin in te stvari najboljše pozna, na svojem zadnjem predavanju v Ljubljani spretno izognil odgovoru na vprašanje, kaj je narodnost. Pri nas razumemo narodnost v kulturno-jezikovnem zmislu. Narodnost bi se torej krila skoraj v vseh slučajih z maternim jezikom. Izjema bi bila samo glede nemškutarjev, ki imajo slovenski materni jezik in nemško narodnost. Srbi pa razumejo pod narodnostjo na način romanskih narodov državno-politično pripadnost, torej približno isto kot državljanstvo. Če je stvar taka, ni na prvi pogled videti umestno vprašanje o narodnosti, ker zadostujeta vprašanji o državljanstvu in maternem jeziku. Tem manj, ker je to stvar volje, vzgoje in mišljenja vsakega posameznika in se odgovori ne bodo dali kontrolirati, ali so resnični ali ne. Ker je to notranja stvar vsakega posameznika, bi lahko kdo tudi izjavil, da je brez narodnosti, ali da je kozmopolit, ali da je evropske narodnosti. Prav bi bilo, da bi banovinski popisni odbor pravočasno pojasnil, kaj razume državna statistika pod narodnostjo, da bodo ljudje mogli na to vprašanje pravilno odgovarjati in da ne bo zmešnjave. Drugače bodo odgovori na to vprašanje brez vsake resnične statistično-znanstvene vrednosti.
Nadškof dr. Jeglič odklonil italijansko odlikovanje. Vpokojeni ljubljanski škof dr. Jeglič je, ker so mu v .Podbrdu zabranili zadnjič obisk Gorice in tovariša dr. Sedeja, krat-komalo vrnil visoko italijansko odlikovanje. Dr. Jeglič je dobil leta 1925 italijanski red sv. Mavricija in sv. Lazarja, ker se je udeležil obredov, ko so odpeljali ostanke umrlih italijanskih vojakov iz Ljubljane. Diplomo je podpisal sam Mussolini. Osemdesetletni nadškof je storil prav.
Nadškof Jeglič naj bo hvaležen italijanskim oblastem, da ga niso pustili v Gorico, ker bi ga bili fašisti tam pretepli ali pa ubili; ker so tako razburjeni nad jugoslovanskimi škofi. Jako dobra, čeprav smešna utemeljitev. Fašističnim listom seveda moramo verovati.
Pekovski pomočniki v Zagrebu se nahajajo v gibanju za obnovitev kolektivnega delovnega dogovora. Pekovski pomočniki iz ostalih krajev naj ne iščejo dela v Zagrebu, dokler to gibanje ne bo končano.
Etbin Kristan, dosedanji vodja Izseljeniškega komisarijata v New Yor-
ku, je bil uradno premeščen k Izseljeniškemu komisarijatu v Zagreb. Kristan se je pa raje odpovedal službi, kakor da bi se bil preselil v Zagreb; za stalno se je naselil v Chicagu, kjer ima med slovenskimi izseljenci mnogo prijateljev.
Železniške legitimacije za vozne olajšave bodo izdajale v bodoče teritorialne železniške direkcije; za Dravsko banovino direkcija v Ljub- j ljani.
Pekom dela preglavico — kvas. i
Za cene kruha gre. Peki ne zaslužijo nič, ker morejo napraviti iz 100 kg muke samo 120 kg kruha. In kvas je predrag. Zato pa mora biti kruli dražji po kilogramu kakor moka. Zagrebški tovarnar drož Vladimir Arko pa trdi, da peki ne govore resnice ter navaja no pekovskem glasilu »Sclnveizerische Biicker- u. Kon-ditor-Zeitung« št. 3.3, stran 6 iz leta 1931, naslednje podatke: Iz 100 kg moke se dobi 137.5 do 145.7 kg kruha. — Ta vest bo vsekakor verjetnejša kakor pa izjave zadrug, ki naj-bržc niso povsem strokovnjaške.
Kvas stane malenkost.
Gostiln ima Jugoslavija mnogo.
V Banja Luki je imel propagator treznosti, bančni uradnik Gjerič, predavanje. Rekel je v predavanju, da imamo v Jugoslaviji 45.000 gostiln in mnogo manj učiteljev in šol.
Oko se razvedri, če vidi mater in hčerko pri skupnem delu v gospodinjstvu. Kako se vesele, da Zlato-
rog-milo perilo čisti in ohranjuje!
•
Bolgarija odobrava nemško - avstrijski dogovor. Bolgarsko časopisje srčno pozdravlja carinski dogovor med Nemčijo in Avstrijo. Avstrija in Nemčija sta najboljši kupovalki bolgarskih pridelkov. Dogovor pozdravlja tudi oficijozni list »Mir«.
Proti vplivu konkordata v šoli. Glavni odbor avstrijske učiteljske zveze je sklenil izjavo, v kateri zahteva, da nameravani konkordat ne sme imeti nikakršnega vpliva v šoli, če se vlada že ne upa v Nemčiji veljavnega zakonskega prava usvojiti. Avstrijska učiteljska zveza pa odklanja sploh vsakršen konkordat, ki bi vezal šolsko zakonodajo ali socialno pravo in se bo proti takim nameram najostreje borila.
