PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
“.pal,aeTgr;Prvinl Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 41 (12.979)
Trst, nedelja, 21. februarja 1988
Medtem ko poteka razprava o sestavi bodoče vlade
Finančni zakon in proračun v ospredju skrbi politikov
Če proračuna ne odobrijo do 31. aprila, bo dejavnost države povsem onemogočena - Pojav prostih strelcev čedalje nevarnejši
senatu kot s proračunskim zakonom v poslanski zbornici lahko zaradi teh podtalnih političnih iger znotraj sedanje večinske koalicije ter znotraj posameznih strank te koalicije ponovijo isti prizori rovarjenja organiziranih prostih strelcev, ki smo jih bili vajeni v prejšnjih dneh.
Usoda proračunskega dokumenta je trenutno važnejša kot usoda finančnega zakona. Finančni zakon, ki so ga uvedli v državno ureditev leta 1979, je v bistvu kot vsi drugi zakoni, čeprav gre za nekakšen vseobsegajoč zakon, ki omogoča hitrejšo odobritev številnih zakonskih norm, ki bi po navadni zakonodajni poti ne bile tako hitro odobrene. Prav zaradi te svoje vseobsegajoče narave je predmet živahnejših razprav, pri čemer vsaka stranka želi pristaviti svoja mnenja in popravke in tako se dogaja, da se ves postopek, kot preveč segreti motor, ustavi. Vendar to še ne bi smelo biti razlog za popolno ohromitev inštitucij. S proračunskim zakonom pa je drugače, ker gre v tem primeru za ustavno obveznost. Proračun bi moral biti namreč odobren do 31. decembra, z možnostjo, da se podaljša rok najkasneje do 30. aprila, kot določa člen 81 ustave. Če se proračun ne odobri do tega roka, država enostavno ne more izplačati svojih uslužbencev in dobaviteljev in prav tako ne more izterjati davkov. Brez odobritve proračuna država popolnoma ohromi.
Kako se bodo stranke ravnale v prihodnjih dneh? Bodo kljub prisotnosti »živega mrliča« vendarle pristale na odobritev proračunskega zakona in potem nadaljevale s političnimi dvoboji za oblast? Če bi se tudi v prihodnjih dneh spet množično pojavili prosti strelci, bi pomenilo, da ne gre samo za gole politične igre, temveč za kaj hujšega. Tedaj bi nas morala res zaskrbeti usoda demokratične ureditve.
DUŠAN KALC
RIM — Po presenetljivih pripetljajih, ki so zadnje tedne tako silovito razgibali italijansko politično življenje, se je izoblikoval nenavaden in še bolj presenetljiv položaj: vsi v bistvu želijo (seveda iz različnih zornih kotov), da bi finančni zakon in državni proračun šla čimprej skozi dokaj onesnaženo rešeto medstrankarskih in znotraj strankarskih razprtij, hkrati pa se vsi silovito zaganjajo proti vladi, ki ima začasno v oskrbi ta dva najvažnejša inštrumenta gospodarske politike. To je paradoks v paradoksu.
Kaj se lahko zgodi, če se bodo hudi porodni krči omenjenih dveh zakonskih dokumentov v prihodnjih dneh še stopnjevali in ne bo prišlo do poroda v predvidenem roku 30. aprila? V tem primeru ne bo odklenkalo samo vladi, ki je dejansko že »živi mrlič« in ima zapečateno usodo, temveč bo spravilo v resne težave tudi parlament ter odprlo možnost novih predčasnih volitev z vsemi možnimi neprijetnimi posledicami za demokratične inštitucije. Priča bi bili skratka paralizi vsega javnega življenja, in to v trenutku, ko je spričo številnih neodložljivih družbenih in gospodarskih problemov potrebna trdna in učinkovita vlada.
Politično dogajanje poteka trenutno po dveh tirih. Po eni strani dokaj umirjena razprava o načinu, kako brez nadaljnjih pogubnih pretresov spraviti pod streho finančni zakon in proračun, po drugi strani pa še vedno zelo viharna razprava o bodoči vladni sestavi oziroma o tem, kdo bo na koncu te nevarne politične igre za oblast. največ iztržil. Med tema dvema tiroma pa je žal še vedno prevelika soodvisnost. V prihodnjih dneh se tako s finančnim zakonom v
Palestinci najavili program »tedna besa«
Dve novi žrtvi nasilja na zasedenih ozemljih
Medtem ko tudi javno mnenje zahteva njegov odstop
V Avstrijski ljudski stranki prvi dvomi o umestnosti neomajne podpore Waldheimu
DUNAJ Položaj avstrijskega predsednika Kurta Waldheima postaja nevzdržen. Ob križnem ognju socialističnih vladnih partnerjev in opozicije imajo prve dvome tudi veljaki ÓVP. Generalni tajnik ljudske stranke Helmut Kukacka je namreč izjavil, da ne bo ÓVP podpirala predsednika do »samoodpovedi«. Kaj to pomeni, je precej jasno povedal podkancler Alois Mock, ki je mnenja, da stranka ne sme »utrpeti škode«. Kukacka pa navaja, da je stranka vsestransko podprla Waldheima, sedaj pa se mora predsednik potruditi, da »reši vse«.
Po vsem sodeč ljudsko stranko že skrbi, da Waldheim izgublja podporo med prebivalstvom. V zadnji anketi dnevnika Salzburger Nachrichten kar 45 odstotkov anketirancev zahteva Waldheimov odstop, podpira pa ga še vedno 42 odstotkov. To razmerje pa bi se lahko že v prihodnjih dneh spremenilo v korist Waldheimovih nasprotnikov. Že sedaj je 48 odstotkov anketiranih mnenja, da Waldheim ni povedal vse resnice.
Ob vsem tem socialisti poudarjajo, da bi lahko zadeva Waldheim povzročila pravi razkol v avstrijskem javnem mnenju. V svoji televizijski poslanici je navsezadnje Waldheim že ločil Avstrice na »dobre«, ki ga vsestransko podpirajo, in na »zlobne«, ki so »obrekovalci in lažnivci«. Socialisti so torej mnenja, da bi moral Waldheim tudi iz teh razlogov odstopiti.
Avstrijski predsednik Waldheim pa je v intervjuju za zahodnonemški konservativni Die Welt jasno povedal, da »ne bo klonil pod pritiski avstrijskih in tujih krogov« in bo ostal na svojem mestu.
Petovlje danes prizorišče mednarodne manifestacije za mir
NA 10. STRANI
JERUZALEM — Teden pred težko pričakovanim prihodom ameriškega državnega tajnika Shultza se je v Izraelu sklenil s smrtjo dveh Palestincev. Izraelski vojaki so v Cisjordaniji povzročili smrt 20-letnega Abdalaha in komaj 11-letnega Abdelkaderja. Prvi je padel pri Ramallahu, drugi pa v begunskem taborišču Tulkarem.
Nasilje, s katerim izraelska vlada še naprej rešuje palestinsko vprašanje, je neverjetno, škodi pa dobršnemu delu Izraelcev in, širše, Židov. Televizijski snemalci, ki s svojimi elektronskimi očmi beležijo primere vsakdanjega nasilja, so zabeležili številne primere, ko se skupina vojakov poda na osamljenega Palestinca ali ko vojaki streljajo tako na slepo, da ne streljajo niti v zrak.
Kako bo vojska, v sami sredi katere so že zabeležili primere neposlušnosti, odgovorila na »teden besa«, ki bo spremljal Shultzov obisk? Palestinci so proglasili ponedeljek za dan solidarnosti z mučeniki, v torek pa so že najavili, da bodo pričeli gladovno stavko in izvedli protestni sit-in pred sedeži mednarodnih organizacij. Sreda in četrtek bosta dneva »absolutne splošne stavke«, petek, dan molitve v mošejah, pa bo proglašen za dan demonstracij in protestnih akcij. V soboto se bodo Palestinci »uprli policijski uri«, od nedelje dalje pa bo sleherna vrsta upora dobrodošla. Spričo tolikšne »provokacije«, kako bodo reagirale izraelske oblasti, ki so še včeraj izjavile, da je Abdalah umrl, ker je vojaku padla pištola na tla in se sama sprožila?
Na sliki (AP): reševalci odnašajo ranjenega Palestinca
Košarka: moška B-2 liga
Važen uspeh Jadrana
^Ravenna — Jadranova dvoličnos
Dreìf P°kazala v vsej svoji ne vMljivosti, vendar so se stvari tc Dr , Iztekle kot bi si vsakdo žele ?n se ie tekma začela, in sicer us5ehom naših (86:92).
da r?^rav v Prvem polčasu kazale nov an ni ugoden za zmago, so jadra skrbpr'3°St;av^ stvari na glavo in pc Po en 1Za Pre°brat v drugem polčase jevJa.Jnem začetku (8:0) so modri bc ljetri a P°Pustili in dovolili gostite Prešli so ,Rb najprej dohiteli, nato p Vaiali v°dstvo. Obe postavi sta preč vo utirSr^n° ot:>raitlbo in sta si s teže kot nn 3 1 pot. koiia- Jadranovci s stoodstnfaV^di zaPravili nekaj po\fser bilo stln h Pril°žnosti, tako da j ° tan]e v 15. min. 39:33 za domač
ADALJEVANJE NA 15. STRANI
Na 15. zimskih olimpijskih igrah v Calgary ju
Italiji bronasta kolajna
Johann Passler je včeraj priboril Italiji prvo (bronasto) kolajno na 15. zimskih olimpijskih igrah. Na sliki pa vidimo zmagovalko včerajšnjega smuka za kombinacijo, Francozinjo Carole Merle
Namizni tenis: v ženski A ligi
Kras Globtrade prepričljiv
ZGONIK — Sinoči je v zgoniškem Športno-kulturnem središču ženska namiznoteniška ekipa Kras Globtrade gladko premagala Marateo, ki pa je nastopila nekoliko okrnjena, saj je manjkala državna štev. 13 Mauriellova, ki ima jutri nogometno prvoligaško tekmo v Neaplju, saj ne smemo pozabiti, da je kapetanka te ekipe tudi odlična nogometašica in torej vsestranska športnica. Vendar je pri Krasu Globtrade manjkala Sonja Milič, ki že ves teden zaradi poškodbe ni trenirala.
Kras je takoj silovito povedel, saj se je na prvi tekmi večera Batiničeva kar poigravala s povprečno Rizzovo, v drugi tekmi pa je Sedmakova, ki je tako NADALJEVANJE NA 15. STRANI
Odbojka: Farco Meblo nima sreče
MOGLIANO VENETO — Če smo bili pred tednom dni po domačem nastopu s Coneglianom Venetom nekoliko kritični do odbojkaric Farca Mebla, jih moramo po nastopu v Moglianu Venetu prav vse pohvaliti. Brez nobenega pretiravanja lahko rečemo, da so v prvih treh setih pokazale odlično odbojko, kot redkokdaj v letošnjem prvenstvu. To pot pa jim je žal sreča povsem obrnila hrbet, saj se je v 3.
setu pri vodstvu s 14:8 resneje poškodovala odlična Lajris Žerjal, kmalu nato, v začetku četrtega seta, pri vodstvu v nizih z 2:1, še kapetanka Cirila Kralj. Obe imata poškodovani levi gleženj (domnevni zlom) in če je bil poraz tokrat nezaslužen, je še toliko bolj tragičen, ker bosta morali obe žal dalj časa počivati.
NADALJEVANJE NA 15. STRANI
Zaradi predsinočnjega silovitega tropskega neurja
V Rio de Janeiru poplave terjale sto petdeset človeških življenj
RIO DE JANEIRO - Silovito tropsko neurje, ki je predsinočnjim prizadelo Rio de Janeiro, je povzročilo pravo katastrofo. Ogromne količine vode so na pobočjih rušile borne kolibe in stara poslopja. Po zadnjih podatkih je življenje izgubilo več kot 150 oseb, na stotine je ranjenih, brez strehe nad glavo pa je ostalo več kot 5 tisoč ljudi, v glavnem iz bornih »favelas«, ki jih je narava najbolj pestila.
Župan Rio de Janeira Saturnino Braga je proglasil izredno stanje in zaprosil za pomoč osrednje oblasti. Občinski svet je obenem prepovedal sklepno pustno prireditev. Agencije niso navedle, ali so med žrtvami tudi tuji turisti. Zaradi pusta je namreč v teh dneh v Riu več kot 100 tisoč tujih turistov.
Na sliki (telefoto AP): medtem ko je po bregovih voda povzročila razdejanje, je nižje ležeče kraje spremenila v jezero.
Za izvolitev tovarniškega sveta
Delavci Fiata so šli
V • V	1 • v v
množično na volišča
TURIN — Sindikalne organizacije uživajo spet zaupanje delavcev tovarne FIAT Mirafiori, ki je največja industrijska struktura turinskega velikana. Volitev novega tovarniškega sveta obrata se je namreč udeležilo več kot 90 odst. vseh volilnih upravičencev, kar predstavlja velik uspeh, zlasti če pomislimo na splošno krizo, ki jo v tem trenutku doživlja sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL. Manj prodorni pa so sindikati med uradniki, med katerimi je volilna udeležba za las presegla 50 odst.
