MftriOersStl PoStnlna plačan« v gotovini Obnovitev voiaške kontrole na Madžarskem? INTERVENCIJA DRUŠTVA NARODOV UTIHOTAPLJENEGA ŽENEVA, 24. februarja. Radi uniče-nja utihotapljenega vojnega orožja na Madžarskem je prišlo končno na odredbo sedanjega predsednika Društva narodov, kitajskega delegata Čeng Lo, končno vendarle do intervencije Društva narodov pri madžarski vladi, ki je dobila ukaz, da uničenega materijala ne sme prodati na dražbi. Intervencija društva narodov se sploš no odobrava in obenem naglasa, da bi ugled Društva narodov zelo trpel, V BUDIMPEŠTI RADI VOJNEGA OROŽJA. UNIČENJA Krparila mesto obnove ŠE NEKAJ ZNAČILNI HPOTEZ IZ ZADNJIH POLITIČNIH DOGODKOV. Kar smo že pred dnevi napovedali, se je zgodilo: obnovila se je zopet prejšnja vlada radikalov, davidovičevcev, SLS in , . , muslimanov. Ker je sprejetje državnega ako bi ostala provokacija Madžarske j proračuna nujno in ker Kmečko-demo-nekaznovana. Vsem postaja namreč. kratska koalicija ni mogla v nobeno vla-sedaj jasno, da- je hotela Madžarska do, ki bi naj dala sprejeti v narodni skup- s svojim nastopom zabrisati sploh vse ščixni Pf°račun v sedanji obliki, je bil mogoč edino ta izhod. To pa predvsem radi sledove tihotapstva orožja. tega, ker je Davidovič ponovno pokazal Po uladni krizi BEOGRAD, 24. februarja. Novo imenovani ministri so danes prevzeli svoje posle in prišli že zgodaj zjutraj v svoje kabinete, da rešijo najnujnejše stvari, ki so čakale na rešitev že od pričetka vladne krize. Sinoči se je vršila Je kratka seja ministrskega sveta, ki je bila zgolj informativnega značaja. Ministrski predsednik Velja Vukičevič je imel davi posvetovanje z radikalnimi ministri, posebno s prometnim ministrom, generalom Milosavljevičem, popoldne pa se bo vršila zopet seja ministrskega sveta, ki bo posvečena že važnejšim resortnim vprašanjem. Ker zunanji minister dr. Marinkovič radi bolezni ni mogel včeraj prisostvovati zapriseženju, ga je dvorni svečenik zaprisegel davi v navzočnosti ministrskega predsednika Vukiče-viča v njegovem stanovanju. Ako mu bo zdravstveno stanje dopuščalo, odpotuje zunanji minister dr. Marinkovič že v najkrajšem času na francosko riviero, da tamkaj popolnoma okreva. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal minister dr. llija Šumenko-vič. Stjepan Radič je prispel danes dopoldne iz Beograda v Zagreb in je številnim novinarjem, ki so ga pričakovali na kolodvoru, odklonil vsako izjavo. Izgredi Rlefcsančra Zubkoua BERLIN, 24. februarja. Ruski bcgu-nec, mladi Aleksander Zubkov, čegar poroka s sestro bivšega nemškega cesarja Viljema, princezinjo Schaum-burg-Lippe, je izzvala pred meseci po vsem svetu velikansko senzacijo, je postal zopet junak dneva. Preteklo noč se je mudil v nekem berlinskem nočnem baru, kjer se je živahno zabaval. V njegovi bližini je bil tudi eden izmed pažev njegove visoke soproge. Zubkov ga je pozval, naj takoj zapusti lokal, česar pa ta ni hotel storiti, češ, da je službeno v lokalu. To je Zubkova tako raztogotilo, da je neposlušnega paža vrgel na tla In ga tako obdelal z nogami,, da so morali paža odpeljati vled Številnih zunanjih poškodb na rešilno postajo. Zubkov Je bil seveda aretiran, ven-4»r takoj xoo*t taauflft«* iDommioiie so CDM Potres u Palestini JERUZALEM, 24. februarja. Sinoči je bii v Jeruzalemu in okolici močan potres, ki je povzročil med prebivalsfvom velikansko vznemirjenje. Več starih hiš se je porušilo, dočim so ostale hiše nepoškodovane. Potresni sunki so - bili kratki a močni. Človeških ŽBtev k sreči ni bilo. Kakor se zatrjuje, ni izključeno, da svojo slabo stran: pripravljal se je na ve-dobi Madžarska zopet mednarodnoilik udarec, ko pa je trebalo končno udari- vojaško kontrolo. V tem *M> pa'—j bodo razen zastopnikov velevlasti nepotrebni vsi dogodki zadmih ted-imenovani v komisijo tudi delegati ( nov, nepotrebno vse razburjenje, nepo-držav Male antante. treben ves tanvtam s kongresom Davl- dovičeve stranke, nepotrebne celodnevne debate v njegovem poslanskem klubu. Končni efekt vsega je obnova režima, ki ga je dal g. Davidovič obsoditi, z blagoslovom istega g. Dovidoviča. G. Davidovič je popustil Vukičeviču celo tako daleč, da si je dal od njega diktirati namestnika zunanjega ministra. Kmečko-demokratska koalicija je bila v dogodkih minule krize podčrtana kot močan politični faktor, preko katerega se tudi v bodoče ‘ne bo moglo več iti. Vsi politični krogi dobro vedo, da se bodo tekem budžetne razprave v narodni skupščini skušala iskati nova pota za bodoče politične kombinacije. Predvsem pa je treba poudariti, da je KDK baš v n,m7 ~A t u s tu is 1 dogodkih zadnjih tednov sijajno izkazala PARIZ, 24. februarja. Rimski ko- j kompaktnost ter razbila vse splet-responde.it »Pet.t Journala« objavlja ke j 0skus6i k5 so gH za tenii da raz_ razgovor z italijanskim ministrskim hij . frontQ prečaIlskega naroda in tako predsednikom Mussolinijem ki je med omogo2ijo srbijanskim hegemonlstom še drugim izjavil, da spor med I ta »i jo in nadaljno neovirano eksploatacijo države. Francijo nikakor m tako veliK, da ga; v minoli krizi smo tudl videu radikale ne bi bilo mogoče poravnati. Musso- j zopet enkrat kot branilce parlamenta-lini je trdno prepričan, da bo z oboje- j rizma- Bilo ie t0 takrati ko sta gg. Ra-stransko toleranco mogoče doseči; di(S in pribičevič predlagala kralju, naj sporazum, ki bo mogočno dvignil j poveri sestaVo koncentracijske vlade vpliv obeh teh velevlasti na evropsko in svetovno politiko. (T)u55olini za sporazum s Francijo izvenparlamentarni osebi. V radikal* skem taboru se je dvignil vihar in marsikdo je mislil, da je radikalska obramba