Na Salzburškem so imeli občinske volitve. Socialni demokrati so pridobili v raznih občinah v celoti deset mandatov več, kakor so jih i imeli prej. V mestu Salzburgu so dobili 6856 glasov in 14 mandatov ter so najmočnejša stranka v občinskem svetu. Hitlerjevci so dobili samo 4 mandate.
Celovec še vedno brez župana.
V Celovcu, kjer so bile občinske volitve 1. februarja, ki niso prinesle
nobeni stranki absolutne večine, pač pa socijalistom relativno večino, se ne more občinski svet konstituirati. Čeravno so se nekatere stranke združile, vendar ne spravijo skupaj potrebne večine. Pri zadnji volitvi je odpadlo na socijaliste 11, na narodne socijaliste 15 in klerikalce S glasov. Volitev župana je ostala brezuspešna.
Ena milijarda in 20o milijonov za stanovanjske hiše. Avstrija je razpisala notranje posojilo v znesku 150 milijonov šilingov, ki se bodo porabili za zgradbo stanovanjskih hiš. Iz tega posojila se bodo dajali krediti v višini 60% pri zgradbah, prosilci pa morajo imeti sami poleg stavbišča 40% kapitala, kar skupno predstavlja vrednost okrog 2 milijardi dinarjev. Kaj pa pri- nas?
Predsednik Meinlove družbe, Julij Meinl, se je te dni poročil na Dunaju z mlado Japonko Mičiko pl. To-nako. Predsednik je šef tvrdke Meinl, ki prodaja kavo in je pred par meseci odklanjal podpis kolektivne pogodbe za svoje nameščence.
5000 Tirolcev za Ameriko. Za akcijo izseljevanja v Južno Ameriko, ki jo je razvil bivši avstrijski poljedelski minister Thaler, sc je priglasilo 5000 njegovih tirolskih rojakov.
Pogreb Hermanna Miillcrja je bil velika žalna manifestacija vsega Berlina, vse Nemčije. Desettisoči so šli za krsto, sto-tisoči so tvorili molčeč špalir. Vse ulice, od palače »Vonvartsa« na Belle-Allianc-Platzu, do krematorija v Gericiitsstrasse, so bile prenapolnjene žalujočega ljudstva-Pogreba se je udeležilo poleg večine članov nemške vlade, Reichstaga, vodilnih nemških politikov, voditeljev socijalno-de-mokratske stranke, zastopnikov provincijal-iiilt nemških vlad in raznih korporacij, tudi mnogo inozemskih politikov in delegatov. Drugo delavsko internacijonalo je zastopal Vandervelde (Belgija), danske socijaliste ministrski predsednik Stauning, francoske Leon Bliftn, holandske Van Vliegen, iz Avstrije dunajski župan dr. Karl Seitz, Karl Rcnner iti Friedrich Adler; še celo 80letni Fduard Bernstein je prisostvoval žalnim svečanostim na častni tribuni. Fred palačo »Vorttiirtsa« se je v imenu stranke poslovil od pokojnika njen novi predsednik Otto VVels in predsednik intcrnucijonalc Vandervelde, pred palačo Reichstaga je imel poslovilni nagovor predsednik državnega zbora dr. Fani Lobe. Ko je prispel voz s krsto pred 'palačo predsednika republike, je izšel predsednik Hindenburg s svojim spremstvom na stopnice in je z odkrito glavo izkazal pokojniku zadnjo počast. — Hitlerjev-ci so tudi ta pogreb skušali na ogaben način izkoristili za svojo propagando. V noči pred pogrebom so po vseh cestah, koder se je imel pomikati pogreb, in ki so bile v to svrho okrašene z zelenjem in hiše ovite v črnino, natrosili svojih strankinih znakov. pločevinaste križce s kavlji (Haken-kretiz), Morali so imeti velike množine teh znakov, ki so jih trosili s pomočjo avtomobila. Mestna uprava je dala že zgodaj zjutraj ceste od teh znakov očistiti. Prebivalstvo je radi tega kršenja pietete jako ogorčene na hiilerjevce.
Prepoved demonstracij na Nemškem. Na predlog vlade je predsednik Hindenburg na podlagi § 48 ustave izdal odredbo, ki pooblašča oblasti, da nastopajo z vso strogostjo proti kršiteljem javnega miru in reda, in preprečijo shode in demonstracije na prostem. Ta odredba je bila izzvana z vedno pogostejšimi in z vedno bolj ljutimi
Mirko Prigorelič na 3 leta robijo. ;
Dušan Kermavner na 2 leti rob. j
Josip Plankar na 2 leti robijo.
Alojz Jamnik na 2 in pol leta rob.
Ruža Plankar na 1 leto str. zap.
Mladen Antič na 7 let robije.
Anton Jarc na 3 leta robije.
Ivan Erbežnik na 2 leti robije.
Josip Senica na 3 leta robije.
Alojz Močilar na 4 leta robije.
Anton Šušteršič na 1 leto robije.
Marija Draksler na 2 leti robije.
Josip Alič na 1 leto robije.
Josip Krajger na 5 let robije.
Josip Stare na 5 let robije.