Zmaga je tudi tokrat pripadala kovinarski zvezi FIOM-CGIL, ki pa je prvič po tolikih letih izgubila absolutno večino v tovarniškem svetu največjega obrata FIAT. Zveza CGIL je po neuradnih podatkih prejela 49,5 odst. glasov, medtem ko je na zadnjih volitvah dobila 55,4 odst, V novem tovarniškem svetu Mirafiorija, ki šteje 105 članov, bo CGIL imela po vsej verjetnosti 51 delegatov. Spodbuden in v
marsičem nepričakovan uspeh pa je dosegla UIL, ki je dosegla nekaj več kot 33 odst. glasov, FIM-CISL pa je dobila 17 odst. preferenc delavcev.
Sindikati so seveda zelo zadovoljni s potekom volitev in predvsem z zelo visoko volilno udeležbo. Generalni sekretarji CGIL, CISL in UIL Pizzinato,Marini in Benvenuto soglasno ugotavljajo, da pomenijo volitve v Mirafo-riju važno prelomnico in pomemben korak naprej za izhod iz krize, ki že nekaj let močno pesti italijansko sindikalno gibanje.
Najbolj zadovoljen z volilnim rezultatom je Giorgio Benvenuto, ki je mnenja, da so delavci Agnellijevega koncerna nagradili moderno in dinamično sindikalno organizacijo, ki zna učinkovito reagirati na novosti, ki si z veliko naglico utirajo pot v industrijskem sektorju. Zmerno zadovoljna sta tudi voditelja CISL in CGIL Marini in Pizzinato.
Napad južnoafriških letal na oporišči Swapo v Angoli
JOHANNESBURG — Južnoafriški lovski bombniki vrste mirage so včeraj napadli dve oporišči borcev Swapo, organizacije za osvoboditev Namibije, v južni Angoli. Včerajšnji letalski napad naj bi bil odgovor na predvčerajšnji atentat v Oshakati v južni Namibiji, kjer je umrlo 18, ranjenih pa je bilo 40 oseb. Atentat je pretorijski režim pripisal organizaciji Swapo, ki pa je odgovornost za krvavi zločin odločno zavrnila.
Iz Pretorie so tudi sporočili, da so se v bazo vrnila vsa letala, ki so sodelovala pri napadu, južnoafriški obrambni minister general Malan pa je še zagrozil Zimbabveju, da bodo južnoafriška letala izvedla podobno akcijo tudi na področju te afriške države, če bodo ugotovili, da nudi zatočišče borcem orqanizacije Swapo.
Shultz prispe danes v Moskvo
HELSINKI — Ameriški državni sekretar George Shultz se je na poti v Moskvo včeraj ustavil v Helsinkih; kjer ga je na vljudnostni obisk sprejel finski predsednik Mauno Koivisto.
Shultz bo danes iz Helsinkov odpotoval v Moskvo, kjer se bo s sovjetskim zunanjim ministrom Ševardnad-zejem pogovarjal o poteku pogajanj za omejitev strateškega orožja, podrobneje pa naj bi se lotila tudi afganistanskega in palestinskega vprašanja. Na sestanku obeh zunanjih ministrov pa bo na programu tudi priprava novega vrhunskega srečanja med Reaganom in Gorbačovom maja ali junija v Moskvi.
Sodniki nadaljujejo preiskavo o pokolih v poljskem Deblinu
RIM — Rimsko vojaško sodišče nadaljuje preiskavo o pokolih italijanskih vojakov v poljskem taborišču v mestecu Deblin, približno sto kilometrov severvzhodno od Varšave. Vojaški tožilec se je včeraj več kot tri ure pogovarjal z načelnikom rimskega generalnega pravdništva Mariom Brunom, ki je bil po kapitulaciji Italije več mesecev zaprt v deblinskem taborišču. Sodnik Bruno, ki je bil takrat oficir, se je prostovoljno javil vojaškim sodnikom, ki so doslej zaslišali že približno trideset prič tistih tragičnih in še nerazčiščenih dogajanj. Sodniki bodo v bližnji bodočnosti zaslišali tudi nekatere zgodovinarje in ni izključeno, da bodo v kratkem odpotovali tudi na Poljsko, da na mestu samem preverijo vesti in srhljive podatke, ki jih je pred dvema tednoma obja-
vil varšavski tednik »Stolica«. Karabinjerji pa medtem po nalogu sodnikov iščejo vse tiste, ki so preživeli deblinsko tragedijo in ki imajo kaj povedati v zvezi z nacističnimi pokoli v zloglasnem taborišču »Stalag 270«. Dragocene podatke o preživelih je vojaškim sodnikom posredovalo Vsedržavno združenje nekdanjih deportirancev.
Neki grški dnevnik pa je medtem objavil vest, o kateri so v Grčiji sicer že pisali, da so Nemci oktobra leta 1944 vrgli v zrak vlak, ki je nato zgrmel v morje. Vlak naj bi peljal tristo italijanskih vojakov, ki so jih nacisti ujeli po kapitulaciji fašistične diktature. Grške oblasti močno dvomijo o verodostojnosti teh vesti in pravijo, da je vlak res zagrmel v morje pri Korintu, v njem pa ni bilo italijankih vojakov.
Brez hitrih posegov Zemlji grozi smrt
WASHINGTON — Našemu planetu so dnevi šteti. Prvič v dolgi zgodovini človeštva morajo sedanje generacije čimprej odločiti, ali bodo ohranile življenje na Zemlji, ali pa jo bodo spremenile v mrtvo puščavo. To je apokaliptični sklep dolge študije washingtonske znanstvene ustanove Worldwatch Institute, ki je včeraj objavila pravo patološko sliko »zdravstvenega stanja Zemlje«.
Letošnja diagnoza je za razliko od prejšnjih dobesedno srhljiva. Človek je v zadnjih 40 letih spremenil kemično sestavo atmosfere, z nesmotrno sečnjo je grozljivo skrčil tropske gozdove, povečala se je erozija rodovitne prsti, širijo se puščave, z njimi pa se širi pas lakote. Zaradi onesnaženja je stanje prav tako dramatično tudi na razvitem Severu. Posledice pa so po vsem sodeč butnile na dan prav v zadnjem obdobju. Nedvomno je temu botrovala predvsem večja naravovarstvena osveščenost znanstvenikov in navadnih ljudi kot dejansko stanje.
Znanstvenike pa najbolj skrbi naše ozračje. Kot izhaja iz znanstvene študije, pošiljajo termične elektrarne, industrija in avtomobili letno v ozračje pet milijard ton ogljikovega dioksida. Zaradi požigov pri krčenju gozdov se ta številka letno zviša na sedem milijard ton. Dodati je treba še kakih sto milijonov ton žvepla in nekaj deset milijonov ton dušikovega oksida. Vsi ti plini preprečujejo izžarevanje toplote, da se temperatura na našem planetu zaradi učinka tako imenovane tople grede postopoma viša. Povprečna temperatura se je v zadnjem desetletju zvišala za pol stopinje Celzija. Do konca stoletja se bo dvignila vsaj za eno stopinja. Posledice te otoplitve bodo katastrofalne. Led na tečajih se bo postopoma topil, morska gladina se bo dvigala... Morje bo tako zalilo naj-rodovitnejše obmorske nižine. V začetku prihodnjega stoletja bo gladina le za meter ali dva višja od sedanje, ob izteku stoletja pa bo morska gladina narasla za dvajset metrov. Zaradi taljenja večnega ledu na Severnem tečaju pa bo tudi Zalivski tok spremenil svojo smer, tako da bodo temperature v severni Evropi nižje od sedanjih, v Sredozemlju pa bo neznosna vročina. Morski tokovi bodo spremenili svojo smer tudi drugod, 'da se bo podnebje na Zemlji popolnoma spremenilo.
Tesno povezani z ozračjem so seveda tudi gozdovi. Pred 10.000 leti je bilo na Zemlji 6,2 milijarde hektarjev gozdov, danes jih je ostalo le 4 milijarde, saj letno posečejo enajst milijonov hektarjev gozdov. Ta neurejena sečnja najbolj pesti tropske gozdove, ki so najtežje obnovljivi. Tropski gozdovi imajo namreč izredno zapletene ekosisteme, ki jih je
skoraj nemogoče umetno obnoviti. Manjše poseke se same obnovijo v nekaj desetletjih, kjer pa so tropske gozdove krčili z buldežerji in bagri, bo treba tisoč let, da se obnovi prejšnje stanje. Kako nesmiselno je krčenje tropskega pragozda, pa zgovorno potrjuje podatek, da v tropskem pragozdu bujno rastje ni odvisno od rodovitnosti tal, temveč od večplastnih rastlinskih združb. Krčenje takih gozdov za pridobivanje nove obdelovalne zemlje je torej nesmotrno, saj je po prvih obilnih letinah pridelek boren. Da pa bi bila mera polna, s krčenjem tropskih gozdov in nesmotrnim izkoriš-čevanjem suhih savan posredno vplivamo na širjenje puščav. To velja predvsem za sahelski pas v Afriki, ki v zadnjem desetletju prehaja iz ene suše v drugo, tako da se Sahara neustavljivo
uničevanja gozdov je po mnenju številnih strokovnjakov demografska eksplozija. Število ljudi se je lani povečalo za 86 milijonov, tako da ima naš planet sedaj kakih 5 milijard ljudi. Ta usta rabijo seveda novo obdelovalno zemljo, nove pašnike..., tisočletni pragozdovi morajo torej izginiti pod človeško sekiro.
Nič manj dramatično pa ni poglavje kemičnega onesnaženja na razvitem Severu. Kemija je po vsem sodeč zbežala človeškemu nadzorstvu. Živosrebrove in svinčeve spojine so le vidni del orjaške plavajoče ledene gore, še bolj nevarni so pesticidi. V lažnem upanju, da bodo z njimi zvišali hektarski donos, so predvsem v Tretjem svetu prekomerno zvišali njihovo porabo. Rezultati so porazni, saj letno zaradi herbicidov in insekticidov umre 40 tisoč ljudi, večina žuželk je z mutacijami dosegla večjo odpornost do insekticidov. Kmetijstvo se torej vrti v začaranem krogu. Ker so postale žuželke odpornejše, kmetje rabijo še večje količine insekticidov.
Letno poročilo ustanove Worldwatch Instituta pa se ne omejuje samo na diagnozo, saj človeštvu daje tudi terapijo, s katero lahko prepreči neizbežni konec. Kot prvo ustanova zahteva večjo energetsko smotrnost, v bistvu predlaga zamenjati energetsko razsipništvo z doslednim varčevanjem. Poročilo navaja, da bi z izboljšavami tako v industrijski proizvodnji kot z novimi avtomobilskimi motorji lahko že do leta 2.000 privarčevali kakih 25 odstotkov celokupne energije. Kot drugo bi moralo človeštvo zaustaviti demografsko eksplozijo, ker je osem milijard ljudi skrajna meja, ki jo lahko prenese naš planet. Nenazadnje bi moralo človeštvo revidirati vse svoje razvojne načrte, denar, ki ga danes nalaga v oboroževalno tekmo, pa preusmeriti v dobro človeštva.
širi proti jugu. Glavni krivec
Ob polletnem obračunu zanimiv predlog Cit
CONTO GIOVANE ■ RAČUN MLADIH 18-24
Imetnikom tekočega računa pošilja Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio di Trieste običajno polletno bilanco, ki je enostaven in razumljiv instrument za popoln ter racionalen nadzor nad vsemi operacijami v zadnjih šestih mesecih. Ob tej priložnosti bančni zavod Bit opozarja na »Conto Giovane - Račun mladih 18/24« kot pomembno pobudo, ki mladim omogoča, da odgovorno in programirano upravljajo s svojim denarjem
^idilntT
Hlfl- .W2Sfté,fc*nca?
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
banka, ki ti nudi nekaj več
Pri roparskem napadu na blindiran furgon pri Bologni
Ubit mlad zapriseženi stražnik Roparji pobegnili brez plena
BOLOGNA — V napadu na blindiran furgon varnostne službe »La patria« je bil v petek zvečer pred supermarketom v Casalecchiu di Reno ubit'zapriseženi stražnik Carlo Beccari, trije stražniki pa so bili ranjeni. Od teh je bil Francesco Cataldi huje ranjen, tako da so ga morali operirati in je njegovo življenje še vedno v nevarnosti, Michele Nardella in Alberto Giacomelli pa sta bila le lažje ranjena in bosta okrevala v nekaj dneh.
Kot kažejo prvi rezultati preiskave, naj bi kriminalci napadli stražnike, potem ko so ti iz blagajne supermarketa Coop že dvignili dnevni izkupiček. Šlo naj bi za 100 milijonov lir, v furgonu pa je bilo še dodatnih 150 milijonov, ki so jih že prej dvignili v nekem drugem supermarketu v okolici Bologne. Napad se je začel z eksplozijo, ki naj bi, tako domnevajo preiskovalci, zmedla stražnike. Toda ti so takoj reagirali in prišlo je do streljanja, v katero je posegel tudi neki karabinjer v civilu, ki se je prav takrat nahajal v bližini. Spopad je bil usoden za 26-letnega Beccarija, ki je umrl med prevozom v bolnišnico. Napadalci se plena niso polastili, toda uspelo jim je pobegniti.
Po nekaterih ocenah naj bi bilo napadalcev 5 ali 6 in nekateri od njih naj bi pobegnili z zelenim Y10, ki so ga kasneje našli na bregu reke Reno. Preiskovalci so tudi ugotovili, da je bil avto dan prej ukraden v Bologni. Pri begu naj bi uporabili še en avtomobil, ki ga pa za zdaj še niso našli.