parlamentarizma odkritosrčna. Kdor pa pozna zgodovino radikalne stranke, ve, da je razen v prvih letih svojega obstoja bila vsikdar zaščitnica parlamenta samo takrat, kadar je imela v rokah moč in da je bila to vedno le iz partijskih interesov. Radikalna stranka tudi tokrat ne bi branila parlamentarizma, da so bile zadnje volitve svobodne in bi bila radikalna stranka izšla iz njih s 50 do 60 mandati, kakor ji po dejanskih razmerah gredo. Ta stranka pa dobro ve, da bi postavitev izvenparlamentarne osebe na čelo vlade pomenila prvi korak k depolitizaciji državne uprave. Ona ve, da bi moralo iz najrazličnejših državnih služb izginiti na stotine in tisoče kortešev radikalne stranke, ki so danes nastavljeni brez kvalifikacije in brez strokovnega znanja v raznih službah od najvišjih do najnižjih, in da bi na njihova mesta moralo priti strogo objektivno uradništvo s potrebno strokovno in službeno kvalifikacijo. Ona tudi ve, da bi v tem trenutku prenehale v raznih ministrstvih in drugod bogato plačane intervencije, ki tvorijo danes stotinam beograjskih pljačkašev naroda sdini vir dohodkov. Ne bi se moglo več goditi to. da predsedniki radikalskih organizacij premeščajo in Izmenjavajo uradništvo, kakor to njim'konvenira, ter da izdajajo celo službena »naredjenja«, na koja mora državni uradnik dati svoj podpis, če hoče ostati'v službi. Z depolitizacijo uradništva bi se upravni aparat iztrgal iz rok radikalne stranke in bi prešel v roke države. To je, česar se boji radikalna stranka, in to je bil vzrok, da se je ob gori navedeni priliki zavzela za parlamentarizem. Žrteu boksanja Iz 6000 let starih grobou Iz grobnic kraljevske dvojice. Britanski muzej v Londonu je izdal na Tekom tančno poročilo o najdbah v kraljevskih LONDON, 24. februarja, včerajšnjega dne sta postala dva zna- j grobnicah v Uru. Največje vrednosti sta na angleška boksarja žrtev boksar- groba kralja in kraljice izza 1. 4000 pred skih matchev. Prvi je George Cair-ney, ki je v pondeljek v Edinburghu Kr. Grob je poleg groba. Kraljev grob je že izropan, kraljičin je pa najden nedo po peti rundi obležal nezavesten, j taknjen. V novoodkriti grobnici je bilo drugi pa je Bill Black, ki je dobil že ■ mnogo dragocenosti. Kraljica je nosila 10 13. t. m. v Southamptonu knockout.' prstanov in veliko število zlatih amule- Oba sta včeraj podlegla poškodbam,. tov v raznih živaiskih podobah. V *rob dobjjenlm na tekmah. iso S dali tudi na kupe toaletnih prlpo- _______ močkov iz zlata in draguljev. Še boljše je : bil za posmrtno življenje opremljen kralj. Borza Pred njegovo grobnico so našli večje * k t ^ i • število ženskih in moških okostnjakov — LJUBLJANA^ 24. februarja. Devi- ostanke žrtev, ki so morale ža kraiiem v ze: Berlin 13* 7,5, Curlh 1^9o. Dunaj | ^a pa je jjjio pred izropanjem v 801.35. London 277.50. Newyork; g-robn!ci mnogo dragocenosti in zanimi-56.86, Praga 168.68 Milan 301.10, Pa- iyo5tj> sts da sklepati po dveh velikih s rlz 223.82. Efekti: Celjska 164, srebrom okovanih vozovih, ki so zaklade Ljub. kreditna 135, Prva lirvatska Popeljali ter ostali v grobnici. 880. Kreditni z^avod 165. Vevče 135. | Kraljev grob je večji od kraljčinega, V Ruše 265—280, Sešir 125, Stavbna obokan strop so vzidane razne dragoce 6asllci št. 13 družba 56. Iz Anglije v Avstralijo v — 17 dneh. Angleški kapetan Bert Hinckler je včeraj končal svoj polet iz Anglije v Avstralijo. Trajal je 17 dni in je tako dosegel Hinckler rekord v brzini leta med Anglijo in Avstralijo. Dosedanji rekord sta iriala brata Smith, ki sta rabila za isto progo I. 1919 28 dni. Hlnchler je prispel v Avstralijo prej kakor je sam mislil, ker i# računal, da bo potreboval 18 dni. nostl, ki so ostale, ker jih roparji niso mogli izruvati. Sredi oboka ie velika krona, sestavljena Iz zlatih obročev, pramenov in draguljev. Iz zlata, srebra in dragega kamenja so tudi raznovrstni ornamenti, vzidani v stenah, stropu in celo v tleh. Roparski obiskovalci kraljeve grobnice so hlepeli samo po zlatu in draguljih, pustili so pa kupe orožja in orodja, ki predstavljajo tudi veliko vrednost po tvarini Gasilci v Darlingtonu so poslali svojim predstojnikom prošnjo, ki se ?e bavi niti s plačami niti s penzljaml. rosili so namreč samo to, da se odpravi pri njih št. 13. Vsa stvar je bila tako čudna, da je neki ameriški milijonar posetil gasilce in je dobil tamkaj sledeče pojasnilo: Prosim Vas, je rekel najstarejši gasilec, nikar ne mislite, da smo praznoverni "kakor stare ženske, številka 13 nam je bila poprej popolnoma ravnodušna. Toda med tem so se dogodile stvari, ki so nam vlile strah pred to številko. Evo nekaj prirrierov: Trije člani naše brigade so umrli tekom 13 mesccev. Tovariš, ki ima signalno številko 13, jg neprestano bolan in ga preganjajo rodbinske nesreče. Naš pokojni komandant je zadel. 