Ignac Tcršck na 7 let robije (pobegnil).
Ivan Baznik na 4 leta robije.
Dr. Josip Potrč na 2 leti strogega zapora.
Josip Polanec na 1 leto robije.
Anton Mravlja na 10 mesecev strogega zapora.
Ivan Spolenak na 2 in pol leta robije.
Franc Mesner na 10 mesecev strogega zapora.
Iv. Ditinger na 1 in pol leta rob.
Val. Vister na 1 in pol leta rob.
Franc Klopčič na 18 let robije, in contumatiam.
Franc Wankmiiller na 7 let robije, pobegnil.
Viktor Koleša na 8 let robije, pobegnil.
Ernst Tomc na 4 leta robije. pobegnil.
Matija Gašič na 10 let robije, pobegnil.
Maks Stermeeki na 7 let robije.
Franc Plankl na 9 let robije, in contumatiam.
Lovro Kuhar na 6 let robije, in contumatiam.
Ivan Parovne na 10 mesecev str. zapora.
Navedeni obtoženci so se morali zagovarjati pred državnim sodiščem za zaščito države. V zaporih se pa nahaja okoli 20 jetnikov, ki niso bili izročeni državnemu sodišču in se bo proti njim vršila najbr-že v kratkem obravnava pred' rednim sodiščem v Ljubljani.
Od obsojencev so nekateri že prestali zaporno kazen, nekateri pa bodo sedeli le še kratko dobo. Obsojenci na več let pa imajo prebiti v robiji daljšo dobo.
Narotniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p, n. naročnike, ki so v zaostanku t naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati, — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
Pantelejmon Romanov:
DekliSko srce.
V	internatu moskovske »Buhari-nove univerze« je zavladal pravcati vrvež. Od učilnice do učilnice, od spalnic dijakov do sob dijakinj je hitela vest, da se je sodrug Nikolaj Malahov ustrelil, in da leži spodaj v laboratoriju s preluknjanimi senci.
Že so bili zaslišani bližnji tovariši in tovarišice. Doli je bil preiskovalni sodnik gubernijalnega sodišča s kriminalnimi uradniki.
Samomorilčevo življenje, njegovo učenje in občevanje je bilo soglasno dognano. Nikolaj Malahov je bil človek brez notranjega ravnovesja, nihče ga ni imel rad in vsak se je izogibal spora ž njim. Rad ie pil, prihajal pozno domov in je bil pri vsaki priliki grob. Včasi ga je seveda prijela marljivost in tedaj je sedel od jutra do noči v knjigah ter ni občeval z nobenim.
Posebno poglavje v življenju dijaka Malahova so bila dekleta. Tovariši bi bili pri zaslišanju najrajši zamolčali to vprašanje, kajti Nikolaj je smatral vse ženske vobče in tovarišice v internatu posebej za brezdušna telesa. Ljubavna razmerja? Ne, za kaj takega je bilo nje-
govo občevanje z dijakinjami preveč površno in odvisno od slučajnosti. Vendar se je nekoč zdelo, da je zaljubljen. To je bila Sonja Golubeva, ki je obiskovala ž njim drugi tečaj. Toda Nikolaj je bil tako trmast, da bi ji ne bil za nobeno ceno priznal svoje ljubezni. Nasprotno, bil je ž njo še bolj zadirčen nego sicer. Ves internat je poznal zgodbo, kako ga je pustila na cedilu, ko jo je na svoj zaničljiv način naročil za sestanek. Sonja se je kazala, kakor da se strinja, vzela potem s seboj tri dekleta in se sprehajala na kraju, kjer jo je čakal Nikolaj. Vprašala ga je med smehom tovarišic, če ie prišel zato. da mu zmrznejo noge. In Sonja ni bila morda klaverno, ampak veselo dekle, ki ni poznalo dolgoročnega prijateljstva in ljubezni. Vobče je bila ljubezen zanjo nekak ostanek »starega režima .
Preiskovalni sodnik je želel, da mu takoj privedejo to dijakinjo. Moral pa je čakati, kajti Sonje ni bilo doma. Toda na vse je napravila s svojo dečjo glavico, z nasmeškom, brez vsake 'lutnje in z rokami za pasom, dober utis. Kako je njen pogled prestrašeno taval od sodnika do molčečih tovarišev in kriminalnih uradnikov. In potem njena pre-
strašenost, ko je zagledala truplo. Levico ie položila na usta, obšla ž njo obraz in padla na kolena. Potem se je ugriznila v kazalec, slišalo se je tiho ječanje, toda njene oči se niso niti za trenutek oddaljile od majhne črne luknje v prestreljenih sencih.
Pri zaslišanju je na ponovna vprašanja odgovorila z odločnim glasom, da je kriva smrti tovariša Malahova, ker je bila trda in neusmiljena ž njim.
Po smrti Nikolaja Malahova sc ie Sonjin značaj zelo spremenil. Živela je tiho in samotno v svoji sobi ter je jedva odgovarjala na vprašanja. Skrbno je zbrala vse, kar je mogla dobiti od Nikolajevih zvezkov, beležk in pisem. Vedno bolj jo je omrežal spomin na mrtveca, zavest krivde na njegovi smrti je postala vsebina njenega življenja.