Preiskovalci so tudi dokaj odločno izključili možnost, da bi šlo za teroristično akcijo, čeprav je včeraj v bolonjsko redakcijo dnevnika Unità prišlo telefonsko sporočilo, s katerim si je odgovornost za napad na furgon prevzela ekstremna desničarska teroristična organizacija »Avanguardia nazionale«. Predstavnik Digosa iz Bologne je ob tem izjavil, da že nekaj let niso zabeležili-primera, da bi se razne teroristične skupine skušale samofi-nancirati z roparskimi napadi.
Po menju preiskovalcev način napada kaže, da je šlo za načrtovano akcijo organiziranega kriminala, saj je bil v zadnjih mesecih eksploziv uporabljen pri dveh napadih na pošto, 30. januarja pa v neuspelem napadu na coop v Riminiju, kjer je bil prav tako ubit neki zapriseženi stražnik.
Rdeča armada v Vatikanu
Papež Janez Pavel II. je včeraj sprejel člane zbora in folklorne skupine Rdeče armade, ki gostuje v Italiji. Izbrani predstavniki sovjetske vojske so se izkazali kot izredni plesalci in »mednarodni« pevci, saj so se pomerili tudi v izvajanju italijanskih narodnih pesmi	(Telefoto AP)
Etiopski gverilci ne bodo še izpustili ugrabljencev
krajini Goggiam že nekaj let ceste, vodovode in druge družbene strukture, gverilci ERPR pa trdijo, da ti načrti koristijo le vladi iz Adis Abebe v vojaške namene in ne krajevnemu civilnemu prebivalstvu.
Tesfai je spet uradno zahteval, da se morajo Italijani čimprej dokončno odpovedati načrtu Tana-Belai in odpoklicati v domovino vsa podjetja, ki tam delajo. Doslej so po mnenju gverilcev ERPR iz Rima prišli samo neuradni in polovični signali dobre volje in razpoložljivosti, gverilci pa zahtevajo od italijanske vlade točna in resna jamstva, saj v nasprotnem primeru ne bodo izpustili ugrabljenih italijanskih tehnikov. Za usodo Bellinija in Baroneja se je pred kratkim zanimal tudi mednarodni Rdeči križ, ki pa, sodeč po neuradnih vesteh, ni utegnil stopiti v stik z njunimi ugrabitelji.
RIM — Italijanska tehnika Paolo Bellini in Salvatore Barone, ki sta od 16. novembra lani v Etiopiji v rokah protivladnih gverilcev, sta živa in zdrava, a se ne bosta v bližnji bodočnosti vrnila domov. To je v intervjuju za zasebno televizijsko postajo »Canale 5« izjavil voditelj gverilske skupine EPRP skupine Tafesse Tesfai, ki pa ni potrdil, a tudi ne zanikal novinarskih vesti o stikih in o pogajanjih z italijansko vlado za osvoboditev ugrabljenih delavcev.
Tesfai je podčrtal, da sta bila Bellini in Barone zaposlena v podjetju, »ki je izvajalo načrte, ki so v popolnem nasprotju z realnimi interesi etiopskega ljudstva ter koristijo samo strahovladi Mengistuja in njegovih pajdašev«. Gre za znani načrt, ki nosi ime Tana-Belai in ki je po mnenju italijanske vlade izrazito humanitarnega značaja. Podjetje So.Ri.Ge. iz Parme gradi v etiopski po-
V kratkem nov predlog o prisilnem bivališču
RIM — Notranje ministrstvo bo v kratkem predložilo parlamentu zakonski osnutek za korenito revizijo normativa o prisilnem bivališču za mafijce, ki je v teh dneh v središču ostrih polemik. Proti temu zakonu so glasno nastopili številni župani iz Lombardije, Veneta in iz Furlanije-Julijske krajine, katerih občine bi morale v kratkem sprejeti nekatere nevarne voditelje organiziranega kriminala. Predložitev zakonskega predloga je napovedal minister Fanfani v Beneventu, kjer je v teku skupščina pokrajinskih svetovalcev iz vse države.
Notranji minister je tudi napovedal, da bo v kratkem vlada pripravila serijo zakonskih predlogov za revizijo vlog in pristojnosti krajevnih uprav, posebno pokrajin, ki so v zadnjem času izgubile pomembne upravne pristojnosti. Fanfani je mnenja, da je provinca pomemben družbeni in upravni dejavnik, zato jo je treba v vseh smislih ovrednotiti. Minister je govoril tudi o pomenu bližnjih upravnih volitev, pri katerih bo sodelovalo nad sedem milijonov državljanov.
Letalski nesreči v ZDA
RALEIGH, ATLANTIC CITY — Nenaklonjene vremenske razmere so povzročile v ZDA dve letalski nesreči, v katerih je umrlo osemnajst oseb.
V Severni Carolini je strmoglavilo majhno dvomotorno letalo Searin-gen S2-4. Do nesreče je prišlo približno kilometer proč od vzletne steze, od desetih potnikov in dveh članov posadke pa ni nihče preživel nesreče.
Prav tako je bilo slabo vreme krivo, da je nedaleč od letališke steze strmoglavilo tudi dvomotorno letalo Piper Navajo PA-31 v New Jerseyu. Letalo je strmoglavilo med pristajanjem, v nesreči, ki se je pripetila v bližini letališča Pomona pri Atlantic Cityju, je izgubilo življenje šest potnikov.
»Trčenje« SZ-ZDA v Črnem morju
lahlf*511' fotograf na ameriškem rušilcu Caron je posnel trčenje s sovjetsko čilr"? fregato Mirka 12. februarja v Črnem morju. Trčenje bi skoraj povzro-nud diplomatski incident med obema velesilama	(Telefoto AP)
V iskanju novih oblik organiziranja in združevanja
Izziv ljubljanskih študentov
LJUBLJANA — Zadnje tedne se v krogih študentske mladine v Ljubljani vse bolj vrstijo razprave o novih oblikah organiziranja in združevanja, bodisi v okvirih uradne Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), kot tudi izven nje. V razpravo je zdaj posegel tisk, bržkone pa se obetajo še nadaljnji zapleti. Zanimanje in radovednost sta vsekakor še zmeraj uprta v žarišče te nove razprave (ali če hočemo polemike), to je na ljubljanski Filozofski fakulteti od koder so konec lanskega leta prišli njeni prvi impulzi.
Ravno na tej fakulteti (ki že od nekdaj velja za avantgardno) so študentje na eni izmed fakultetnih skupščin sklenili, da ukinejo tamkajšnjo osnovno organizacijo ZSMS in da ustanovijo novo, neodvisno študentsko entiteto. Na skupščini so sklenili tudi, da bo nova organizacija delovala po načelih parlamentarnega mehanizma in ji zato neuradno dali ime Študentski parlament. Ta je še na isti skupščini sprejel nekaj programskih odločitev, v prvi vrsti zahtevo po racionalizaciji univerzitetnega študija. V dokumentu, ki so ga poslali Izobraževalni skupnosti, univerzitetnemu in fakultetnemu svetu, so študentje zagrozili, da bodo v znak protesta zoper skupne predmete (sem sodijo nekateri družboslovni predmeti in tako imenovana splošna ljudska obramba in družbena samozaščita) izvedli bojkot teh predmetov, če do polovice marca ne bodo pristojni organi sprejeli zahtevo po skrajšanju in vsebinski obogatitvi učnega urnika. Po mnenju Študentskega parlamenta naj bi ti predmeti bili čisto odveč, njihov smisel naj bi edinole bil v »ideološki indoktrinaciji«.
Čeprav je vprašljivo, ali se bodo zahtevam študentov iz filozofske fakultete pridružili tudi njihovi kolegi iz drugih ljubljanskih fakultet, pa je jasno, da se je Študentski parlament s to akcijo dotaknil precej boleče točke slovenske univerze. Da so nekateri predmeti odveč, ni nobena skrivnost, dejstvo pa je tudi, da je. število učnih ur eden od tistih ključev, po katerem dobiva posamezna fakulteta finančna sredstva. Pri tem pa velja še neka druga ugotovitev; Študentski parlament je akcijo sprožil ravno v času, ko so uradne strukture ZSMS na univerzi v precejšnji krizi. To velja še zlasti za univerzitetno konferenco ZSMS, kjer so spori v njenem predsedstvu privedli do ohromitve njenega delovanja, to pa zaradi osebnih prerekanj in spornih odločitev pri imenovanju novega vodstva glasila Tribuna, tako da je jeseni odstopilo sedem od petnajstih članov tega organa. Decembra je zaradi premajhnega odziva delegatov odpadla problemska konferenca, s katero so želeli rešiti neprijetno situacijo, nič boljši pa ni niti položaj v vrstah baze. Kot primer bi omenili volitve predsedstva osnovne organizacije ZSMS na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Volilnega zbora se je udeležilo le 17 študentov,
predsedstvo pa je bilo (glede na to, da niso smeli voliti tisti, ki so kandidirali ter bivša predsednica) izvoljeno le z dvema glasovoma za in enim proti. Zaradi vse glasnejših zahtev po volitvah za novo univerzitetno konferenco, je sedanje predsedstvo razpisalo za 24. februar nove volitve, še pred tem pa bo razpravljalo o položaju na filozofski fakulteti.
Akcijo študentov na tej fakulteti pa medtem nekateri uokvirjajo bodisi z organizacijskega kot tudi političnega vidika. Študentski parlament primerjajo z nekdanjo Skupnostjo študentov, to je avtonomno organizacijo, ki je delovala do leta 1974 in je bila ena od predhodnic sedanje ZSMS. Skupnost študentov ni bila upeta v toge strukture širše mladinske zveze, to pa je ravno tisto, za kar se voditelji Študentskega parlamenta najbolj ogrevajo. Jasno je vsekakor, da obstoječe stanje na organizacijski ravni študentov terja korenite spremembe. Tega so se, kot kaže, zavedali že mnogi in nekateri od teh so se oglasili v zadnji številki Mladine, kjer so predlagali spremembo postopka za izvolitev vodstvenih organov študentske univerzitetne organizacije. V predlogu se nikakor niso zavzeli za odcepitev od matične ZSMS, so pa predlagali parlamentarni mehanizem, kar je zadosten razlog za »izziv« toliko opevani demokratizaciji javneqa življenja.
IVAN VOGRIČ
Egipt zahteva ekstradicijo Naserja iz Jugoslavije
KAIRO — Egipt je včeraj uradno zahteval od Jugoslavije izročitev Kaleda Abdela Naserja, sina nekdanjega predsednika Gamala, za katerega je državni pravdnik v četrtek zahteval smrtno 'kazen, skupaj z drugimi 18 člani teroristične organizacije "Egiptovska revolucija".
Jugoslovanske oblasti, pravi tiskovna agencija ANSA, so zagotovile, da bodo egiptovsko zahtevo vzele v pretres, vendar pa je treba omeniti, da med obema državama ni sporazuma o ekstradiciji.
Egiptovski tisk piše, da so preiskovalci v stanovanju nekega obtoženca v Kairu odkrili dokument, v katerem starejši Naserjev sin priznaval, da je pretihotapil v Egipt orožje tako, da ga je skril v diplomatski kovček.
Kaled Naser se trenutno nahaja v Jugoslaviji skupaj z družino.

Odposlanstvo SZDL v Furlaniji
Konkretne možnosti za nov zagon gospodarskega sodelovanja ob meji
ii:
1

il

I li_____Mi MSI I______iii§|
bori,
simoBm
O predčasni upokojitvi in »pokojninski strehi«
Dogovor o novem zagonu medsebojnega gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ki je bil dosežen med nedavnim obiskom predsednika Mikuliéa V Rimu, odpira možnosti za hitrejši napredek kooperacije zlasti na sosednih območjih Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, saj obstajajo za to poleg razpoložljivih sredstev tudi potrebna pripravljenost poslovnih krogov z obeh strani meje, pa tudi že vrsta projektov za vzpostavitev konkretrnih oblik sodelovanja med podjetji z obeh zainteresiranih območij.
Tako bi lahko strnili zaključek srečanja med odposlanstvom SZDL iz Slovenije, ki ga je vodil predsednik Jože Smole, in predstavniki gospodarskih krogov iz videmske pokrajine, ki ga je pripravil predsednik krajevne trgovinske zbornice Gianni Bravo pretekli četrtek na sedežu Furlanskega centra za zunanjo trgovino v Vidmu.
Pogovori so zajeli široko pahljačo splošnih gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in še zlasti specifične oblike sodelovanja med obmejnimi območji obeh držav. Furlanski gospodarstveniki so z velikim zanimanjem sledili izvajanju predsednika Smoleta, ki jim je predočil najnovejša dogajanja okrog osnovnih gospodarskih problemov v Jugoslaviji. Smole je med dru-gimn poudaril, da se bo SFRJ izmotala iz sedanje krize predvsem s prehodom k tržnemu gospodarstvu in s povečanjem izvoza domačih proizvodov na tuje trge, v prvi vrsti na zahtevnejša tržišča s konvertibilno valuto. Pri tem ima Slovenija še posebno vlogo, da namreč s svojim razvitejšim gospodarstvom nastopa tudi kot nosilec ideje za prodornejše nastopanje na tujih tržiščih. S povečanjem izvoza si bo Jugoslavija po eni strani zagotovila devize, potrebne za poravnavo zunanjih dolgov, po drugi pa se bo hkrati tudi odločneje vključila v mednarodno delitev dela in si priskrbela sodobno zahodnoevropsko tehnologijo. Nadaljnje vodilo za razvoj notranjega gospodarstva — je še pristavil Smole — je okrepitev malega gospodarstva, ki so ga v Jugoslaviji ves povojni čas zanemarili. In prav pri razvoju malega gospodarstva lahko pride do posebne veljave sodelovanje med najožjimi sosedi, to je med Slovenijo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Jugoslavija bo nadalje v kratkem v okviru napovedanih ustavnih amandmajev korenito spremenila predpise, ki zadevajo vlaganje tujega kapitala v jugoslovanska podjetja, tako da bo ta oblika sodelovanja zanimivejša in privlačnejša za tuje partnerje. Predvsem bo delež tujega partnerja pri skupni pobudi lahko presegal 49%, po novem bo dovo-
ljen tudi tranfer dobička, tuji partner pa bo lahko tudi aktivno soupravljal joint venture. Jugoslavija in še zlasti Slovenija si pri tem pričakujeta, da bodo spremenjeni predpisi privabili več partnerjev iz Italije in še posebno iz dežele Furlanije-Julijske krajine.