8 drU pred smrtjo v brigadni loteriji številko 13. To vse nas je precej vznemi* rilo. Tudi sedanji komandant ima s številko 13 že dovolj bridkih izku-šenj. Na nekem turnirju na karte Je izgubil 13 krat zaporedoma. Kaj takega se mu ni zgodilo še nikdar v življenju. Kakor poročalo listi, bodo oblasti ugodile nedolžni prošnji gasilcev in uradno za nje odpravile številko 13. Lastnlkt avtomobilov in še večjo v znanstvenem in zgodovin-1 naj se javijo na policijskem komisarji*« \skem pogledu. * t«. da dvignejo tablice za svoja vozila, Cena 1 Din Leto II. (IX.), štev. 45 Maribor, petek 24. februarja 1928 » JUTRA' Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri pošlnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn, 440 Uprava 455 Uredništvom uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglati pe tarifu Oglase »prejema tudi oglašal oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova vile* «t.4 Mariborskim dnevni Brezplačni zdravniški državni ambulatoril NEKAJ PODATKOV IZ DELOVANJA DRŽAVNEGA INSTITUTA ZA ZDRAV-LJENJE SPOLNIH BOLEZNI. DOSEŽENI SO RAZVESELJIVI USPEHI NA TEM POLJU. Kakor povsod, kjer so bile države v vojni, tako so bile tudi v naših krajih za časa svetovnega klanja in prva leta po prevratu — strašno razširjene spolne bolezni. Da bi se ta nadloga v čim največjem obsegu odpravila, so v nekaterih državah uvedli brezplačno zdravljenje. Tudi naša Vidovdanska ustava je gotovo zlasti z ozirom na spolne bolezni določila v čl. 27., da bo skrbela država za brezplačno zdravniško pomoč, brezplačno dajanje zdravil iz drugih sredstev za čuvanje narodnega zdravja -siromašnih državljanov. V letu 1920. pa je izšla na-redba osrednje vlade »o pobijanju in zdravljenju spolnih bolezni«, ki prav velikopotezno ustvarja centre za pobijanje teh bolezni, takozvane brezplačne zdravniške državne ambulatorije in pa ambu-latorije v bolnicah. Najznačilnejši člen te naredbe je oni, ki določa, da je zdravljenje in preiskovanje v ambulatorjih za vsakogar brezplačno ne glede na njegovo imovinsko stanje. Imenovano naredbo naše vlade so odobravale razne svetovne avtoritete kakor Finger, prof. Matze-nauer itd. Tako je bil ustanovljen tudi v iMarioo-ru brezplačen zdravniški ambulatorij na Tržaški cesti št. 13, in sicer z odlokom ministrstva za narodno zdravje z dne 29. aprila 1921. Za vodjo ambulatorija je bil imenovan naš ugledni zdravnik primarij g. dr. Hugon Robič, ki je to ustanovo c-tvoril že 1. majnika istega leta. V naslednjem priobčujemo nekaj zanimivih podatkov iz delovanja ambulatorija, ki nam jih je dal na razpolago gospod primarij. Ambulatorij je nameščen v prostorih splošne bolnice ter razpolaga s 7 prostori. Ima posebno ordinacijsko sobo za moške in ženske, pisarno, serodiagnosti-Čno štacijo, prostor za fizikalično zdravljenje in dva prostora kot stanovanje za pomožno osobje. Poleg šefa je zaposlen v ambulatoriju še en lekarski pomočnik, en zvaničnik kot laborant in en sluga. Vsi pa so zaposleni tudi na dermatološkem oddelku bolnice. V prvotnem okoiišu mariborskega ambulatorija se je 1. 1923. u-stanovil še državni ambulatorij za venerične bolezni v Celju, pozneje pa je začel delovati tudi ambulatorij v Ptuju. Upoštevajoč željo ministrstva narodnega zdravja se je naš ambulatorij z vso vnemo vrgel tudi na poučevanje naroda pri zatiranju spolnih bolezni. Vršilo seje mnogo poljudnih predavanj v Mariboru in okolici, in sicer za civilno prebivalstvo, vojaštvo, šolsko mladino, za delavce v večjih delavnicah itd. Bolnikom so se delile knjige, letaki na javnih prostorih pa opozarjajo občinstvo na možnost brezplačnega nasveta in zdravljenja. Prirejenih je bilo tudi več razstav. V okviru znanstvenih večerov, organiziranih po zdravniškem društvu v Mariboru, pa je gosp. primarij dr. Hugon Robič ponovno predaval zdravnikom o zanimivih rezultatih obiskanih kongresov ter je demonstriral nebroj slučajev iz bogatega inate-rijala ambulatorija in oddelka za spolne bolezni. Zdravljenje samo pa se je vršilo v ambulatoriju po najnovejših metodah in z najmodernenejšimi uspešnimi sredstvi in preparati. Tako se vrši seveda tudi sedaj in v bodoče. Rezultat zdravniškega truda in bolnikove odkritosrčnosti ter zaupljivosti do lečnikov je vrlo razveseljiv. Število spolno bolnih znatno pada. V naslednjem prinašamo v dokaz itj trditvi nekaj številk iz službene statistike ambulato-rija. Pregledanih je bilo 1. 1921. — 851 oseb, leta 1922. — 1764,1. 1923. — 2094,1. 1924. — 1949, 1. 1925. — 1500, 1. 1926. — 1799, 1. 1927. — 1916 oseb, skupaj torej do 1. januarja tl. 11.873 bolnikov, ki so napravili v ambulatoriju 49.043 posetov. V se-rodiagnostični staciji se je izvršilo 13.191 krvnih preiskav. Podrobnejša statistika, ki je radi pomanjkanja prostora žal ne u-tegnemo objaviti, kaže zlasti razveseljivo dejstvo, da kapavica od 1. 1921 stalno, četudi zelo počasi, pada; število luetikov z vidnimi znaki bolezni je do konca leta 1923. rapidno padalo in se od tedaj čeprav počasneje pa vendar trajno manjša. Največ bolnikov na kapavici je zabeležil ambulatorij septembra 1. 1921, ko jih ie pregledal 44, najmanj pa aprila 1925 (5). Povprečno lahko ugotovimo zadnja leta 25 takih bolnikov na mesec. V sifilidi brez vidnih znakov je bil dosežen maksimum v tnajniku 1922. z 71 bolnki, minimum junija 1924 (8), povprečna številka zadnjih let pa je 17 mesečnega stanja. V ostalem beleži ambulatorij naslednje povprečne številke bolnikov na mesec tekom poslednjih štirih let: sifilis v tretjem štadiju 2, sifilis v prvem in drugem stadiju z vidnimi znaki 7, sveža sifilis v drugem stadiju 6 in sifilis v prvem stadiju 1 do 2. Znamenti Ivan Bloch je ob neki priliki rekel: »Sifilido lahko primerjamo drami, katere posamezni akti so stoletja. Od te drame so štirje akti že odigram. Mi živimo ravnokar v začetku petega. Moramo in moremo torej še skoraj eno stoletje de lati z vsemi močmi znanstvenega raziskovanja, praktičnega zdravilstva in higi-jene na to, da bo peti akt tudi zadnji, kakor se spodobi pri resnični drami.