Tovariši, ki je v začetku niso marali, so jo pričeli spoštovati. Ko je šla na pokopališče na njegov grob, so jo spremljali pogledi usmiljenja in skrbi.
Toda neki dan ie nastal zopet velik nemir v internatu. Neki tovariš je prejel od svojcev Malahova pismo, kateremu so bile priložene zadnje Nikolajeve vrste, ki jih je bil pisal
domov. Vsebovale so izpoved njegovih slabosti, napak, vaški mladenič se ni mogel uživeti v velikomestno vrvenje, čutil se je zapeljanega, brez volje, nevrednega idealov, ki jih je oznanjala »visoka šola«. Njegovo življenje je bilo brez vrednosti, dobro le še za naboj smodnika.
Sonja je torej nedolžna! Od sobe do sobe je šel ta klic. Niti besede o njej ni bilo v pismu. Hitro pojdite po Sonjo, naj bo zopet veseja in srečna! In baš ie prihajala. »Sonja, Malahovo pismo, sicer piše same neumnosti, niti sledu Ljeninove-ga duha, toda glavno je: ni se ustrelil zaradi tebe, bilo je vse kaj ...«
Sonjin obraz je bil mrtvaško bled.
»Kaj se pravi to, ne radi mene?«
»Čitaj vendar, stvar je enostavna ! .
Sonja je zagrabila pismo, ga razgrnila čez kolena, njene oči so sc poglobile vanj in iskale nevidno pisavo med vrstami. Slednjič ga je odložila in šla v svojo sobo.
Stopila je v svojo spalnico, vzela izpod blazine zavitek papirja, vse, kar ji je bilo ostalo od Nikolaja Malahova. Stisnila je ustnice, raztrgala zavitek in koščki so leteli skozi okno. Jcčaje se je vrgla na blazino, njene rame so sc tresle od krča.
spopadi med skrajnimi levičarji in skrajnimi desničarji ob priliki razjnih javnih shodov in obhodov na prostem, pri katerih so bili pretepi in uboji iz političnih nagibov na dnevnem redu. Umevno je, da so na podlagi te odredbe prepovedane tudi protiverske demonstracije, ki so jih za velikonočne dneve nameravale nekatere radikalne ateistične organizacije. »Slovenec« skuša vso stvar predstaviti tako, kakor da bi bila vlada izdala omenjeno odredbo izključno v zaščito cerkve, kar vsekakor ne odgovarja resnici, ker so bili tu v prvi vrsti politični in javnovarstveni motivi merodajni.
Porodnice štrajkajo, V Nemčiji so prišli v letih 1901 do 1913 na’zakon 4 otroci, sedaj pa pride na zakon le 1.9 otroka. To je že huda pasivna resistenca, ki je povzročila v tridesetih letih stoodstoten padec porodov.
Kunuiuske državne železnice bodo militarizirali. Po poročilih rini:uii-skih listov je bil imenovan za generalnega direktorja državnih železnic v Rumuniji general Jonescu, kateremu je dodeljenih več častnikov in vojaških železniških bataljonov. Vlada namerava s tem imenovanjem izvesti militar.izacijo rumunskih državnih železnic.
Čehoslovaški fašisti razpuščeni. Znani Gajda, nekdanji generalisimus in predsednik nacijonalne fašistične občine, je prejel dekret od policijskega predsedstva v Pragi. s katerim je fašistična hramba razpuščena. Vzrok za to je bil ta. ker so fašisti demonstrirali proti nemškemu tonfihmt.
Za nemškimi industrijalci pojdejo y Rusijo tudi francoski in italijanski industrijalci. Nemški industrijalci pravijo, da bi se dala napraviti kupčija, toda zagotoviti mora nemški narod in plačati nemško delavstvo, če bi Rusi ne hoteli.
Drejfuss še sedaj straši. V Parizu so v J eatru de TAmbigue igrali znano dramo »Afera i)reyfuss«, proti kateri so pa od monarhistov najeti fantalini vprizorili demonstracije z žvižganjem in vpitjem in z metanjem plinskih bomb, ki povzročajo solzen je. Policiji in treznejšemu občinstvu se je cosrečilo izgnati razgrajače iz gledališča. nakar se je predstava pri napol zasedeni dvorani nadaljevala. Vse napredno občinstvo iu Zveza 'frontnih bojevnikov je napovedala monarhističnim in klerikalnim obustni kom, ki jim greben vedno bolj raste, brezobziren hoj.