Z novim dogovorom, doseženim med nedavnim obiskon predsednika ZIS Branka Mikuliéa v Rimu, se na tem področju kot rečeno odpirajo obsežne nove možnosti razvoja. Gospodarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z domačimi podjetji že pripravila tudi spisek možnih skupnih pobud na obmejnih območjih ter ga tudi že izročila pristojnim gospodarskikm organom v Furla-niji-Julijski krajini — je zaključil Smole.
Predstavnik industrijske zveze Nascimbeni je nato orisal stališče proizvajalcev iz videmske pokrajine, ki so — je naglasil — močno zainteresirani za razvoj proizvodnega sodelovanja s Slovenijo, kar velja še posebej za lesno industrijo in kovinopredelovalne obrate. Prisotni so nato obširneje obravnavali tudi vprašanje poslovanja po avtonomnih računih, pri čemer je bila po eni strani poudarjena potreba po povečanju splošne blagovne menjave med Italijo in Jugoslavijo, s čimer se bo avtomatično povečalo tudi poslovanje po avtonomnih računih, s furlanske strani pa je bila poudarjena tudi nujnost odprave primanjkljaja v višini 20 milijard lir na goriškem računu in pa potreba po vključitvi končnih lesnih izdelkov v blagovne spiske za obmejno menjavo. Videmski gospodarstveniki so pokazali veliko zanimanje za možnost sodelovanja v okviru prostih carinskih con, ki so predvidene v Kopru, Ljubljani, Sežani, Novi Gorici, Mariboru in Celju (tu bodo lahko delovale tudi proizvodne organizacije s 100-procetnim tujim kapitalom), o čemer je dal daljšo informacijo član odposlanstva SZDL Jože Korinšek.
V svojem zaključnem nastopu je predsednik videmske zbornice Bravo omenil nedavni obisk predsednika GZS Bulca v Furlaniji ter že začete pogovore o možnem uresničevanju najbolj »zrelih« projektov za skupen nastop ter izrazil pričakovanje, da bodo pristojni forumi v Italiji in Jugoslaviji dali prednost, v okviru novega zagona gospodarskega sodelovanja med jadranskima sosedama tudi v okviru olajšav po zakonu štev. 49, proizvodnim in drugim ekonomskim pobudam, ki se bodo porodile na obmejnih območjih Slovenije in Furlanije-Julijske krajine.
Elio Fornazarič
Vpr.: »Kot odvisen delavec sem zaposlen že točno 35 let in čeprav imam komaj 55 let, mi pravijo, da bi se lahko že upokojil. Ker pa imam višjo plačo komaj v zadnjih treh letih, bi rad delal še kako leto, da bi si popravil povprečje. Po vašem bi bila taka odločitev dobra? Zanima me tudi, kako je s »pokojninsko streho« in če pride za pokojnino v celoti v poštev plača, ki je lani presegala 40 milijonov lir?« E. F.
Odg.: Zavarovanci pri pokojninskem zavodu INPS imajo pravico do predčasne starostne upokojitve (pred 60. letom starosti) pod pogojem, da njihova zavarovalna doba znaša vsaj 35 let, oziroma, da je akreditiranih najmanj 1820 tedenskih prispevkov. Pri tem pa moramo upoštevati omejitev, da se pri tej obliki upokojitve ne upoštevajo morebitna obdobja bolezni, oziroma brezposelnosti. Pravico do te pokojnine imajo vse kategorije zavarovancev, se pravi tako odvisni delavci, kot tudi samostojni delavci, vendar le v kolikor niso več v rednem delovnem razmerju. Odvisni delavec mora torej biti obvezno odpuščen iz službe, medtem ko kmetje, obrtniki in trgovci lahko še dalje opravljajo svojo samostojno dejavnost.
Iz gornjega dopisa izhaja, da imate z zavarovalnega vidika pogoje za predčasno starostno upokojitev, vendar pa po svoji uvidevnosti lahko podaljšate svoj delovni status še za 5 let in si tako zagotovite najvišjo možno pokojninsko dobo 40 let. Po obstoječih zakonskih določilih izračunamo pokojninski znesek na osnovi povprečja kosmate plače v zadnjih petih letih, pri tem pa se upoštevajo nominalni prejemki iz zadnjih dveh let, starejša tri leta pa so podvržena ovrednotenju na podlagi inflacije in se tako dejansko povprečje nekoliko zviša. Kosmata plača za leto 1986 se pomnoži s koeficientom 1,0544, za leto 1985 z 1,1166, za leto 1984 z 1,2107 in za leto 1983 z 1,3448. Za vsako leto zavarovanja pritičeta dva odstotka petletnega povprečja: za 35 let znaša 70 procentov, za polno dobo štiridesetih let pa 80 procentov. Ce, recimo, vaše petletno povprečje znaša 30 milijoftov na leto, vam pritiče 70 odstotkov in bi vam INPS danes odmeril kosmato letno pokojnino v vrednosti 21 milijo-
nov lir, oziroma 13 mesečnin po en milijon 620 tisoč lir.
V vašem dopisu sprašujete, kako je s »pokojninsko streho«, se pravi z najvišjo kosmato plačo, ki pride leto za letom v poštev za odmero pokojninske osnove. Trenutno je za leto 1988 določena zgornja meja plače v znesku 38 milijonov 725 tisoč lir in kdor ima višje prejemke se mu dejansko prispevki nad omenjeno vsoto ne upoštevajo. Vendar pa bi moral ta princip ob odobritvi finančnega zakona za leto 1988 biti bistveno spremenjen, saj člen 34 predvideva poseben mehanizem, ki je osnovan na različnih pasovih prejemkov in odstotkih, ki pridejo v poštev za pokojnino:
1.	od 1. 1. 1988 dalje namreč do sedanje »strehe« 38.725.000 lir pritičeta 2 odstotka za vsako leto zavarovanja, kot je to veljalo že prej;
2.	za višje prejemke do 51.504.000 lir (povečanje za 33 odstotkov) pritiče 1,5 odstotka za vsako leto z največ 60 odstotki za 40 let (mesečni povišek 589.800 lir);
3.	v tretjem pasu do 64.283.000 lir se odstotek zniža na 1,25 za vsako leto (največ 50 odstotkov za 40 let z mesečnim poviškom 491.500 lir);
4.	za kosmate plače nad 64 milijonov 283 tisoč lir se zreducira na en odstotek za vsako leto zavarovanja. Ko bo torej stopil v veljavo nov zakon, bodo nekateri lahko uveljavili znatno višjo pokojnino.
Na prvi pogled torej kaže, da bi bilo koristno, če ostanete v službi se vsaj dve leti in si tako precej »popravite« petletno povprečje, obenem pa izkoristite precej ugodnejša določila v zvezi s »pokojninsko streho«. Vendar pa naj vas opozorim na hipotetično možnost, ki bi vam lahko prekrižala račune. Med raznimi novostmi napovedane pokojninske reforme, ki naj bi stopila v veljavo že letos, naj bi bilo tudi povečanje povprečja plače, ki pride v poštev za odmero pokojnine od sedanjih petih na zadnjih deset let, kar bi bilo vsekakor manj ugodno. To pa pomeni, da bi povprečje postalo nižje in temu primerno bi bila nižja tudi pripadajoča pokojnina. Danes lahko točno izračunate višino pokojnine, jutri pa bi lahko naleteli na neljuba presenečenja.
Med dogodki od prejšnjega pisma oziroma poročila dalje je brez dvoma treba omeniti v prvi vrsti govor predsednika zvezne vlade Branka Mikuliéa v Zvezni skupščini. Pravzaprav ne gre za govor, čeprav je trajal skoro uro, temveč naj bi to bil odgovor na vprašanja, ki jih je lani pred koncem leta postavil neposredno predsedniku vlade slovenski delegat Zdravko Zabukovec. Ta je predsedniku zastavil, kratko povedano, vprašanje, kaj in kdo ovira vlado, da ni bolj učinkovita, posebno še, katere sile iz ozadja pritiskajo nanjo, da dela tako, kot dela. Sam predsednik je namreč naenkrat poudaril, da se izvajajo nanj določeni pritiski in slovenski delegat je zato vprašal, kdo so ti, da bi se znali ravnati in jih po potrebi preprečiti. To je bilo vsekakor konkretno vprašanje, ki ne zanima samo delegata, temveč vso javnost, posebno pa prizadete v gospodarstvu, ker se večkrat omenjeni pritiski na vlado odražajo v prvi vrsti v gospodarstvu, oziroma v ukrepih, ki naj bi jih vlada sprejemala pod pritiski.
Predsednik vlade je svoj odgovor na konkretna vprašanja, na katera so vsi pričakovali, da bo, kot je navada pri interpelacijah v skupščinah, kratko odgovoril, usmeril drugače. V svojem govoru je namesto odgovora sicer analiziral sedanji položaj, obrazložil ukrepe, ki jih je vlada sprejela, vendar vse tako, da delegat ni dobil odgovora na tisto, kar je vprašal. Za (od)govor se je delegat predsedniku sicer zahvalil, vendar je takoj postavil nova vprašanja oziroma ponovil prejšnja, ker »da na jasna in neposredna nisem dobil odgovora, rad pa bi ga slišal na enem prihodnjih zasedanj«.
Če na kratko povzamemo vsebino (od)govo-ra predsednika vlade, naj omenimo zlasti njegova pojasnila glede očitkov o vedno večji vlogi države pri urejanju gospodarskih vprašanj, o
Gospodarski dopis iz Slovenije
Za izhod iz krize je potrebno preiti k tržnemu gospodarstvu
administrativnih ukrepih vlade na področju gospodarstva, kjer skoro ni več prostora za svobodno in nemoteno gospodarjenje, o tem, da ni res, da bi zvezna vlada enim jemala in dajala drugim, o škodljivi uporabi veta, ko gre za dosego soglasja o pomembnih ukrepih, zlasti zakonskih rešitvah, še posebej pa je opravičeval vlado pred očitki, da ni vsa odgovornost za sedanje stanje samo na njej, temveč tudi na drugih, tako v republikah, občinah in drugod in zlasti na zapiranju le-teh v svoje regionalne okvire.
Še bi lahko navajali podrobnosti iz govora, vendar naj zaključimo z ugotovitvijo, da predsednik vlade pravzaprav ni odgovoril na jasno postavljena delegatova vprašanja, temveč, da je govoril bolj mimo njih. Zagovarjal je politiko in ukrepe zvezne vlade, čeprav ni priznal tudi njene vloge pri vedno težjem gospodarskem položaju in družbeni krizi sploh. Ta se ravno od prevzema predsednikovanja vedno bolj poglablja. Ravno v nasprotju s tistim, kar je obetal v uvodnem programskem govoru, ko je prevzel vlado. Tako naj bi bili za sedanje stanje krivi tudi drugi doma in v tujini, čeprav je pri vsem treba priznati, da je prevzel vodstvo države v roke v zelo težkem položaju. In vendar...
Kot rečeno, je predsednik vlade govoril bolj mimo tistega, kar je bil vprašan, ne da bi upošteval dejansko stanje v državi. To pa se odraža v skoro popolni stagnaciji gospodarstva, kjer padata dohodek in akumulacija. To se je pokazalo v razpravi ob sprejemanju slovenske resolucije za gospodarski in družbeni razvoj v letošnjem letu, ki je bila z zamudo sprejeta te dni. Skoro istočasno, ko je govoril Branko Mi-kulič v zvezni skupščini, je namreč obrazložil predlog slovenske resolucije za letošnji razvoj njen podpredsednik dr. Boris Frlec. V svojem govoru pa je prikazal stanje v popolnoma drugačni sliki kot zvezni predsednik in to že z uvodno ugotovitvijo, da gre zdaj »zelo slabo vsemu jugoslovanskemu gospodarstvu in s tem tudi slovenskemu«. Kot vzrok je navedel dolgoletno kopičenje razvojnih napak, zanikrnosti v gospodarjenju in nenačelne potuhe slabim gospodarjem ter odlaganje prehoda na tržno gospodarstvo, kar vse se je letos zavozlalo v pravi gordijski vozel, ki ga je treba neusmiljeno presekati. To seveda ni in ne bo moglo biti boleče. Prvi očitek je pri tem padel, in to na zvezno vlado, seveda v zvezi z njeno cenovno politiko. Ta je spravila sedaj v bezupen položaj tudi dobra in uspešna podjetja, posebno pa predeloval-
no industrijo, to je pretežno slovensko. Nerazumljiv je tako ukrep, s katerim so bile zamrznjene cene izdelkov tako, da cene surovin za njih često presegajo ceno izdelkov. Kljub zamrznitvi pa cene iz dneva v dan rastejo, saj si proizvajalci pomagajo in znajo pomagati na različne načine. Ker zamrznitev ne velja za cene novih izdelkov, si jih izmišljujejo tako, da stare zavijejo v drugačno embalažo, jim dajo novo ime, privijejo kak vijak, pri čemer so najbolj iznajdljivi proizvajalci avtomobilov, in podobno. Nerazumljivo je, navajamo še kot primer, povišanje cene mleka, ne pa tudi mlečnih izdelkov. O tem, kaj se dogaja na deviznem področju, sploh ne bi govorili. Omenili bi le, da še do danes ni znano, kako bodo letos gospodarili izvozniki in kaj jim bo pripadalo od njihovega deviznega zaslužka, čeprav je to vlada že dvakrat obljubila in si tako pridobila soglasje zlasti od slovenske delegacije, ki je zahtevala ureditev tega vprašanja. Konec koncev so vladni ukrepi povzročili, da je industrijska rast v Sloveniji vedno nižja in bo še nižja, saj je vrsta industrijskih dejavnosti (zlasti elektronska in kemična), ki so nosilke tehnologije in izvoza, najmočneje prizadetih.