« Kakor smo videli iz gornjh vrstic, se naša oblastva in v to poklicani zdravniki nad vse resno trudjo rešiti oziroma olajšati ljudstvo strašne nadloge — spolnih bolezni. mariborsko gledališče REPERTOAR; Petek, 24. februarja. Zaprto. Sobota, 25. februarja ob 20. uri »Dobri vojak Švejk« ab. A. Kuponi. Nedelja 26. februarja ob 15. uri »Grofica Marica«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Mariborsko gostovanje »Burgtheatra« je preloženo na 12. marca. Zmeda z amnestija # Že takoj po objavi amnestije smo ugotovili, da je tozadevni ukaz skrajno pomanjkljiv in neja'sen. Medtem je ministrstvo pravde objavilo nekako pojasnilo k amnestiji, v katerem pojasnjuje v raznih točkah dvome, ki so nastali pri sodiščih ob izvajanju amnestije. Posebno nejevoljo je upravičeno vzbudila amnestija glede denarnih kazni, ki v nobenem slučaju niso amnestirane, pač pa so odpuščene zaporne kazni za iste delikte. Te prakse pri amnestijah še nikdar ni bilo in si tudi naša sodišča tozadevnih določb v amnestiji niso tako razlagala, ampak so bili že izdani sklepi, da so mutatis mutatidis amnestirane tudi denarne kazni, glede katerih je bila izrečena eventuelna zaporna kazen do dveh mesecev. Sedaj so morali to ne baš lahko delo zopet uničiti, vse tozadevne razposlane sklepe preklicati in sodišča bodo morala vse denarne kazni izterjati. Po pojasnilu o amnestiji namreč kazen tudi ni amnestirana, če je globa ae-iztirljiva, ampak mora obsojenec v tem slučaju kazen odsedeti. Pri mariborskem okrajnem sodišču se je na ta način pripetil drastičen slučaj, da je sodnik obsodil moža, ki je grozovito pretepel svojo ženo na 10 dni zapora, ženo pa, ki je tudi malo poškodovala pri tem moža, pa na malenkostno globo 50 Din. Po modrosti amnestije pa je sedaj mož amnestiran, torej brez kazni, ženi pa ostane v veljavi kazen 50 Din in bo njen kazenski iist za vedno omadeževan. Podobnih slučajev je seveda več. Efekt amnestije je sedaj malenkosten, ker so sodišča nalagala itak večinoma denarno kazen, zlasti v zadnjem času, ko je že vse pričakovalo amne stije in je bil vsak jurist prepričan, da bodo odpuščene tudi globe. Najlepše pri vsej stvari pa je to, da je prišel predlog za tako komentiranje amnestije v ministrstvo pravde iz Slovenije. — Srečke drž. razredne loterije so dospele in so naročnikom do 4. marca na razpolago. Po 4. marcu se bodo neob-novljcne srečke prodajale drugim reflek-tantom. Izžrebane so bile sledeče štev. 15.456, 53.409, 66.659, 70.286. 95.438. — Uprava »Večermka«. — Preč uratmi oblastne skupščine O priliki zadnjih razpisanih mest pri oblastni skupščini se je gnetlo prosilcev, interesentov, sorodnikov in zaščitnikov prosilcev v palači, akoravno je bila pritrjena tabla z napisom: »Intervencije v zadevi oddaje razpisanih mest pri oblastni skupščini se odklanjajo.« Neki prosilec, hudomušnež, pristaš druge stranke, se prestraši napisa, obrne v zadregi vratom hrbet in da ga nikdo ne bi opazil, steče po hodniku. Ustavi se pred drugimi vrati ter čita nad vrati nemški napis v nemških barvah: »Kommst Du hungrig vor die Tiir, komm herein und iB mit mir!« Prepričan, da so take gostoljubnosti deležni le izvoljenci vladajoče stranke v oblastni skupščini, izgine neopaženo. Zunaj ga vpraša prijatelj, če ima kaj upanja. A prosilec mu odgovori: »Edino spričeva-vala me še lahko rešijo, a nimam upanja. Nad vrati sem čital napis, ki velja meni: »Kommst Du hungrig vor die Tur, Bleibe drauBen, laB ab von mir!« Znižana voznina za avtobus-promet Maribor—Celje. Da se dvigne avtobusni promet na direktni progi Maribor—Celje, ki je začel zadnje čase nekoliko pešati, bo v kratke mvoznina za direktno progo Maribor — Celje znižana. Dosedaj se je plačalo 1 Din za km in je torej veljala vožnja do Celja ali obratno 64 Din (64 km), v prihodnje pa bo voznina znižana približno na 50 Din. O tem predlogu je včeraj razpravljal tudi mariborski mestni svet in ga odobril. Interesenti bodo ta ukrep gotovo z veseljem pzdravili. — ■ Podpore oblastnega odbora kulturnim društvom. Na včerajšnji in predvčerajšnji seji o-blastnega odbora mariborskega so razpravljali v pretežni večini o sprejetju in imenovanju novih uradnikov in nastav-ijencev v oblastnih uradih. Poleg tega je bilo dovoljenih tudi več podpor. Tako prejme n. pr. Narodno gledališče v Mariboru 50.000 Din oblastne subvencije, Zgodovinsko društvo v Mariboru 20.000 Din. I< stroškom za regulacijo Drave, ki jo izvršuje hidrotehnični oddelek pri Muretin-cih v ptujskem srezu, prispeva 20.000 Din dalje za regulacijo Črnega potoka 50.000 Din in Ledave v Prekmurju 30.000 Din. Oblastna davščina na ponočni obisk gostiln in kavarn, o kateri smo pred dnevi poročali o priliki objave tozadevne uredbe v »Uradnem listu« je po sporazumu med oblastnim odborom mariborskim in gostilničarji ter ka varnarji v Mariboru in Celju pavšalirana. S tem je prihranjeno občinstvu marsikatero razburjenje in mnogo incidentov, kakršnih se tu in tam ob večernih posetih eksekutorjev res ni bilo mogoče izogniti. Nočnih kavarn v smislu uredbe o pobira nju oblastnih davščin pa z ozirom na naš obrtni red sploh ne poznamo. Zato tudi ne pride v poštev ona večja nočna teksa. — V kratkem se bo pogodil oblastni odbor tudi s podjetniki v mestih Prek- in Med-žimurja glede pavšaliranega plačevanja davka na nočni obisk kavarn in gostiln. — Pravtako je pavšilarano plačevanje oblastne davščine na kvartanje, ki jo pobira oblast zajedno s prvoimenovano davščino. — Prva nezgoda našega potniškega letala. Potniško letalo, ki vzdržuje promet na progi Zagreb—Beograd, je imelo včeraj majhen incident. Letalo je bilo namreč prisiljeno, da se je potoma — nedaleč, od Broda — spustilo na tla, ker je mrez premočno vplival na motor in oviral let. A-vijon se je nato vrni! v Zemun, kjer so se potniki presedli v drugo letalo. Dva enodnevna sadjarska tečaja se vršita na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, in sicer: 1. V pondeijek, dne 5. marca 1.1. tečaj za precepljanje sadnega drevja. 2. V torek, dne 6. marca, tečaj za sajenje in oskrbo sadnega drevja. — Pouk je brezplačen ter traja vsak dan od 9.