Alfonzo ne razume republikan-
fevč »Neros Ohromele« poroča iz Madrida, da je kralj Alfonz izdal proklamacijo na prebivalstvo' Špa-tii.it, v kateri pravi: »Ne razumem kaj hočejo republikanci in zakaj povzročajo trajno nemire. Ako imajo večino, tedaj lahko državi svojo voljo vsilijo, če jo pa nimajo, zakaj pojem kljub temu nadaljujejo z revo-cij° in na ta način neprenehoma Povzročajo žrtve.«
Burno predavanje v Madridu. Ob
Priliki predavanja nekega vseuči-hščnega profesorja o teoriji konsti-tuante v Madridu je prišlo do hudih Pretepov. Med predavanjem se je namreč pojavil v dvorani vodja de-cemberske revolucije Alcala Zamora, ki je bil pred kratkim šele izpuščen na svobodo. En del poslušalcev je začel klicati: »Živel bodoči predsednik republike!« Nato so nastopili mon-arhistični legionarji. Razvila se je Pravcata bitka, pri čemur so bili te-Peni legionarji. Republikanci so s klici »Živela republika«, »Smrt kra-!|u« navalili na nasprotnike in jih pometali iz dvorane. Po mestu so se tudi širile vesti, da je nameravan puč, vsled ^ česar so orožniki zasedli vsa važnejša mesta v centru.
Dijaške barikade v Španiji, V Barce-om in v \ alenciji jc priSlo med dijaštvom n policijo do strastnih bojev, pri katerih se je z obeli stran, streljalo. Veliko je bilo ranjenih, sc vcc pa aretiranih. V Madridu 'n v Sevili so bile ponovne demonstracije delavcev, ki jih je policija razgnala. Rektor madridske univerze je izjavil, da je madridska policija radi svoje brutalnosti kriva krvavih spopadov.
124 smrtnih žrtev v verskih bo-«h med Judi. V Cavupuru je bilo v ferskih bojih med mohamedanci in Jmvdi ubitih prvih 89 in dlmgih 35. Oblasti sedaj obvladajo položaj, četudi še niso nemiri popolnoma zatrti.
1 ekorn bojev je nad 200 hiš zgorelo.
Gandhi je sit politike. Indijski uacijonalistični bojevnik za neodvisnost je obupal ter se misli odtegniti Političnemu življenju, ker so radikalci postali z njim nezadovoljni.
Vselndljski kongres in Gandhi. Proti sporazumu o premirju med indijskimi nacionalisti in angleško oblastjo v Indiji, ki
Ka sklenila Gandhi in indijski podkralj °rd Imun, je vstalo med radikalnimi indij-
skimi nacijonalisti veliko nezadovoljstvo in prvotno je izglodalo, da ga vseindijski ua-cijonaltii kongres sploh ne bo odobril. Na nekaterih javnih shodih je množica zavzela celo grozeče stališče proti Gandhiju. Vendar je vpliv Gandhijeve osebnosti še tako močan, da je po dolgih in strasthih debatah, potem ko je Gandhi izjavil, da bo on, če kongres ne sprejme sporazuma, izvršil samomor z gladom, kongres pogodbo vendar sprejel. S tem pa še ni rečeno, da je premirje po vsej Indiji v postavljeno, nasprotno, radikalni nacijonalisti in krogi, ki izrabljajo položaj po navodilih iz Moskve, so tembolj vneto na delu: pri tem jim dobro služi staro sovraštvo med Indijci in mohamedanci, ki je prišlo zadnje dni do izbruha zopet v Cawnpurju, kjer je bilo v pouličnih bojih 120 ubitih in 500 ranjenih. V provinci Birma so ponovno izbruhnili partizanski upori domačinov proti angleški oblasti.
Čiščenje med nameščenci tudi v Rusiji. Sovjetska vlada je svoj upravni aparat očistila najprej pri nižjih kategorijah. Sedaj se je to čiščenje pričelo pri centralnih upravah. Uprava se hoče iznebiti raznih birokratov in psevdo-strokovnjakov. Doslej je bilo odpuščenih iz služb že okoli 138
tisoč nameščencev.
*
50.00(1 samomorov je bilo lansko leto izvršenih v Evropi brez Rusije.
V	lanskem letu je 36.000 ljudi gladu
umrlo, in sicer v Šangajit, med temi je bilo 34.000 otrok. Umiranje od gladu pa tudi v letošnjem letu z vsakim dnem narašča, 'laka poročila so nam svoj čas prinašali meščanski listi samo iz sovjetske Rusije, Šan-gaj se pa nahaja, kakor znano, pod pokroviteljstvom velesil.
Nestrupeni plin. Iz Berlina poročajo, da se je zavodu za preiskovanje premoga v Miihlheimu posrečilo biološkim potom popolnoma odstraniti iz svetilnega plina smrtno učinkujoči premogovni oksid. Plin se provaja skozi blato, ki mu odvzame strup.
Gladovna stavka zdravnice. —
Zdravnica dr. Kienle, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu radi znane afere odpravljanja, je začela z gladovno stavko. Ker ni več nevarnosti, da bi mogla preiskavi škodovati, je bila izpuščena na svobodo.
Žena je moža spekla v peči. V Košicah na Slovaškem je kmet Zadomirski tožil sosedu. da je prehlajen. Ta mu je svetoval, naj gre leč v to.plo kmečko peč, kar je Zadomirski tudi storil in je v peči zaspal. Medtem je pa žena peč zakurila za kruh in je šla po opravkih. Ko se jc vrnila, je v svojo grozo našla v peči moža pečenega.
Maribor.
8 urni delavnik ni preklican.