Predlogov za izhod iz sedanje krize, ki je ne le gospodarska, temveč družbena, kriza morale, kar kažejo primeri kot so Agrokomerc in podobni, je mnogo. Nekateri vidijo izhod iz nje celo v teku enega leta, kar pa ni realno, saj so vzroki tako globoki, da bo potrebno dalj časa in tudi mnogo žrtev. Kdaj bo družba krenila na novo pot, pa je še težko reči. Sedaj bi stanje lahko opredelili kot opredeljujemo pat položaj v šahu. (žj)
NA TRŽAŠKEM VELESEJMU PONOVNO
-13. marec
vsedržavna razstava navtike, kampiranja in počitniških prikolic
NAJNOVEJŠA PLOVILA, MOTORJI, NAVTIČNA OPREMA, POČITNIŠKE PRIKOLICE; OPREMA ZA POMORSKE ŠPORTE, ŠPORTNI RIBOLOV, PODVODNO FOTOGRAFIJO,
PROSTI ČAS, MONTAIN-BIKE
PREDEN IZBEREŠ — OBIŠČI »NAUTICAMP«
ORGANIZACIJA: PROGETTO TRIESTE 2000
V Venetu vedno ostrejše nasprotovanje
V nevarnosti odobritev zakona o obmejnih področjih FJK
Dobro obložena torta dva tisoč milijard, ki naj bi jih z zakonom o obmejnih področjih dobila Furlanija-Julijska krajina v desetih letih, je preveč okusna, da bi jo sosedje samo gledali in požirali sline. Tudi v Venetu so sladkosnedni. Zaradi tega so že ob obratu leta, ko so ugotavljali, da je vlada izdelala svoj zakonski osnutek, ki je povzel osnovne misli več zakonskih osnutkov raznih vladnih in opozicijskih skupin, v Venetu pričeli gonjo proti tako sestavljenemu osnutku. Po tem naj bi kot obmejno področje smatrali vso Furlanijo-Julijsko krajino. Le pokrajina Belluno, ki je sestavni del Veneta, bi tudi dobila nekaj pomoči, ki bi bila sicej zelo omejena.
Že takrat je predsednik deželne vlade Veneta Carlo Bernini v več časopisnih intevjujih zelo jasno povedal, da bo tako sestavljen zakon deležen opozicije vseh parlamentarcev iz Veneta, neglede kateri stranki pripadajo. Izrazil je zahtevo, da morajo biti deležni ugodnosti tega zakona tudi nekateri predeli Veneta, in sicer vsa pokrajina Belluno ter vzhodni predeli pokrajine Benetke. Hitro mu je precej polemično odgovoril predsednik deželne vlade Furlanije-Ju-lijske krajine Adriano Biasutti, v istih dneh pa še socialistični poslanec Gabriele Renzulli, ki je o tem govoril na shodu beneških emigrantov v Čedadu. Tudi največja opozicijska stranka, komunistična, je takoj zavzela kritično stališče.
Prišlo je do soočanj med vodstvi posameznih strank FJK in Veneta. Konec prejšnjega tedna so se v Portogruaru sestali deželni tajniki krščanske demokracije Longo in Falci-er. Iz tiskovnega poročila se je zdelo, da sta dosegla nekak sporazum o razširitvi obmejnega področja s FJK tudi na del Veneta. Deželni tajnik KPI Viezzi je takoj dejal, da razširitev pristojnosti zakona na kraje izven FJK utegne spremeniti prvotno zamisel zakona in da bi bil pri tem Trst lahko oškodovan. Kaj kmalu pa se je pokazalo, da za deželnim tajnikom KD Longom ni vsa Krščanska demokracija. Predsednik deželne vlade Biasutti se je namreč pogovoril s parlamentarci izvoljenimi v FJK ter bil z njimi soglasen, da mora ostati pri prvotni zamisli zakona.
V Venetu seveda niso molčali. Predsednik Bernini je sredi tedna imel sestanek s prizadetimi župani, deželnimi
svetovalci ter parlamentarci. Še bolj odločna je prišla v svet zahteva, da mora biti tudi del Veneta deležen teh ugodnosti.. Ni bilo več govora samo o pokrajini Belluno ter o nekaterih predelih pokrajine Benetke (Portogruaro, San Dona di Piave) marveč tudi o nekaterih predelih pokrajine Treviso. V poštev naj bi prišlo vse območje Veneta, ki meji na Furlanijo-Julijsko Krajino.
V	Venetu trdijo; da je Furlanija veliko pridobila s popotresno obnovo. Če bi bil zakon o obmejnih področjih sprejet na podlagi od vlade izdelanega osnutka, potem bi se gospodarstvo FJK še bolj okrepilo, tisto v sosednih deželah ne bi bilo zmožno konkurirati.
V	petek popoldne je bil v Portogruaru uradni sestanek med predsednikoma deželnih vlad Biasuttijem in Bernini-jem. Spet je prišlo do soočanja. Že samo uradno poročilo o tem sestanku nam zelo jasno pove, da se ni nihče od dveh niti za las premaknil s svoje pozicije. Biasutti meni, da je bil zakon namenjen Furlaniji-Julijski krajini, tudi upoštevajoč predpise Evropske gospodarske skupnosti o obmejnih področjih. Zaradi tega naj se zakon odobri tak kot je osnutek. Bernini pa s svoje strani trdi, da mora upoštevati zahteve prebivalstva in politikov vzhodnih predelov Veneta. Seveda sta oba predsednika povedala, da se bosta še srečala, da bosta vsak pri svojih poglobila to zelo važno vprašanje. Biasutti je pri tem še enkrat poudaril prvenstvo Furlanije-Julijske krajine in da bo na sestanku s parlamentarci izvoljenimi v naši deželi prišlo do odločitve ali naj se sklene sporazum z Venetom ali naj gre vsakdo po svoji lastni poti,-
Obstaja nevarnost, da zakona ne bi odobrili, če ostane pri trmastem vztrajanju obeh na lastnih pozicijah. Parlamentarci Veneta, ki jih je veliko več kot tistih izvoljenih v Furlaniji-Julijski krajini, imajo v Rimu precejšnjo moč. Če jim ne bo ugodeno, bo skoro gotovo, da bodo bojkotirali zakonski osnutek. Če pomislimo, kakšna so bila v zadnjem času s prostimi strelci glasovanja v rimskem parlamentu, potem zares obstaja nevarnost, da bomo ob dober in koristen zakon. Dvatisoč milijard pa je najbrž vsota, ki je Furlanija-Julijska krajina ne sme izgubiti. Nikdar več se nam ne bo ponovila taka priložnost.
MARKO WALTRITSCH
Tehnologija, znanost, nacionalno gospodarstvo na petkovih Zlobčevih večerih na Zemonu
O znanosti, tehnologiji in nacionalnem gospodarstvu v križni dvorani renesančnega dvorca Zemono pri Vipavi, je v petek zve-£er potekal zopet zanimiv večer, ko je pesnik in javni slovenski delavec Ciril Zlobec povabil na po-jjovor dva zanimiva sogovornika, ki sta se najprej z njim, potem pa tudi s številnimi poslušalci, pogovarjala o tem, kako in koliko je v slovenski in v širši jugoslovanski družbi prisotna znanost in tehnologija v nacionalnem gospodarstvu in kaj bi kazalo narediti, da oi se slovensko gospodarstvo hitreje razvijalo v okviru Jugoslavije in Evrope. Emil Milan Pintar, namestnik predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost, in Viktor Žakelj, podpredsednik republiške konference SZDL in odgovoren za ekonomska vprašanja, se z vprašanjem uvajanja tehnologije in znanosti v vse Veje slovenskega gospodarskega m družbenopolitičnega življenja nkvarjata z resnostjo zavzetih strokovnjakov in o teh vprašanjih y zadnjem času tudi veliko objav-
vsi trije sogovorci so najprej razgrnili široko paleto zahtevnih vprašanj in opažanj, ki se z njimi
srečujejo vsak na svojem področju v slovenski in jugoslovanski družbi. Iz teh so razvili razmišljanje, kako lahko Slovenija gospodarsko (in s tem tudi kot družba) prospe-rira kot osveščen narod, vezan z Evropo, hkrati pa tudi v državo, katere del je in v kateri so interesi zelo različni po njenih posameznih enotah. Kaj je treba v tem trenutku narediti, da bi Slovenija ostala ena od federalnih enot, hkrati pa si ne bi zapirala poti napredka in iskanja stikov s sosednjimi narodi in državami, posebej z visoko razvitimi evropskimi državami in severno Ameriko.
Sosednja Jugoslavija je silno heterogena država. Ne ločujejo jo samo jezikovne različnosti, vere, nacionalnosti, različni pogoji življenja, pridobljenimi s tradicijo, močno se razlikuje tudi po industrijski miselnosti. Iz zgodovine je poznano, da sta le Slovenija in Hrvaška v začetku stoletja imela industrijsko tradicijo. Ta moment je še danes močno prisoten in vpliven. Različnost je potemtakem po mnenju vseh treh sogovornikov, ena od bistvenih ovir za napredek tudi najbolj razvite republike - Slovenije. V drugih republi-
kah zato Slovence postrani gledajo tudi zato, ker so polni raznih strahov, češ da se Slovenci spogledujejo z razvito Evropo. V Beogradu na primer z neprijaznostjo gledajo na druženje v delovni skupnosti Alpe-Jadran. To je po mnenju gostov Zlobčevih večerov eden temeljnih zaviralnih elementov, da se ne nova tehnologija ne znanje, ne prenašata v gospodarske veje, tako kot bi bilo želeti.
Takoj po končani vojni so v Jugoslaviji vpeljali plansko gospodarstvo, ki je gotovo imelo svojo pozitivno vlogo. Toda strukture, ki so ga vpeljale, niso v sedemdesetih letih uvidele, da postaja preživelo, da je čas za spremembo gospodarske poti, kakor bi lahko imenovali pot tržnega gospodarstva. Ta kopja se v sosednji državi lomijo že več kot poldrugo desetletje. V temeljiti spremembi tega vidijo strokovnjaki Pintarjevega in Žakljevega kova možnost nadaljnjega napredka, najprej seveda ekonomskega, nato pa vseh drugih-
Cez prepad se ne da skakati s troskokom, je med drugim duhovito pripomnil Pintar in s tem najbolj nazorno prikazal oklevanje odločujočih struktur v Jugoslaviji,
Lenassijeva
retrospektiva
Sinoči so v Mestni galeriji v Piranu na svečan način odprli veliko razstavo akademskega kiparja Janeza Lenassija. Gre pravzaprav za malone antološko, vsekakor pa retrospektivno predstavitev ustvarjalnosti tega mojstra, za razstavo, ki so jo pripravile obalne galerije ob življenjskem jubileju mojstra Lenassija. Lenas-si, ki je po rodu iz Opatije in ki se je strokovno izobraževal na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, je pripravil za sedanjo razstavo več desetin svojih del, v glavnem malih skulptur ali bronastih odlitkov, ter fotografije velikih skulptur, ki so razpostavljene širom po Sloveniji, pa tudi drugod po svetu, saj je Lenassi sodeloval pri številnih kiparskih simpozijih in drugih podobnih likovnih manifestacijah. Njegova razstava v vseh prostorih velike piranske galerije prikazuje le del njegovega opusa.
Kot je bilo pričakovati, je odprtje razstave privabilo v galerijo zelo veliko publike, seveda predvsem ljubiteljev umetnosti, pa tudi predstanvikov oblasti ter kulturnega in družbenega življenja. Razstavo je odprl s kratkim nagovorom kustos obalnih galerij Andrej Medved, v imenu piranske občinske uprave in piranskega prebivalstva je mojstra pozdravila, mu čestitala ter se mu zahvalila predsednica občinske skupščine občine Piran Tatjana Kosovel. O Lenassiju kot mojstru, ustvarjalcu in iskalcu na likovnem področju pa je spregovoril prof. Marjan Teršar. Ob razstavi je izšel tudi zelo lep in bogat katalog. (fre)
kar vsekakor ne pelje, po njegovem mnenju k hitrejšemu preobratu.