—12. in od 14 17. ure. Vsakdo se lahko udeleži obeh tečajev. Zanimanci naj prijavijo svojo udeležbo z dopisnico najkasneje do 3. marca ravnateljstvu šole, Letalska nesreča pri Uisokem Nad Visokim v Bosni se je pojavil v sredo popoldne aeroplan tipa Brequet, iz katerega so neprestano padali streli, kar se je zdelo ljudem zelo čudno. Bil je to aeroplan, ki je priletel iz Mostarja in ga je vodil podporočnik Friderik Lesni iz Banjaluke, opazovalec pa je bil podna-rednik Karel Prilek, rodom iz Slovenije, v gosti megli sta letalca izgubila orijen-tacijo in se znašla končno nad Visokim. Ker nista videla, kje naj bi pristala, sta hotela s streljanjem opozoriti domačine na to njuno zadrego. Ko jima je že zmanj kalo bencina, sta se spustila tri kilometre od Visokega nat la, pri čemur se je zgodila nesreča. Eno krilo letala se je namreč zlomilo, propeler pa se je zaril v zemljo. Prilek je odletel s svojega sedeža daleč vstran, Lesni pa je padel pod leta- lo, ki ga je pritisnilo na glavo in ubilo. Težko ranjenega Prileka so odpeljali v bolnico, iz katere bo odšel v najboljšem slučaju kot invalid. — Službene ponudbe. Potom borze dela dobe službo 1 brivec, 1 barvar porcelana in več vrtnarjev. Za koncert Edith Lorand je predprodaja vstopnic že pričela. Cene so nastavljene tako nizko, da je obisk o-mogočen tudi šibkejšim slojem! Priporočamo občinstvu, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji. — Poljski dijaki na našem morju. Meseca aprila se pripelje iz Varšave okoli 100 poljskih srednješolcev v našo državo, kjer stanejo 10 dni. Iz Subotice odpotujejo v Beograd, odtam pa v Dubrovnik in potem po morju dr, Sušaka ter preko Ljubljane in Maribora nazaj v Var šavo. — Ciril-Metodova družba in vžigalice. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani odgovarja na razna pisma in vprašanja, ki jih neprestano prejema od podružnic CMD radi vžigalic sledeče: Po na-redbi finančnega ministrstva v Beogradu je prevzela monopolna uprava prodajo vseh vžigalic s 1. januarjem 1928. Zalogo vžigalic ima tvrdka I. Perdan, Ljubljana za mesto Ljubljana in okolico, na deželi pa tobačne zaloge. Tovarna razpošilja vžigalice z družbino etiketo samo toliko časa, dokler ne porabi etikete. Družba do bi za to od tovarne neko dškodnio, ki pa ne bo v primeri s prejšnjimi dohodki nikakor velika. Toliko v vednost, da ne bi kdo mislil, da družba še vedno dobiva svoje prispevke. — Nesreča pri delu. Včeraj je prišla v bolnico z ranjeno desno roko 581etna dninarica Marija Krump iz Špičnika. Pri nekem posestniku je pomagala pri rezanju slame in je po nesreči prišla z roko pod rezila stroja. — Veselo sporočilo! Prijatelj, kam v soboto greš?, me vpraša moj tovariš snoči. Napisal mi je pismo Reš, krčmar pri mariborski koči, da tam v soboto bode ples. Ker v pustu zanj ni bilo časa, zato v soboto bo zares veselja tam še več in špasa. In godcev sviralo bo pet, da ti pete bo vzdigovalo, ne bo mogoče Ti sedet mlado in staro in staro bo plesalo. Vstopnine nič! In to, da veš, kolin in krafov bo obilo krčmar za nas pripravil Reš, se vince sladko bo dobilo. Ker star pregovor že veli, da na planinah nič ni greha, s seboj plesalke vzemi tri, da več zabave bo in smeha. Zato pa moj prijatelj, — zdaj v soboto druge ni pomoči: Na ples greva v planinski raj tja gori k mariborski koči.« š. 455 Mestna Oriuna sklicuje svoj redni občni zbor za soboto dne 25. t. m. ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Člani se pozivajo, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno. — Tajnik. — 458 Pevsko društvo »Luna« proslavi v soboto 25. marca svojo petletnico s prosto zabavo brez vstopnine v gostilni Kirbiš, Tomšičev drevored. Godba, ples, petje. 456 Krasne namizne garniture kakor tudi prtiče ima v zalogi tvrdka L. Ornik, Koroška cesta št. 9, po izredno nizkih cenah. VI Opozarjamo trgovce in živinorejce na današnji oglas »Govedomedike«, jugoslovanske razpošiljalnice preparatov za govedo, konje in prešiče y Mariboru. O bakšišu Domovina in sistem bakšiša. — Pobijanje bakšiša v kemalistični Turčiji. V Angori se vrši sodna razprava proti nekdanjemu turškemu ministru mornarice Ibsan Beju, ki je pri popravljanju križarke »Yavouc« spravil v žep visoke provizije ali z drugimi besedami, ker je jemal bakšiš. Bak-šiš je v srednji in zapadni Evropi nepoznan pojm, onim, ki imajo opravka na . vzhodu, na jugovzhodu in Balkanu. pa je ta beseda nekaj samoobsebi razumljivega. Ravno na vzhodu, kjer se dogaja toliko sprememb, kjer se podirajo prestoli in kjer celo sveti koran ne more obdržati svoje nekdanje veljave, je moč in oblast bakšiša — podkupnine — skozi stoletja neo-majena. Edino kemalistična vlada v Turčiji, ki odločno odpravlja vse staro ter ruši celo idilična zatišja tradicionalnega življenja, da bi usnosobila svoje podanike za moderno dobo, je podvzela boj tudi proti bakšišu. ki je po svoji diagnostiki tako star, kakor orient sam. Zlo bakšiša ali podkupnine temelji na načelu, da je treba vsako oblast izkoristiti. Vsi veljaki in organi orientalskih dežel od paše navzdol do zadnjega vaškega pisarja so prerričani, da se od plače ne živi, ampak da je treba glavne dohodke po vseh danih prilikah pridobivati iz poverjene oblasti. V deželah bakšiša je tudi ljudstvo tako navajeno na to dajatev, da bi uradnik-bela vrana, ki bakšiša ne sprejema, vzbujal veliko začudenje in v mnogih ozirih tudi nezaupanje. Zelo značilna je anekdota o kmetu, ki še ni ničesar opravil brez bakšiša. in o uradniku, ki bakšiša noče. Na takega uradnika naleti kmet slučajno, ker uradnik, za katerega ima bakšiš že pripravljen v rokah, zopet enkrat ne sprejema. Uradnik kmeta zasliši ter mu takoj izroči zahtevano uradno potrdilo. »Koliko pa zdaj to stane?