Nekateri podjetniki v Mariboru zadnje dni trdovratno širijo med delavstvom novico, da je bil tekstilni tovarnar, inozemec I o h a n n B r a u n v Beogradu in tam zvedel, da baje ni treba več plačevati 50% poviška za nadure. Drugi zopet pravijo, da se morajo plačati nadure s poviškom 50% le za 3 mesece in zopet drugi le za 6 tednov nazaj. Nekateri tovarnarji slepo verjamejo tem govoricam in tudi zadnje dni odklanjajo delavske zahteve po plačilu 50% poviška za nadure. Kdo je pravzaprav to saja-lnonsko govorico raznesel, se ne da ugotoviti. Ve se pa, da so hodili najprej po informacije glede nadur v Ljubljano tovarnar Johann Braun ter direktor tovarne Doctor & drug, Karl Fischer in njegov namestnik g. Sama!, in da je pozneje hodil g. Braun v Beograd. Kaj si govorijo med seboj tovarnarji in kako se pustijo tolažiti od g. Brauna, nas končno tudi nič ne zanima.
Delavstvu sporočamo, da zakon o zaščiti delavstva, ki določa za nadurno delo plačilo s 50%, to je s polovičnim poviškom, ni prav nič spremenjen, ampak velja še v celem obsegu naprej.
la zakon bi se lahko spremenil le z novim zakonom, ki bi velial šele od objave v uradnem glasilu, t. j. v »Službenih No-vinah«, naprej. »Službene Novitie« pa še niso objavile nobene spremembe zakona o zaščiti delavstva. Čisto gotovo je tudi, da tega zakona, posebno v današnjem času nezaposlenosti in gospodarske krize glede 8-urnega delavnika, ne bodo spremenili, ker bi se s tem splošno stanje le poslabšalo in število brezposelnih, ki bi jih potem morala država podpirati, še naraslo, dobiček od tega pa bi imeli le inozemski fabrikanti iz Avstrije, Dunaja (dr. Zucker, lastnik tovarne Doctor & drug) in pa nemški tovarnarji iz severne Češke, kakor g. Ehrlich iz Reiclienberga, kompanjon g. Brauna v Mariboru.
Zlasti pa ne more delavstvu nihče vzeti pravice, da bi zahtevalo plačilo za izvršene nadure tekom zadnjih treh let. Noben zakon namreč ne velja za nazaj in ne more vzeti državljanu že pridobljenih pravic na podlagi prejšnjih zakonov. Delavci torej lahko vsekdar iztožijo 50% povišek nadurnega dela
za 3 leta nazaj.
Vse, kar temu nasprotno trdijo fabrikanti, je neresnično in hočejo delavstvo le begati. Glede S-urnega delavnika je povrh tega naša država vezana tudi po mednarodnih pogodbah in je čisto gotovo, da v tem oziru ne bo delala ravno Jugoslavija izjeme v Evropi na ljubo par tekstilnih fabrikan-tov, ki imajo itak zadostne dobičke, ki gre- , do vsi v inozemstvo. Delavci, ne pustite se
torej begati. Iščite informacij pri svojih organizacijah!
Smrtna kosa. Minulo nedeljo se je vršil pogreb pekovskega mojstra i,n posestnika Karla Robausa v Mariboru. Preminuli je bil v Mariboru znana osebnost, ki ,je več let načeloval požarni brambi v Mariboru, od leta 1927 pa je bil tudi občinska svetnik. V občinski odbor je bil izvoljen sv.oijčas na nemški listi. V svoji mladosti se je kot pekovski pomočnik udejstvoval v strokovni organizaciji živilskih delavcev, pozneje pa je kot načelnik pekovske zadruge trdovratno branil interese pekovskih mojstov. Pogreba se je poleg celokupnega občinskega sveta in drugih zastopnikov oblasti udeležilo veliko število prebivalstva.
Prvi državni pravdnih g. dr. Jančič pozvan v Beograd. Minulo soboto je odpotoval v Beograd mariborski prvi državni pravdnik dr. Jančič, kamor je bi! pozvan od ministrstva pravde, da reorganizira državno pravdništvo v Beogradu v praven, ki ga predvideva nov kazenski zakon, kateri se bo pričel izvajati s 1. januarjem 1932 v pokrajinah bivše Srbije, kjer velja še vedno stari srbski kazenski zakon. V odsotnosti dr. Jančiča bo vršil dolžnosti prvega državnega pravdnika g. dr. Hojnik, državni tožilec v Mariboru.
Otvoritev Bat’a oddelka v Mariboru. V soboto, dne 28. marca, jc bila otvorjena na Aleksandrovi cesti 7 moderno opremljena prodajalna in popra vi ja ln ica Bat’a čevljev. Bat'a jc imel že poprej v veletrgovini tvrdke H. J. Tttrad svojo zalogo, sedaj pa so v isti hiši popolnoma renovirali en del prodajalne na vogalu Aleksandrove ceste in Prešernove ulice. Zunanji del prodajalnih prostorov krasijo velika, okusno prirejena izložbena okna. notranjost pa je opremljena po vzorcu najmodernejših velemestnih trgovin z vsem potrebnim komfortom. Posebnost tvorijo naslonjači, kjer lahko nakupovalec udobno pomerja bogato izbero čevljarskih izdelkov. V ločenih nrostorih se zopet nahaja higienično opremljen oddelek za nego nog z vsemi potrebnimi pripravami, kjer se odjemalec na lahek način znebi neljubih kurjih očes itd. Na dvorišču jc velika delavnica za popravljanje čevljev, opremljena z najnovejšimi stroji, kjer popravljajo hitro in poceni vse vrste čevljev lastnega kakor tudi tujega izdelka. Ob priliki otvoritve so v reklamne svrhe popravljali revnim slojem čevlje zastonj ter so v dveh dneh' napravili na 700 parili čevljev nove pete. Moderni stroji omogočajo v tej popravljalnici popravilo čevljev po jako nizkih cenah; tako stanc na pr. naprava novih podplatov in pet le 25 Din. Za naše mesto je ta trgovina in popravljainica novost posebne vrste, ki vzbuja vsesplošno zanimanje. Za ostale čevljarje pa je to seveda hud udarec.