Kot je obljubil Ciril Zlobec, bo na naslednje pogovore povabil še nekatere slovenske javne delavce, med njimi tudi predsednika slovenske vlade Dušana Šinigoja in predsednika slovenske Zveze komunistov Milana Kučana. Skupaj z organizatorjem ajdovsko Zvezo kulturnih organizacij in tovarno pohištva Lipa iz Ajdovščine, ki materialno podpira te večere, pa razmišlja tudi o tem, da bi k pogovoru povabil zamejske Slovence, ki naj bi spregovorili o svojih problemih in predvsem o povezovanju z matico.
VOJKO CUDER
Kam
po končanem študiju
V	treh obalnih občinah, v Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici zaključuje osnovnošolsko obveznost 1880 učencev. Kam naprej? Najpogostejše so odločitve za nadaljevanje v srednji šoli. Toda kateri? Je izbira odvisna od interesov in želja, je pogojena s štipendijo ali bližino šole, z možnostjo zaposlitve po končanem študiju? Veliko vprašanj, ne lahkih, ki se vsako leto v tem času ponavljajo učencem zaključnih razredov, njihovim staršem, učiteljem in strokovnim delavcem za poklicno usmerjanje.
Prve orientacijske podatke o poklicnih namerah prinaša običajna anketa med vsakoletnimi osmošolci in tistimi, ki zaključujejo osnovnošolsko obveznost v nižjih razredih. Resda se želje do dokončnega prijavljanja in vpisovanja še lahko spremenijo, vendar ti podatki vsekakor pripomorejo k usmerjanju in svetovanju posameznikom.
V	strokovni službi Skupnosti za zaposlovanje Koper, ki zajema območje šestih južnoprimorskih občin, so iz ankete razbrali, da se večina letošnjih anketirancev odloča za redno izobraževanje v srednjih šolah. Le dve desetini odstotka jih razmišlja o takojšnji zaposlitvi, okoli 8 odstotkov pa je še neodločenih, medtem ko je bilo lani takih za tri odstotke več. V primerjavi s preteklim letom so aspiracije letošnje generacije nekoliko nižje, saj je lani več učencev želelo popolno srednjo izobrazbo.
Izbira med usmeritvami je podobna lanski, oziroma trendom iz preteklih let. Najprivlačnejša je kovinarsko strojna usmeritev, kamor želi kar 22 odstotkov generacije; sledi s skoraj desetino vseh želja ekonomska in zatem še družboslovna, jezikovna in administrativna dejavnost. Upada pa zanimanje za šolanje v kmetijstvu, deloma v lesarstvu, v pomorski in gradbeni usmeritvi, kar je gotovo pogojeno s krizo v teh gospodarskih panogah. Pričakovati je tudi neskladja med željami učencev in možnostmi šolanja, kar narekuje omejitev vpisa v nekaterih šolah oziroma sprejemne izpite.
Letos so učencem, ki končujejo osnovnošolsko obveznost v nižjih razredih in tistim, ki imajo slabši uspeh na voljo dva skrajšana, to je dvoletna programa: kovinarski v Srednji kovinarski in prometni šoli v Kopru in kmetijski v Srednji pomorski in prometni v Piranu. Zaposlijo se lahko tisti, ki so že stari 15 let.
Vkjučitev v srednjo šolo združuje dva postopka - najprej prijavljanje v posamezne šole, za kar bo čas do začetka aprila in zatem vpisovanje vse do konca junija oziroma v šolah s prostimi mesti do konca avgusta. Vsem učencem je na voljo strokovna pomoč, tako da bi le najbolje izbrali, nenazadnje pa bi tudi zmanjšali preusmerjanje po prijavah in se izognili sprejemnim izpitom zaradi administrativnih ukrepov omejitev vpisa.
MIRJAM MUŽENIČ
POMEMBNA FINANČNA DRUŽBA IŠČE
za tržaško, goriško in pordenonsko področje
SODELAVCE, KI BI DELALI NA FINANČNEM PODROČJU IN PODROČJU HIPOTEKARNIH POSOJIL
Življenjepis pošljite na naslov:
CASSETTA 37/P SPI 10100 TORINO
kuf ^rec^ občinstvom, ga gledala in stiskala i-Eec' tako kot ga je pred davnim časom, ki
^ S solzami v očeh je poletela proti odru, z občutkom ^dovega poljuba na ustnicah, in potem je bila nenadoma
v rokah zlati
1941	n-ui ya je preu uavimii časom, ko je bila leta
Pryič proglašena za najboljšo igralko ... zdelo se ji je, pp.. a je bilo pred sto leti in obenem šele sinoči ... pred dvajsetimi leti ... vznemirjenost pa je bila še vedno
»Hvala ... hvala vsem vam ... mojemu možu, moji dru-m sodelavcem in prijatelj nasmehnila in odšla z od
lahko SDomnila
Hornov
------------------j...,__j_.........vam.« Žarele nasmehnila in odšla z odra; ostanka večera
se je
žini . a ■ ■ ■ nvata vsem vam ... mojemu mos če c rn°brn sodelavcem in prijateljem ... hvala knrr,6-^ nasmehnila in c al se lahko spomnila.
cHla^?rnov so se vrnili ob dveh zjutraj in Faye se je zaveto,}^ a^6 PrePozno za dvojčici, da bi bili še pokonci, rali a° k*! poseben večer. Iz Moulin Rougea so telefoni-da žp nne' vendar ni dvignila slušalke. Val je domnevala, je izklSP'-i^*e Lionel je vedel, kaj se dogaja: Na ta način jih ” svo-]U'lla.in J™ vrnila milo za drago, ker je niso vključili ni ji-	oružbo. Tako kot mati se je zavedal, da so storili
veliko
napako, ker je niso vzeli s seboj.
Pozno ponoči so na poti domov odložili Lionela; še enkrat je poljubil mater na lice. Dvojčici sta bili med vožnjo nenavadno mirni. Vanessa je napol spala, Val pa ni ves večer spregovorila z materjo niti besede. V njej je kar kipelo od jeze nad materino nagrado. Lionel in Vanessa sta to opazila, Faye pa se očitno ni zavedala, kako je Val ljubosumna nanjo.
»Ste se dobro zabavali, dekleti?« Faye se je, z mislimi še vedno pri oskarju, ki ga je dobila, obrnila k dekletoma. Kipec so ji vzeli, da bi vanj vgravirali njeno ime, toda še vedno ga je čutila, kot bi ga še vedno imela v rokah. Zdelo se ji je skoraj nemogoče, da se je spet zgodilo. Zdaj je imela že tri. Blaženo se je nasmehnila Val in s presenečenjem odkrila v njenih očeh nekaj ledenega, nekaj, česar ni poprej še nikoli tako jasno sprevidela. Tokrat ni bila samo jeza, bila je ljubosumnost.
»Kar v redu. Gotovo si precej zadovoljna s seboj.« Njene besede so bile neprijazne, vendar jih očitno ni nihče slišal tako kot Faye; bile so naperjene naravnost v njeno srce in Val je z njimi zadela v polno.
»Vse je tako vznemirljivo, kot vedno, bi rekla.«
Val jo je pogledala in skomignila. »Slišala sem, da jih včasih podelijo iz sočutja.« Njena opazka je bila tako nezaslišana, da se ji je Faye morala zasmejati.
»No, mislim, da še nisem tako čez les, čeprav človek nikoli ne ve.« Vrhu vsega je bilo to res, včasih so eno leto nekoga prezrli in se mu nato oddolžili naslednje leto; čeprav seveda tega nihče ni hotel priznati, so vsi slutili, da je tako. »Se ti zdi, Val, da so ga meni dali iz tega razloga?« Mati je poiskala njene oči. »Iz sočutja?«
»Kdo ve?« Val je neprizadeto skomignila z rameni in se zazrla nazaj skozi okno, medtem ko so se peljali proti
domu. Dražilo jo je, da je Faye spet zmagala, in tega ni skrivala. Prva je zapustila avtomobil, stekla v svojo sobo in zaprla vrata za seboj; Oskarja ni nikoli več omenila, niti Anne naslednjega dne, niti ko so ga sošolke v šoli omenjale in ji čestitale. To se ji je zdelo nenavadno, saj ni imela navsezadnje nobenega opravka z njim, sploh pa, kaj jo briga? Zato je samo skomignila z rameni in rekla: »Ja, pa kaj potem? Prava reč!« nato pa napeljala pogovor na kaj bolj zanimivega, kot na primer na The Supremes. Do grla je bila sita govorjenja o Faye Thayer. Saj navsezadnje ni nič posebnega. In nekega dne jim bo vsem pokazala, postala bo igralka, ob kateri bo Faye Priče Thayer popolnoma zbledela. Samo nekaj mesecev mora še počakati, potem pa bo šla tja in jim pokazala, kaj vse zmore; na to je že težko čakala. Vsem jim bo pokazala. K vragu z mamo ... Trije oskarji? Pa kaj potem?
28. POGLAVJE
Dvojčici sta maturirali dva meseca po tistem, ko je Faye dobila nagrado Ameriške akademije; Greg je prišel na poletne počitnice ravno o pravem času, da se je lahko udeležil maturantske proslave na svoji nekdanji šoli.
Tokrat so njune oči ostale suhe. Sredi svečanosti se je Ward nagnil k Faye in zašepetal: »Zdi se mi, da bi že tudi midva zaslužila diplomo.« Faye se je tiho zahihitala in zavila z očmi. Prav je imel, in čez štiri leta bosta še enkrat tu na Annini maturi.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Jalova zadnja seja občinske skupščine v Nabrežini
Nesoglasja v vrstah koalicije onemogočila razpravo o proračunu
Prihodnjo nedeljo in ponedeljek
Pred volitvami v višje šolske zborne organe
Devinsko-nabrežinska občinska uprava ne bo mogla izglasovati letošnjega proračuna, dokler se stranke večine ne dogovorijo o nadaljnjem upravljanju Občine. To je prišlo jasno do izraza na predsinočnji seji občinske skupščine, ko ne le, da je bilo glasovanje o proračunu odloženo, ampak se sploh ni začela niti proračunska razprava, ki je vsako leto priložnost za temeljito politično soočanje med strankami, ki sestavljajo občinski svet. Župan Brezigar je na petkovi seji namreč zaman pozval svetovalce k proračunski raz-
Na tržaški Občini
Presenečenje ob imenovanjih
Tržaški občinski svet je svojo petkovo sejo posvetil obravnavanju običajnih upravnih sklepov, predvsem pa imenovanju predstavnikov tržaške občinske uprave v razne javne in poljavne ustanove in organizacije, v katerih je po zakonu in po notranjih pravilnikih predvideno zastopstvo Občine. S tem so hotele stranke večine začeti izvajati zadnje sporazume, ki so je obvezali, da morajo nujno uresničiti te že dolgo zavla-čevane obveze.
Najvažnejše imenovanje je zadevalo novega superintendanta opernega gledališča Verdi. Mesto je začasno kril že davno odstopiv-ši De Ferra, potem ko tega mesta ni mogel prevzeti Agnelli, ki je bil lani izvoljen za -senatorja. Predsinočnjim je občinski svet za novega superintendanta skoraj soglasno (z 42 glasovi ob samo 5 belih glasovnicah) določil funkcionarja državne radiotelevizijske službe Pia De Bertija. Njegovo kandidaturo bo moral še potrditi minister za turizem -in prireditve.
Povsem presenetljiv pa je bil izid glasovanja za predstavnika Občine v odboru dobrodelne ustanove Sklad Casali, kjer je komunistična svetovalka Jole Burlo prejela enako število glasov (21) kot kandidat večine Fabio Di Giovanni in je bila (ker je starejša) tudi izvoljena.
pravi, po daljši tišini pa se je vendar oglasil načelnik skupine PSI Burgher, ki je dejansko onemogočil vsakršno debato, ko je dobesedno dejal, da »zaradi nezadostne jasnosti v večinski koaliciji« ne namerava nastopiti v proračunski razpravi, »da bi se izognili situaciji, zaradi katere bi bila kriza neizogibna«.
Ta izjava je povzročila očitno zadrego pri demokristjanih in Slovenski skupnosti, katere načelnik skupine Brecelj je bil prisiljen zahtevati prekinitev seje, češ da ga je Burgherjevo stališče presenetilo, ker ni bilo v skladu niti s soglasnim sklepom odbora, da skliče svetovalce na proračunsko razpravo, niti s sklepi pogajanj, ki so v teku med občinskimi tajništvi SSk, PSI in KD glede nadaljevanja upravljanja devinsko-nabrežinske občine. Prekinitev je trajala več kot pol ure, toda niti vmesni pogovori med strankami večine niso premaknili situacije z mrtvega tira: na ponoven poziv župana Brezigarja se spet ni oglasil noben predstavnik KD, PSI ali SSk, da bi, kot je običajno, začel proračunsko razpravo kak zastopnik večine.
Odločno pa so proti takemu nerazumljivemu in resnici na ljubo neopravičljivemu ravnanju protestirali komunisti. Že pred prekinitvijo seje je Depangher izrazil začudenje nad molkom večine ob Burgherjevih izjavah
in zahteval, naj župan in večinske stranke seznanijo skupščino z dogodki, o katerih so delno obveščeni le prek splošnih poročil tiska, ki piše o »minikrizi« v devinsko-nabrežinski občini. Potem ko je Brezigar zaključil sejo, ker se pač nihče ni prijavil k razpravi, je zelo ostro nastopil tudi načelnik svetovalske skupine KPI Ivo Širca, ki je obsodil molk župana in večine in ocenil, da je njuno ravnanje žaljivo za skupščino in znamenje notranjih razprtij, iz katerega je sklepati, da dejansko večine ni več.