« —■ vpraša kmet. — »Nič!« — odgovori uradnik. — »Če nič ne stane, je gotovo za nič!« se odreže kmet ter pu- sti potrdilo ležati na mizi. Kjer je bakšiš tako močno vsidran, tam so tudi oni, ki najodločnejše obsojajo vso korupcijo, brez moči proti njemu. V malih zadevah da vsak, da se izogne raznovrstnim šikanam, proti bakšišu na višjih mestih je pa boj brezuspešen. V največjem razmahu je bil bakšiš v nekdanji Turčiji. Kemal paša hoče sedaj to zlo izruvati s koreninami vrfed in priznati je treba, da se je lotil tega dela z največjo temeljitostjo in odločnostjo. Mož je takoj uvidel, da ne kaže zasledovati in kaznovati korupcionistov, marveč da je treba uničevati ves koruptni sistem. Tako je v kemalistični Turčiji članom velike narodne skupščine pod smrtno kaznijo zabranjeno vsako izkoriščanje političnega vpliva v sebične svrhe. Na pobijanje korupcije je mislil Kemal paša že tedaj, ko je svojo vlado in narodno skupščino nastanil namesto v prekrasnih palačah Bospora na anatolski planoti v pusti Angori. Ob Bosporu bi visoki vladni funkcijonarji in poslanci v razkošju in v stikih z raznimi elementi kmalu izgubili svoje revoluciionarno prepričanje. dočim v Angori takih skušnjav ni. Zato se tudi iz Angore brezobzirno in dosledno zasledujejo vse podkupovalne in druge korupcijske afere. Ko so n. pr. neki bogati Armenci, nekdanji vojni liferanti hoteli z bak-šišem dobiti dovoljenje za vrnitev v domovino, so se znašli v 24 urah nod ključem ne samo ohi oblastniki, ki so bili v neposrednih stikih z Armenci, temveč tudi oni, ki so podkupovanje mirno gledali. Še danes so zaprli vladni zastopnik v Carigradu, carigrajski policijski ravnatelj, šef pristaniške policije, šef kabineta notranjega ministrstva, več policijskih komisarjev in članov komisije za begunske zadeve. Duhouit slepar In stražniki Berlinski policiji se je posrečilo, da je aretirala te dni znanega prebrisanega sleparja Gardeckega, peka po poklicu. Ta človek se je špecijaliziral na osleparjenje kočijažev in šoferjev. Čim se jim je pridružil, jim je obljubil nove stranke in jih takoj peljal k njim. Med potjo pa je z izgovorom., da mora kupiti par cigaret, skočil z voza in odnesel pri tem s seboj vse, kar je našel v šoferjevih žepih. Nedavno pa je imel nesrečo, da je poleg nekega kočijaža pozabil svojo torbo za spise in v njej so našli stražniki več koščkov papirja z napisom »institut« in nekim rumunskim imenom. Preiskava je ugotovila, da je bil nosilec tega imena nedavno v zaporu. Pred meseci je dobil neki paket, ki je bil zavit s papirjem, na katerem so bili napisi »Institut«. Policiji je bilo takoj jasno, da gre za Gardeckega, ki je bil tedaj v ječi. Nato so ga takoj aretirali v njegovem stanovanju in je kmalu priznal celo vrsto tatvin. Tudi njegova prva obšodba ima zanimivo predzgodovino. Bil je namreč glavna oseba v tragediji nekega gozdarja pred štirimi leti. Imel je z njegovo ženo ljubavno.razmerje. Gozdar ga ie nekoč zasačil in ustrelil nanj. Mislil je, da ga je zadel nakar je izvršil še samomor. Gardecki se je kasneje snrl z vdovo, ki je potem vložila proti njemu tožbo radi nagovarjanja k umoru. ker ji je on dal strun, s katerim naj bi zastrupila svojega moža. Gar- I dečki je bil nato obsojen na dve leti težke ječe. Koliko ljudi lahko prežiui zemlja? S tem vprašanjem se je bavilo že mno go učenjakov, a je vsak prišel do drugega sklepa. Kot zadnji je prišel s svojimi računi avstralski statistik zavoda za znanost in trgovino v Melbournu. Najprej ugotavlja, da ponekod prebivalstvo v zadnjem času stalno narašča. Kitajska je imela po podatkih Tung-Hoa-Lua leta 1715 samo 233 milijonov prebivalcev, 'I. 1815 že 349 milijonov, 1. 1895 baje 436 mi lijonov. leta 1922 pa že blizu 450 miiijo-nov. Statistika kitajskega prebivalstva radi pomanjkanja zanesljivih podatkov seveda ne more biti posebno točna. Točna je pa prebivalska statistika Avstralije, severne Amerike in nad 200 držav Evrope in drugih kontinentov. Iz te statistike se da sklepati, da je od leta 1906 do 1. 1911 število prebivalstva naraslo za nekaj preko enega odstotka, na celem svetu je pa od leta 1S04 do 1914 prebivalstvo naraslo za 0.864 odstotka. Računa se, da živi danes na zemlji 1850 miljonov ljudi. Če bi to število letno naraslo za blizu en odstotek, potem bi se do, leta 2004 podvojilo, do leta 2085 početvori1o, dočim bi leta 2165 prebivalstvo doseglo število 14.800 milijonov. Avstralski učenjak je prepričan, da lahko zemlja preži- vi največ 7.400 milijonov prebivalcev in sicer le tedaj, če bi bilo po vsem svetu tako urejeno, da bi se vsi produkti hitro in pravilno izmenjavali. LUhisfcy za pogon avtomobila Boj proti alkoholu se nadaljuje v Zedinjenih državah z nezmanjšanim naporom. Ves zaplenjeni alkohol razlijejo oblasti v reko. tihotapci pa so strogo kaznovani. Toda praktični Amerikanci so prišli med tem na misel, da je vsekakor velika škoda, da se uničujejo velike množine alkohola namesto da bi se uporabile v kake koristne namene. Neki uradnik protialkoholnega urada v Chicagu je iznašel način, kako bi se mogel zaplenjeni alkohol koristno uporabiti. Nedavno je bilo nekemu tihotapcu v Chicagu zaplenjenih 60.000 litrov \vhiskyja, nakar je bilo določeno, da se mora ta alkohol uporabiti kot pogonsko sredstvo za — poštne avtomobile. Vseh 60.000 litrov v vrednosti nad pet milijonov frankov je bilo uporabljenih za poizkuse. Novo sredstvo se je baje izvrstno obneslo in se ga šoferji prav radi poslužujejo. Vprašanje pa je seveda, ali morda whiskyja, določenega