»Svoboda.« Danes, v sredo, krasno skioptično predavanje, 120 div-nih slik Švice. Začetek ob 20. uri. Pridite v obilnem številu.
Mestno načelstvo mariborsko naznanja, da se bo dne 3. aprila t. 1. pričelo s pometanjem cest in trgov, kakor v prošlih letih, v nočnem času. Hišni gospodarji, oziroma njih namestniki. se poživljajo, da pustijo temeljito očistiti hodnike in pešpoti pred svojimi hišami in vrtovi v nočnem času, ko poneha cestni promet, do najkasneje 23. ure.
V	mariborskem gledališču sta minulo nedeljo z velikim uspehom gostovala člana beograjske opere ga. Zaludova iu g. Knittl. Uprizorjena je bila komična opera »Prodana nevesta«.
Aretacija goljufivega potnika. Že
dolgo zasledovani Alfred Kretseh-majer iz Nemčije, ki je v raznih krajih naše države kar' za tri tvrdke ua goljufiv način pobiral denar za povečanje slik, je bil končno te dni aretiran v Mariboru.
Radirke, risanke, šolske škatlje, torbice in nešteto drugih produktov dobite le v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6.
Radio.
Popularizacija glasbe. Da, čas za to je
napočil. Tako beremo izvajanja nekega francoskega novinarja, ki je poslušal, kaj ljudje po cestah in hišah danes pojo in žvižgajo. Vestno je kot glasbeni referent beležit vse melodije in tako sestavil ta-le spored: »Indijska ipesem« Rimskega-Kor za -kova, fragmenti iz Beethovnovih simfonij, deli iz Peera Gyn,ta, Noetumo in Bo-lonezo Chopinovo, fragmenti Kreislerjevi, pesem brodarjev na Volgi. Pa to tje neznaten del vsega obširnega repertoarja. V primeri s podobnim predvojnim repertoarjem kaže sedanji docela drugačno lice. -Glavno zaslugo ali pa krivdo, kakor hočete, nosita pač radio in gramofon.
Vsakdo mora čitati Fr. 2geCevo knjigo
o spolni vigoii
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. ---
Deset let „Kon-zumenta".
V	torek, dne 31. marca je minulo deset let, odkar je začelo izhajati glasilo slovenskega delavskega zadružništva »Konzument«.
»Naše zadružništvo ima izvesti neenak boj z Golijatom privatnega kapitala.
Ako bi se opiralo v tem boju samo na sredstva, ki jih vporablja v konkurenčnem boju privatna trgovina in kapitalizem, bi moralo v tem neenakem boju podleči. Mi pa nočemo podleči, ampak zmagati. Zato ne smemo pustiti neizrabljenega našega najmočnejšega orožja: orožja duha, zavesti skupnosti in spoznanja, da nismo samo trgovina, ampak obenem organizirana vojska, ki je poklicana, da vrže vse dosedanje, brezposelnost nagrajujoče gospodarstvo iz svojih temeljev. Vse člane te vojske, tako zadružnike, kakor sotrudnike in člane uprave in načelstva, mora družiti iz vseh teh razlogov nerazdružljiva zavest skupnosti in velikega cilja, za kojim gremo.«
Te besede je dal izdajatelj, to je Konzumno društvo za Slovenijo, mlademu detetu na pot, ko gotovo ni mislil, da bo ta otrok doživel desetletnico in postal glasilo Zveze, ki združuje danes 59 delavskih zadrug po skoro vsej Jugoslaviji.
Ni dolga ta doba, ali ako pregledujemo seznam o dobi izhajanja slovenskih delavskih časopisov, je pač to lepa doba. Koliko je bilo med tem storjenega, koliko uspehov in bojev, pri katerih je »Konzument« po svoji najboljši moči vedno sodeloval, ve le oni, ki je sodeloval, ali pa oni, ki lista »Konzumenta«. Uspehi so častni in že ti sami uspehi nam nudijo zadostno garancijo, da bo »Konzument« lahko pripomogel še k nadaljnjim novim uspehom, ki nas še čakajo in ki so še potrebni. Ako je list že doslej opravičil potrebnost svojega izhajanja, je in bo potreben še toliko bolj poslej, ko se bližamo vedno hujšim gospodarskim krizam in pa bojem, ki jih povzročajo in jih bodo te krize še povzročile. Brez dobrega vodiča, brez stalnega mentorja in svetovalca nam bo pač težko ohraniti naše ljudi, naše zadru-garje in prijatelje dobro informirane o delu in namenih zadružništva.