Proračunska razprava v devinsko-nabrežinski občini se bo torej začela šele prihodnji ponedeljek, 29. t. m. Vmes se bodo nadaljevala pogajanja, ki so jih sprožili socialisti že januarja z zahtevo po zamenjavi župana (z njihovim Caldijem) v smislu dogovorov iz leta 1985. Krajevni voditelji SSk, KD in PSI so se sestali že dvakrat, ne da bi zbližali svoja stališča: PSI vztraja pri takojšnji »rošadi« Brezigar-Caldi še pred izglasovanjem proračuna, SSk pa je pripravljena na »preverjanje« in na odstop vsega občinskega odbora, toda šele po izglasovanju proračuna. Na zadnjem srečanju v četrtek pa so zastopniki KD predložili nekak kompromis: ves odbor naj izroči občinskemu tajniku že sedaj pisne odstope, ki pa bi jih dejansko uveljavili šele po odobritvi proračuna.
Prihodnjo nedeljo in ponedeljek bodo na šolah vseh stopenj volitve za obnovo svetov didaktičnega ravnateljstva, zavodnih svetov, okrajnih šolskih svetov in pokrajinskega šolskega sveta. Kot je znano, bomo Slovenci bojkotirali volitve v šolske okraje in v pokrajinski šolski svet. Smisel bojkota je v tem, da zahtevamo avtonomijo slovenske šole, ki ji je pokrajinski in okrajni šolski sveti ne jamčijo. V najvišjih zbornih organih bi bili namreč v manjšini in tako ne bi prišle do izraza specifične potrebe slovenske šole. Naj povemo, da zakon omogoča ustanovitev novih okrajev, ko gre za specifične situacije, Ladinci in Nemci na Južnem Tirolskem imajo na primer svoje okraje, z enako pravico bi jih morali imeti tudi Slovenci. Pa ni tako. Volili bomo svet didaktičnega ravnateljstva, ki velja za osnovne šole in zavodne svete za srednje in višje srednje šole. Sestava omenjenih zbornih organov na šolah z manj kot 500 učenci je naslednja:
Svet didaktičnega ravnateljstva in zavodni svet za srednje šole sestavlja šest predstavnikov staršev, šest predstavnikov učnega osebja, en predstavnik neučne-ga osebja in ravnatelj.
Zavodni svet višje srednje šole pa sestavljajo trije predstavniki staršev, trije predstavniki dijakov, šest predstavnikov učnega osebja, en predstavnik neučne-ga osebja in ravnatelj.
Omenjeni zborni organi imajo tudi svoj izvršni odbor, ki med drugim skrbi za izvajanje sklepov sveta. Svet didaktičnega ravnateljstva in zavodni svet imata vrsto pristojnosti, med katerimi naj omenimo sprejetje notranjega pravilnika o poslovanju knjižnice in o uporabi kulturne, didaktične in športne opreme, nakup tehnično—znanstvenih naprav in učil ter drugih pripomočkov. Sveti pa lahko prilagodijo šolski koledar specifičnim krajevnim potrebam, določajo kriterije za načrtovanje in izvajanje obšolskih, medšolskih in izvenšolskih dejavnosti, pospešujejo stike z drugimi šolami, odločajo o udeležbi šole pri vzgojno pomembnih kulturnih, športnih in rekreacijskih pobudah itd. Kot vidimo gre le za nekatere pomembne pristojnosti, ki pa so premalo izkoriščene.
Zapisati moramo namreč resnico, da je delovanje omenjenih zbornih organov pomanjkljivo. Po začetnem zagonu se sveti premalo sestajajo in seveda premalo odločajo. Omenjene pristojnosti se v praksi pogostokrat zreducirajo, tudi zaradi objektivnih razlogov. Ljudje vedno manj zaupajo v zborne organe, vendar pasivni odnos kljub vsemu ni pozitiven, saj pospešuje odmikanje šole od stvarnosti in izničuje dolgoletno borbo za demokratizacijo šole. Tudi bližnje volitve ne bi smele izzveneti kot neka dodatna »neprijetnost«.
Od 17. do 19. marca v Kongresnem centru
Pokrajina prireja posvet o politiki za mlade
Marca bo v Kongresnem centru tržaške Pomorske postaje tridnevno posvetovanje o politiki za mlade, ki ga prireja Pokrajina Trst. Vsebino zasedanja, ki bo vsedržavnega značaja, so predsednik Dario Locchi in člani UPI - Zveze italijanskih pokrajin, predstavili včeraj na tiskovni konferenci.
Govorniki, ki se bodo zvrstili na zasedanju, bodo posvetili veliko pozornost zlasti klasičnim problemom mladih, kot so šolska izobrazba, zaposlitev in prosti čas. O njih pa bodo spregovorili tudi mladi sami oziroma v njihovem imenu predstavniki mladinskih gibanj ter mladinskih sekcij nekaterih političnih strank. Drugi dan zasedanja bodo imenovali delovne skupine - predvidoma jih bo šest - ki bodo mladinsko problematiko podrobneje obdelale. Delo vsake skupine bo koordiniral izvedenec za posamez-
ne problemske sklope. Prva skupina bo obravnavala vprašanja izobrazbe in zaposlitve. Druga skupina bo poročala o posvetovalnih službah za mlade in o oblikah skrbstva, ki jih pokrajinske uprave namenjajo mladini. Prostovoljno delo in organizacija mladinskih skupin sta temi tretje delovne skupine, medtem ko bo prevencija in splošna informacija v pristojnosti četrte delovne skupine. Nekoliko zahtevnejšo problematiko, enakopravnost med spoloma, kakovost življenja in medsebojno solidarnost bo obravnavala peta skupina. Šesta skupina sicer ni uradno napovedana, besedo pa bodo imeli predstavniki tistega dela mladine, ki se ne vključuje v društva, krožke ali organizacije. Iz raziskave, ki jo je Pokrajina izvedla pred dvema letoma namreč izhaja, da je v našem
mestu kakih 500 neorganiziranih mladinskih skupin, ki same upravljajo svoj prosti čas, si organizirajo delo in podobno. Zadnji dan zasedanja bodo udeleženci predstavili osnutek besedila mladinskega dokumenta, ki ga je sestavila zveza UPI. Tridnevno zasedanje bo zaključila ministrica za posebne zadeve Rosa Russo Jervolino.
Za govorniško mizo se bodo od 17. do 19. marca zvrstili ugledni govorniki, nekateri od teh pa so se že predstavili na včerajšnji konferenci. Vsedržavna komisija zveze UPI bo v polni zasedbi, od predsednika Manicardija, podpredsednika Poilluccija, do članov raznih svetov in izvedencev, prisotni pa bodo tudi krajevni upravitelji, politiki ter predstavniki evropskega parlamenta.
Včeraj v spremstvu predstavnikov KZ
Vattovani si je ogledal vrtnarijo na Kolonkovcu
Tržaški občinski odbornik za urbanistiko inž. Lucio Vattovani si je včeraj dopoldne v spremstvu predstavnikov Kmečke zveze (tajnika Edija Bu-kavca in podpredsednika Alojza De-belisa) ter načelnika tržaških mestnih redarjev ogledal vrtnarijo Marcela Debelisa na Kolonkovcu. Kot znano, naj bi po načrtih podjetja Italposte (in po naročilu ministrstva za pošto in telekomunikacije) na delu te plodne vrtnarije zgradili center za razmeščanje pošte za našo pokrajino. Gre za skupino parcel pod Ulico Brigata Casale, ki so v regulacijskem načrtu označene kot kmetijska površina, a so jih z odlokom tržaškega prefekta določili za gradnjo novega poštnega centra.
Kmečka zveza je že od dne, ko se je problem zastavil, napravila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi preprečili razlastitev dela Debelisovega posestva. Njeni predstavniki so se srečali tudi s tržaškim županom in seveda s pristojnim odbornikom Vattovanijem, ki sta se strinjala, da izbira lokacije na eni najplodnejših tržaških vrtnarij ni najbolj posrečena. Vattovani je to potrdil
ob včerajšnjem ogledu posestva, vendar je vprašanje, v kolikimeri lahko sam vpliva na odločitev Rima.
Tudi glede na tako pripravljenost tržaške občinske uprave, da bi se na
Še dva dni za prošnje
V torek, 23. t.m., zapade rok za vložitev prošenj za vpis v poklicni seznam kmetov. Časa je torej le še dva dni, zato Kmečka zveza poziva vse upravičence, ki prošnje še niso vložili, naj se nemudoma zglasijo v njenih uradih oziroma v uradu patronata Inac, Ul. Cicerone 8/b.
nek način izognili uničenju Debelisovega posestva, bo Kmečka zveza v naslednjih dneh nastopila na vseh pristojnih ravneh, da bi v Rimu dosegli spremembo lokacije za poštni center.
Proslava v Dolini
Praznik slovenske in domače kulture
Pretekli petek zvečer so dan slovenske kulture proslavili tudi v Dolini, in sicer v Trubarjevi dvorani nižje srednje šole Simon Gregorčič. Priredila sta jo vaško KD Valentin Vodnik in Godba na pihala iz Ricmanj. Večer je potekel v duhu sodelovanja med obema kulturnima organizacijama, obenem pa tudi v znamenju 110. obletnice dolinskega tabora in ustanovitve vaškega društva. Ta misel je prevevala tudi krajši pozdravni nagovor odbornika KD Vodnik Edvina Bevka.
Napovedovalki Rosana Purger in Tamara Rodela sta prijetno povezovali spored, v katerem so najprej nastopili šolski zborček (vodi ga sestra Imelda) in osnovnošolski otroci, ki so nastopili z daljšim prizorom o ljudskem ženitovanjskem običaju. Drugi del prireditve je bil posvečen glasbi in petju. Staršem in vsem, ki so se proslave udeležili, so se predstavili najboljši gojenci glasbene šole ric-manjske godbe, najprej posamič, nato še v mešanih zasedbah. Zelo dobro se je izkazal tudi otroški zbor KD Vodnik, ki ga vodi Suzana Žerjal, (dam)
Tržaški oktet bo drevi pel v Zgoniku
V počastitev dneva slovenske kulture bo drevi ob 18.30 v športno-kul-turnem središču v Zgoniku nadvse prijeten in zanimiv kulturni dogodek, ki ga prirejata KD Rdeča zvezda in ŠK Kras. Gost in protagonist večera bo Tržaški oktet, ki se bo predstavil občinstvu na koncertu z bogatim izborom narodnih in umetnih pesmi. Te priznane vokalne skupine ni treba posebej predstavljati, saj se je s svojo umetniško ostrino uveljavila tudi v širšem mednarodnem prostoru in ponesla slovensko pesem celo preko velike luže. Pred koncertom bo najprej nagovor predsednice KD Rdeča zvezda Silve Perčič, nakar bo član Fotok-rožka Trst Janko Kovačič predvajal diapozitive, ki jih je posnel ob turnejah Tržaškega okteta pò Jugoslaviji in Italiji. Obeta se torej kakovostno kulturno doživetje in te priložnosti ne gre zamuditi.
V Dolini začetek praznovanj ob jubileju domačega društva
Dolinsko kulturno društvo Valentin Vodnik slavi letos 110. obletnico delovanja, ki je v tesni zvezi z znanim zgodovinskim dogodkom. Z imenom Bralno in pevsko društvo je bilo namreč ustanovljeno takoj po taboru, ki so ga narodno zavedni Slovenci priredili v Dolini 27. oktobra 1878. Od tistih časov se je zvrstilo veliko dogodkov, spremenili so se časi, pogoji in okoliščine delovanja kulturnega društva, ostala pa je tista rdeča nit, ki se je prepletala v vsem društvenem dogajanju, brez premorov in kljub težkim in hudim časom obeh vojnih viher. KD Valentin Vodnik, najstarejše društvo na Tržaškem, je že pred desetimi leti primerno proslavilo svojo 100-letnico neprekinjenega kulturnega poslanstva. Letošnje proslavljanje tako visokega in spoštovanja vrednega jubileja, kot je 110-letni-ca, pa bo označilo prav vse prireditve, ki so se in se še bodo zvrstile vse do osrednje slovesne manifestacije ob spominskem datumu dolinskega tabora, in sicer na začetku prihodnje sezone.
V ta kulturni okvir spada tudi revija otroških pevskih zborov Veselo zapojmo, ki jo bo društvo letos prvič priredilo. Začetna zasluga gre namreč PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca, ki je revijo prvič priredilo 1. aprila 1984. Na prvih treh srečanjih so sodelovali že številni otroški zborčki iz Brega, s Krasa, z Goriškega in tudi z onstran meje. Najprej je bilo zamišljeno tako, da bi letos revijo v skupnem sodelovanju priredili KD Valentin Vodnik in PD Slovenec. Zaradi notranjih problemov, ki jih mora v tem trenutku reševati borštanskcr društvo) pa je organizacijo tokrat v celoti prevzelo dolinsko društvo.
Revija Veselo zapojmo bo v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu. (dam)
IZPITI IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA LETO 1988
UNIVERSITY OF CAMBRIDGE
(LOCAL EXAMINATIONS SYNDICATE)
Vpisovanja za izpite FCE (First Certificate in English) & CPE (Certificate of Proficiency in English), izpitni rok JUNIJ 1988, se zaključijo v SOBOTO, 12. MARCA 1988.