za pogon avtomobilov. ne steče več po šoferskih grlih Spori 5mučarske tekme za prvenstvo Slovenije Delna sprememba programa. — Udeležba olimpijcev. Pred tednom dni smo objaviii službeni razpis smučarskih tekem za prvenstvo Slenije, ki jih prireja pojutrišnjem v nedeljo 26. tm. na Pohorju zimskošportni odsek ISSK Maribora. Včeraj je bil predsednik pripravljalnega odbora g. Golubovič z nekaterimi člani na tekmovalnem terenu in ugotovil, da je sneg na Pohorju za tekme prav povoljen. Vendar so bile potrebne neke spremembe glede starta in cilja, tako da bo cilj za vse tri kategorije — 1. gospodje senijorji, 2. gospodje ju-nijorji in 3. dame — Smolnik in ne Činžat. Start ostane za prvi dve kategoriji Ruška koča, za dame pa je določen Klopni vrh in ne Činžat. Tekmujejo lahko samo smučarji, ki so verificirani pri JZSS. Naslov prvaka Slovenije za 1. 1928. doseže le oni tekmovalec, ki doseže najboljši čas in je verificiran pri klubu s sedežem v ljubljanski ali mariborski oblasti. Prijavnina znaša 10 Din in jo sprejema g. J. Baloh, Vetrinjska ulica 18, Maribor, do ju tri opoldne. Naknadne prijave se bodo sprejemale proti dvojni prijavnini še najkasneje eno uro pred startom. Razen smučarjev iz Maribora in Dravske doline se udeleže tekme, kakor javljajo iz Ljubljane, tudi naše »špice« Bervar, Banovec, Režek, Jenko, Tinta in dru gi. Sodeč po zadnjih dneh bo vreme v nedeljo naravnost idealno in je pričakovati na Pohorje tudi večje množine izletnikov. Verificirani so po zadnji seji poslovnega odbora LNP-a naslednji mariborski nogometaši s pravico nastopa dne 2. marca: za Svobodo Iv. Grein, Franc Vertnik; za Maribor Franc Zemljič, Branko Volčič, Jože Majer, za Rapid Adolf Mayer, Oto Barlovič in za Železničarja Roman Jurko ter Ivan Diamant, zadnji s pravico nastopa dne 24. avgusta. Pred koncem Fife? Vsi evropski listi na dolgo in široko komentirajo izstop Angležev iz mednarodne nogometne federacije, o kateri smo tudi mi včeraj poročali. Tako pravijo n. pr. neki dunajski listi, da nima ta dogodek za Avstrijo, Češko in Madžarsko (in s tem gotovo tudi za Jugoslavijo) nikakih posledic, češ da bodo imenovane zveze kljub temu ostale v stikih z Angleži. Če pa bi nastopila Fifa radi tega tudi proti njim, bi šla iz Fife tudi Sred. Evropa... Vsekakor pa da je pričakovati u-stanovitve protifederacije. Predsednik avstrijske zveze dr. Eborstaller in njen kapetan Meisel pa pravita, da ne pride do najhujšega. Sodnik Fabris na Dunaju Praški in dunajski listi javljajo, da je določen za sodnika mednarodne tekme češkoslovaškega in avstrijskega prvaka Slavije in Admire znani zagrebški sodnik g. Fabris. Tekma bo 18. marca na Dunaju.. Brenko ženitouanjsko pota-uanje je bilo usojeno mlademu paru iz Alzaške ki se je poročil nadavno v Parizu. Po poroki in prvi gostiji, na kateri se je primerno počastil tudi neizogibni Bacchus, so se gostje vračali z nekega zleta v Pariz. Kakor je že navada, je pričel izzivati stražnik dobro razpoložene zletnikc, češ da se ne držijo prometnih predpisov. Mladi mož se je celo stepel s prometnim stražnikom, nredno se je zavedel svojega početja. Zato so ga zaprli in obsodili na dva meseca ječe. Sadnik' pa je bi! tako človekoljuben, d- je dovolil odgoditev kazni, dokler možne zaključi medenih tednov. Ženito-vanjsko potovanje mu torej ni bilo baš najprijetnejše. Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru Rnekdote iz žiuljenja slaune-ga zdravnika Ravno sedaj je minulo 20 let, odkar je umrl slavni nemški kirurg Esmaj-ch. Kakor ^večina velikih učenjakov, je bil ta mož precejšen čudak, imel je pa mnogo humorja in dobrodušnosti, kakor pričajo o njem naslednje anekdote : Neka stara dama, katero je ozdravil težke bolezni, mu je prinesla nekoč eno od svojih zlatih ribic, ki je naenkrat postala klaverna v svoji posodi. Slavni zdravnik je mirno poslušal starkino govoričenje o bolni ribici ter dejal: »Pustite mi ribo tu in pridite jutri po njo!« Kupil je drugo zlato ribico ter jo mesto bolne spustil v posodo. Starka je drugi dan z velikim veseljem odnesla »ozdravljeno« ribico! ter vsem svojim znancem na vso moč hvalila izbornega zdravnika. Hipohonderskih in mehkužnih pa-cijentov ni mogel trpeti. Nekoč pride k njemu starejša gospodična ter mu na dolgo in široko pripoveduje, da ima silne težave v želodcu, ker je z grozdjem, odtrganim z brajde, požrla pajka. Zdravnik ji nekaj časa potrpežljivo razlaga, da ne more biti radi tega nobenih slabih posledic, ker so ostre želodčne kisline že davno uničile malo živalico. Ker vse razlaganje nič ne pomaga, pa zamahne z roko, vlovi .muho ter zavpije: »Hitro odprite usta!« Gospodična stori, zdravnik ji pa vtakne v usta muho z besedami: »Vidite, sedaj bo pajek slišal brenčanje muhe In takoj bo prišel iz želodca po svoj plen. Malo potrpite, pa bosta lahko oba dva pljunili ven.« V Kielu je živel kovač, ki je uspešno zdravil živino. K njemu sc je napotil tudi slavni kirurg, ko mu je obolel konj. Kovač konja pregleda in končno tudi ozdravi. Vprašan po računu, se odreže: »Med kolegi ne računam ničesar.« — »Hvala lepa, kolega!« je odgovoril dr. Esmarch. V neki družbi, ki je o tem in onem modrovala ter se vežbala zlasti ^ definicijah, je nekdo zaprosil dr. Es-marcha, naj mu opiše pojm »živ-Ijenska pot«. Zdravnik je dal sledeči odgovor: »Zivljenska pot je podobna železnici, ki vozi hitrejše ali počasnejše na otio stran. Zdravniki so pri tej vožnji zavirači. Slabi zivirači napravijo kmalu konec vožnji.