Torej: ko gledamo na delo, ki ga je izvršil »Konzument« v teh zadnjih desetih letih, se moramo popolnoma jasno zavedati potrebnosti tega našega glasila tudi še v naprej in gornje besede, ki jih je dobil list na pot od ene zadruge, naj postanejo last vseh naših zadrug in zadrugarjev in naj bodo vodilna misel našega lista.
Cvetko Kristan.
OtroCJe nogavice*
črne, rujave, sive in bele, par od Din 4*90 naprej.
Moiki sokni
v vseh barvah, par Din 4*90.
Damske nogavice,
flor v temnih modnih barvah, par od Din 8*— naprej.
Damske nogavice,
svilene v vseh modnih barvah, par od Din 13*— naprej.
Moške srajce
v raznih izdelavah od Din 28*— naprej.
Kravale,
samoveznice, komad od Din 1*— naprej.
Sandali
od Din 86*— naprej.
CevelJCki
od Din St*- naprej.
:sr'"“„luna“
lastnik
Albin Prlsternlk,
Maribor, Aleksandrova 19.
Vrsta 2651-05
Prodajamo jih iz boksa in laka za Isto ceno Omogočite svoji deci, da se jim noge normalno razvijajo.
Vrsta 3762-22
Za dež in slabo vreme, podplat požebljan in iz močne kravje kože. To so čevlji za živahne dečke.
129-
Sportni čevelj za dečke iz rumenega boksa z okrašenim jezikom. Čevelj je podkovan s klinčki iz medenine. Za Solo in izlete.
Vrsta 1245-63
199,
Vrsta 1805-15
Čevelj z zaponko, s polvlsokim podpetnikom, iz rumenega semiša, s kožnim okraskom ali v raznih modnih barvah.
Praktični dekoltirani čevlji, s pol-visokim kožnim podpetnikom, izdelani iz finega boksa, rumene ali svetle moderne barve, z okusno zaponko.
Vrsta 5605-27
K pomladanski obleki za izpre-hode pripada ta lepo dekoltiran Čevelj. Okrašen s kačjo kožo z visokim podpetnikom, kaže pariško modo.
VELIKA NOČ
praznik pomladi, veselja in ljubezni, je samo enkrat v letu. Dočakajte jo v naših krasnih čevljih. Pripravili smo nove modele, nove barve in nov kroj, nove podpetnike in novo obliko — vse te novosti Vas bodo presenetile.
Pridite v delavnico, preizkusite in prepričajte se.
Vrsta 9175-03
Razen satenskih in atlasnih črnih kakor tudi v raznih barvah, prinašamo za poletje izdelan čav<;lj iz belega rips-platna za lahko poletno obleko.
199,
Vrsta 9675-38
Kako Vam ugajajo ti krasni čevlji? Okrasili smo jih okusno s kombinacijami raznih barv. Pridite, da Vam jih pokažemo.
Vrsta 1937-22
Vsi, ki ste izpostavljeni naporom, potrebujete za spomlad lažje čevlje, evo jih s trpežnimi gumijastimi podplati za neverjetno nizko ceno.
Vrsta 6627-08
Eleganten udoben čevelj za boljše gospode. Športniki na terenu in tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike.
Vrsta 6637-11
Kdor nosi obleko iz angleške tkanine, ne more biti brez te oblike
športnega čevlja, izdelanega iz najboljšega boksa in okrašenega z okusnimi luknjicami.
169-
Vrsta 3967-22
Moški čevlji iz prvovrstnega boksa za napore, s kovanimi podplati. Trpežni in udobni, ne žulijo ne noge ne žepa.
Vrsta 9677-22 Din. 249.-
Priljubljeni čevlji naših stalnih strank. Izdelani so iz najfinej&Jija boksa, z lahkimi kožnatimi podplati in gumijastim podpetnikom.
/
V brftkd dekli se Zlatica ranila bi Zlatorog le nlena simpattla.
Pri vsakem dela mamici pomaga, se vzorno trudi, da le v hiši snaga.
Po nlenih naukih se loteva vranja in razodeva mnogo, mnogo znanja. zna k Zlatorogom prati i tkanine ter čipke in različne vezenine
■Oj zlata Zlatica - glas gre okrog: lufd vse le terpentinsko milo Zlatorog.
(Nadaljevanje sledi.)
I
1
Nalagajte svoje prihranke
v Stalershl hranilnici In posojilnici o Mariboru, Rotovikl tri 6.
Mestna občina mariborska
javlja tužno vest, da je njen zaslužni občinski svetnik, gospod
KARL ROBAUS
trgovec, pekovski mojster In posestnik
dne 27. marca preminul.
Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 29. marca ob 15. uri izpred kapele mestnega pokopališča v Pobrežju na mestno pokopališče.
Maribor, dne 28. marca 1931.
ČASTEN MU BO SPOMIN!
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!) JoSIp OSIak v Mariboru. - Za konzorcij Izdala in urejule Viktor Eržen v Mariboru.