« Tudi u Zedinjenih držauah , narašča brezposelnost Že od leta 1914 naprej ni bila fcrezpo-selnost tovarniških detevcev v Zedinje-' nih državah tako občutna, kakor je od | novembra lanskega leta. Naprani novembru 1926 je padlo novembra 1927 število zaposlenih delavcev za celega pol miljena. V celem je pa danes 1.136.060 delavcev, ki so še novembra 1927 bili zaposleni, ali brez posla ali pa iščejo oosla v manjših industrijah. Najbolj se še upira naraščajoči brezposelnosti tekstilna in tobačna industrija, dočim so ž.e vse druge industrije prizadete. V jeklarni in ■Železarski industriji je padla zaposlenost za celih l0,9?o pod stanje nred letom dni in mezde so padle za 15%. Industrija za ; automobile in železniške vozove je padla za 9.8% v zaposlenju in za 10.1% v mezdah. V lesni in kožarski industriji je zaposlenost napram stanju pred letom dni za 8% manjša, mezde pa so se znižale v lesni industriii za 7.9%, v kožarski :ndu-striji za 13.8%. Dobitek na karte — domovini. Harry Buxton. bogati trgovec iz Manchestra, je prišel nekoč v igralnico v Nici z 20 funtov šterlingov in z namenom, da ta denar zaigra. Tekom dveh ur pa mu je bila sreča tako mila, da je priigral 6000 funtov. Nato se je dvignil in sklenil sledeče: 1. Da ne-bo nikdar več igral. 2. Daroval je slepim invalidom v Nici 100 funtov. 3. Brzojavil je angleškemu finančnemu ministru, da daruje ves priigrani denar za odplačilo nacijonaluega dolga. Stran -t Mariborski V E č E P N ! K Infra V Mariboru. Sne 74. IT 1928. Hans Dominik: Oblast treh Tako je stala zadeva, ko se .r Pripeljal lord Horace In sporočil zbranim ministrom, kaj da mu je zaupal dr. Glossin. V šahovski igri obstojajo nevarne poteze, pri katerih ena in ista figura istočasno napade kralja in ogroža obenem kraljico. Tako potezo je oči-vidno sedaj napravil Cyrus Stonard. Medtem ko je Anglija na vrat ra nos razmetavala milijarde za vojni materija!. je on nakupoval samo jeklo. Vezal je s tem znatne nasprotnikove sile in si pridržal možnost v danem trenutku zaslužiti milijarde za Unijo. Sedaj, ko so bili nasprotnikovi načrti znani, se iim je bilo možno postaviti v bran. To možnost na so dobili angležki vodilni možje iz informacij lorda Horace in radi so mu priznali to zaslugo. T,nrd Horare. sp ie ^ndnvoKnn vrni1 v MMtland-Castlf1. Snozrial te no-mpmbnnst in vnlivr^t svoietra arrtp- f]]cTncti nr?i dokler ni mo?ki radi /edno Madnpi^eea morskega vetra prekinil molčanje. »AH se ne bi raje vrnila Jana? Hladno že vleče od morja,« »Ne Silvester! Ostaniva še nekoliko.« . Še trdneje se je oklenila Silvestrove roke. »Danes je najin zadnji dan r Italiji. Ti ne veš, s kakim čudnim strahom mislim na bodočnost, ko se morava vrniti in ko me boš moral zopet pustiti samo.« »Jana... saj te zapustim samo za kratek čas. za nekaj dni. kvečjemu za nekaj tednov. Potem se vrnem k tebi in potem ostaneva skupaj d smr ti. Še mnogo in še lepših dni ima življenje za naju.« »Še lepših ? ... Ali je mogoče Še kai lepšega, kot sva užila te dni? Kot sanje, kakor nepopisno krasne sanje se mi dozdevajo zadnji dnevi, zadnji tedni—Najina poroka -• Lin-naiu. Kako je Atma preslepil vso družbo in sva mogla neovirano odpotovati ... čudovita vožnia preko alnskih vršacev... Potem prvi no-zdrav solnčnih italijanskih olaniav... Sredozemsko morje. Nil. piramide... Rim... to mesto se mi ni oosebno donadlo. Ti si mi oripovedoval r zgodovini in tetra mesta. Toda jaz ... pomteH. da sem vso svojo mladost nreživela v naši W*lcl in vrtu v Trentonu. Pim. to je bilo preveč zame...« Tesneje se je privila k svojemu soprogu. Dalje prihodniič Me« egleal M »Hiiijo* m •ocljaln« namen« obCInatn: »eeka beeeda 30 p, aajmanjii zneeak Din S — Mali oglasi ŽenHve. dople»vanje ie fto. ei irfeveksge aii reMenmega inadaja: veaka beeeda 60 p, najmanj« zaeeek Dia 10'—! Jabolka zelo lepa po jako nizki ceni se prodajo dnevno od 8. do 12. ure v Orožnovi ulici št. 9. 453 RuJavo torbico z malo svotico denarja in železniško legitimacijo, sem zgubila. Pošten najditelj naj jo odda v upravi »Večernika«. 452 Vetrinjski dvor išče pošteno in zanesljivo plačiUip natakarico. Nastop takoj. Hinko Kosič. 451 Prašiča smo zaklali klobas 100 nabasali V mariborski dvor cel Maribor hiti. Velk’ dobrega se tam dobi. 457 V večjem Industrijskem kraju se daje v najem majhno posestvo. Stanovanje takoj na razpolago. Ponudbe na upravo lista pod št. 454. 454 Mul! Na D'anMcah bo luftno v soboto 25. februarja zvečer v Mariborski koči. Za ples bo skrbela pristna pohorska godba, za neplesalce pa šega- vi Pust, ki bo počakal do takrat v koči Tudi pošta bo na ta dan funkcijonirala Koline in krofi sicer ne bodo zastonj, pač pa vstopnina. 439 Pisemski papir 113' najmodernejše izpeliave le pri Zlati BriSnik« slovenska m. n Polnima peresa znamk Watorman, Montblanc, Ponkala Novo! Novo! liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii Prva pomoč ponesrečenim živalim napisal profesor dr. Ferdo Kern. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vred samo Din 36*—. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Mari« boru, na Aleksandrovi cesti St 13 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii Novo! Novo! JUBILEJNI ZBORNIK ZA PETDESETLETNICO OTONA ŽUPANČIČA je pravkar izšel. Broširana knjiga velja 42 Din. vezana 56 Din, poštnina 3 Din Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Mariboru« Aleksandrova cesta it. 13 Prvovrstno inlet, gradi za žimnice, prešite odeje, volnene odeje, platno za rjuhe in 'ru o perilo, pristno češko platno, kakor sploh vse manulaktumo blago, kupite najboljše in najceneje le v trgovini I. N. Šoštarič, Maribor Aleksandrova cesta 13. V tedaj* KomokU »Jutr*« n UubJtasfe predstav«* Izdajatelja In urednik: F r s n BrozovtCv Mariboru. TMoa fcaetta^ska Stanko Detel« » Mariboru. Mimi * 4*