Vpisovanja za izpite PET (Preliminary English Test) se zaključijo v SOBOTO, 19. MARCA 1988.
TRINITY COLLEGE LONDON
Vpisovanja za ustne izpite MAJ/JUNIJ 1988 se zaključijo v SOBOTO, 9 APRILA 1988.
UNIVERSITY OF OXFORD
(LOCAL DELEGACY)
Vpisovanja za izpit Preliminary, ki bo dne 21. MAJA 1988, se zaključijo v ČETRTEK, 21. APRILA 1988.
The closing date for the »Higher« examination of Thursday 26th May is SATURDAY 23rd APRIL 1988.
Zgoraj navedene izpite kandidati lahko opravijo v Vidmu ali v Trstu.
Za podrobnejše informacije pišite na:
For further details please write to:
The Examinations Officer, The British Centre (Friuli-Venezia Giulia), c/o The British School.
THE BRITISH SCHOOL
UL. TORREBIANCA 18 - TRST TEL. (040) 69453, 69140, 61741 UL. PAOLO SARPI 12 - VIDEM TEL. (0432) 292910
FOUNDER MEMBEH
Pooblaščeni od Ministrstva za javno vzgojo (Dir za kulturne izmenjave) m d. 26/9/77 z naknadnimi dopolnili.
KPI nasprotuje podrobnostnim načrtom za AR in sinhrotron
Komunistična zastopnika v urbanistični komisiji tržaške Občine De Rosa in Giovarruscio sta glasovala proti podrobnostnim načrtom za območji Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah in lokacije sin-hrotrona pri Bazovici. Nasprotni glas seveda ne pomeni - poudarja tiskovno sporočilo - nasprotovanja uresničevanju del na omenjenih območjih ali razvoju raziskovanja, temveč je posledica pomanjkanja določnih izbir in resnih obvez do prizadetega prebivalstva, ki ga je občinska uprava pokazala že ob odobritvi variant k regulacijskemu načrtu za obe območji.
Komunistična predstavnika sta zato postavila jasne predloge in zahteve glede dejavnega nadzorstva občinske uprave nad izvajalnimi načrti in nad vsebino konvencije s Konzorcijem za izgradnjo sinhrotrona glede izvajalnih del, pri čemer bo treba podrobneje opredeliti urbanizacijska dela, zlasti v zvezi z grezničnim omrežjem. Le če bo tržaška občinska uprava poskrbela za pomembno prilagoditev omenjenih podrobnostnih urbanističnih načrtov za obe področji, tako za padriško kot za bazoviško, bi mogla komunistična svetovalska skupina v občinski skupščini spremeniti svoje negativno stališče.
Ostajajo vsekakor odprta - zaključuje tiskovno sporočilo tržaške federacije KPI - resna vprašanja, ki so povezana z umestitvijo omenjenih struktur v krajevno okolje. Gre za probleme gospodarske, družbene, kulturne, urbanistične in ambientalne narave, ki jih je treba reševati v stalnem soočanju med političnimi silami in predstavništvi prizadetih krajevnih skupnosti.
jože pirjevec
Slovenci pač nismo Japonci
Prigode in nezgode Sama Pahorja v zadnjih dveh tednih so sprožile v meni - kot verjetno v vseh Slovencih v Italiji - močan čustveni odjek, ki ga narekuje zgodovinska izkušnja vsaj treh generacij. Naš človek je bil pretepen, zaprt in nato sojen zaradi incidenta, ki ga je povzročila njegova trdovratna zahteva, da se sme posluževati v odnosu z javno upravo slovenščine. To preveč spominja na fašistično strahovlado in na njene žrtve, da bi nam ne bilo tesno pri srcu. Tesno tudi zaradi Italije, katere državljani smo, in ki v vseh teh letih ni znala najti toliko moči, da bi premostila nacionalistično miselnost nekaterih tržaških krogov in uveljavila v tem obmejnem prostoru medetnične razmere vredne kulturne družbe.
Tem čustvom in obžalovanjem se je nato pridružilo nekoliko treznejše razmišljanje o Pahorjevi aferi in o razmerah, ki so ji botrovale. Že več kot trideset let, odkar se je Italija po londonskem memorandumu vrnila v Trst, smo Slovenci žrtve nekega hotenega dvoumja, ki je vsem očiten, a pred katerim mnogi potiskajo kot noji glavo v pesek. Srž vsega je v tako imenovanem »Brosijevem načrtu« (imenovanem po italijanskem veleposlaniku), ki je že v začetku leta 1953 predvideval, naj bi v tržaškem vprašanju prišlo sicer do trajne rešitve, ki pa naj bi v teoriji bila le začasna. Bleščeč primer italijanske diplomatske spretnosti, ki ga je Jugoslavija pod pritiskom notranjih in mednarodnih razlogov morala sprejeti in ga mi zato že desetletja drago plačujemo. Posledica uresničitve omenjenega načrta je bila namreč, da meja med Italijo in Jugoslavijo ni bila dokončno začrtana, da je ostala pri življenju fikcija Svobodnega tržaškega ozemlja in da je v coni A zamenjala anglo-ameriško vojaško upravo italijanska civilna administracija. Londonski memorandum tako ni nikdar stopil v veljavo kot mednarodna pogodba, temveč le kot nekakšen dogovor med štirimi zainteresiranimi državami, kar je seveda italijanskim oblastem dajalo dolga leta opravičilo, da njegovih za manjšino relevantnih določil niso jemale resno. Ne rečem, da tega od samega začetka niso nameravale, saj je sam vladni komisar Giovanni Paiamara v svojem prvem srečanju s tržaškim konzularnim zborom 30. oktobra 1954 zagotovil vodji jugoslovanske delegacije, da bo memorandum in statut izpolnjeval stoodstotno, »vsaj kar se mene tiče«. Kmalu pa je moral spoznati, da se vsa stvar ne tiče samo njega, temveč tudi tistih tržaških mogočnikov, ki so že konec decembra istega leta preprečili, da bi odjeknila v občinskem svetu slovenska beseda, češ da bi bilo to v nasprotju »z zgodovino, pravico in priliko«.
Osimski sporazumi dvoumja v svojem skopem besedilu, nanašajočem se na manjšino, niso odpravili, temveč so pustili vrata na široko odprta vsem mogočim interpretacijam in odlašanjem. In tako ostajamo še vedno v nekakšnem praznem prostoru, kjer zakoni so in niso, kjer pravice v teoriji imamo, v praksi pa ne. Pahorjeva metoda ignoriranja tega dejstva se je izkazala v bistvu bolj učinkovita od realizma tistih, ki smo računali, da bodo oblasti prej ali slej tudi de facto dale to, kar nam pritiče de jure. Če ne drugega, nam je Pahor priboril pravico, da pred sodiščem lahko uporabljamo svoj jezik. Vprašljivo pa je, koliko ljudi bo ta naš razoroženi profet našel, ki bi imeli toliko poguma, da bi ga dosledno posnemali. Zase moram reči, da moram zbrati kar precej poguma za priznanje, da takega poguma nimam. Zato bi bilo primerno pomisliti, kako zastaviti naš boj, da bomo šli naprej v strnjeni falangi. Slovenci pač nismo Japonci in moramo pri oblikovanju svoje strategije upoštevati dejstvo, da so med nami kamikaze prej izjema kot pravilo.
pisma uredništvu
O postavitvi spomenika pri Sv. Ani
Cenjeni direktor,
na seji tržaškega občinskega sveta v Petek, 5. februarja, smo razpravljali in izglasovali sklep o dodelitvi 220 mili-' ionov lir za ureditev nekaterih mestnih zelenih površin. Med njimi je bila tudi zelenica pred pokopališčem pri Sv. Ani, kjer stoji začasni spomenik Padlim iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. Pred glasovanjem sem zato vprašal za pojasnila glede dokončnega spomenika odbornika za javno zelenje odv. Sergia Pacorja in odbornika za javna dela arh. Darija Jagodica.
Odbornik Pacor mi je odgovoril na oruge teme, toda ne glede spomenika, ® čimer ni bil seznanjem. Odbornik Jagodic pa je odrekel odgovor, ne da W zavrnitev utemeljil. Ker vem, da je ml prav on prevzel jasne obveze z odborom za postavitev tega spomenika, bi želel dobiti vsaj javen odgovor preko tiska. Mislim, da je že čas, da Obči-na glede tega vprašanja neha imeti za borca omenjeni odbor in demokratič-bo javnost, slovensko in italijansko.
kansko leto je Staffierijev občinski odbor, katerega član je tudi Jagodic, dovolil postaviti brez vsakega dovo-lenja v samo nekaj dneh nov spome-*k' namenjen izrecno nacifašističnim Padlim, na »bazoviški fojbi«. Že dvaj-et let občinski odbor z raznimi izgo-on ne najde časa, da bi dovolil posta-tev spomenika žrtvam za svobodo.
v niti ne odgovarja na postavljena Pfašanja. Če ima tako zadržanje
kakšen pomen, potem naj imajo vsaj pogum, da to jasno povedo.
Hvala za objavo. Z najlepšimi pozdravi,
Paolo Parovel svetovalec na tržaški Občini
Odbornikov odgovor
Spoštovano uredništvo,
nobenega dvoma ni, da vprašanje spomenika padlim od Sv. Ane, iz Skednja in s Kolonkovca še ni rešeno. Če bi bilo rešeno, bi bil spomenik že postavljen. Minilo je tudi več kot dvajset let, odkar ta želja čaka na uresničitev, za tistega, ki količkaj sledi politični situaciji pri nas, pa je jasno, da živimo enega najslabših momentov v zadnjih dvajsetih letih. Zakonodajna doba tega občinskega sveta, ki sovpada z mojo prvo politično izkušnjo, je doživela pet menjav župana in več kot ducat političnih preverjanj, medtem ko je bila moja stranka več kot pol letg v opoziciji. Pri tem ne iščem nobenega opravičila za tisto, kar ni bilo storjeno. Moram pa povedati, da politika provokacije, osebnih žalitev, obrekovanj in natolcevanj, ki se je zgoraj podpisani svetovalec Tržaškega gibanja poslužuje v občinskem svetu in zunaj njega, ne more na noben način prispevati h kakršnikoli pomiritvi duhov, k treznejše-
mu presojanju in k taki obliki sodelovanja v večini, ki upravlja občino, da bi lahko prišlo hitreje do uresničitve ne samo tega, ampak tudi drugih problemov, ki zadevajo italijanske in slovenske demokrate in antifašiste, nekateri pa striktno naše slovenske ustanove. Mi smo uspeli nekaj problemov spraviti z dnevnega reda, druge skušamo reševati, toda za to je potrebno dolgo in trdo administrativno delo in uspehi v tem vsakdanjem delu, tako da prideš v konfrontacijo s prestižnih in zato uspešnih pozicij. Če pa kdo misli drugače in meni, da nam bi pri reševanju problemov pomagalo prostaško, pa čeprav verbalno obračunavanje in izzivanje za vsako ceno, bomo ob priliki napravili račune in sešteli rezultate, pa bomo videli, kdo je imel bolj prav.
Verjetno je to stvar srčne kulture, kajti svetovalec Parovel mora ob priliki bralcem Primorskega dnevnika povedati, kateri politični skupini je pripadal do pred kratkim, predno je v sebi začutil nenadni navdih prijatelja Slovencev. Mi ga vseeno sprejemamo. Tudi zato, ker so v naši državi skesanci v modi. Od mene pa bo dobival odgovore šele takrat, ko bodo vprašanja postavljena v drugačnem tonu, saj sem do sedaj zmeraj in vsakemu odgovarjal.
S spoštovanjem,
odbornik Dario Jagodic
Brigitta Montanari: zeleni
grozijo z bojkotom turizma
j™ to? KM
pac-SPom!adi potegnili
lcn° sezono na 1 čelaZOtril,0m se je včer Ran i ^kovna konferi list! *^lne stranke, f ruten,Mlchele Boato je sk,°brazložil stališče hudega ,
k «1» italijanske nemÌhk,°miselnostj° !
, 7 «ur O neškodlj
oboliš lahk° r
plin uhajati iz
topljene ladje, ki jih je morska voda v teh letih že precej razjedla. Poleg tega pa obstaja tudi resna nevarnost eksplozije.
Pet milijard lir seveda ni majhna vsota; toliko bi namreč stal dvig Brigitte Montanari iz morja. Italija in Jugoslavija sta zato sklenili, da je »najpametneje«, če počakata na izid procesa, ki naj bi določil, katera država mora plačati stroške. Zelena lista se seveda s tem ne strinja, saj bi nadaljnje zavlačevanje lahko privedlo do prave ekološke katastrofe. Najprej je treba torej dvigniti ladjo z morskega dna, šele potem pa bo mogoče odločati o morebitnih odgovornostih. Jugoslovanske oblasti so obljubile, da bodo Brigitto Montanari dvignili iz vode, ali pa vsaj odstranili nevarni tovor, že meseca marca ali aprila. Italijanske organizacije naravovarstvenikov so italijanski in jugoslovanski vladi poslale obvestilo, v katerem pozivata obe državi k vsestranskemu sodelovanju pri dvigu ladje.
Razgibano zasledovanje avtomobilskega tatu
Po razgibanem četrturnem zasledovanju po ulicah mestnega središča je dvema karabinjerjema uspelo natakniti lisice 26-letnemu Robertu Gelliciju iz Ulice S. Nazario 137, ki je bežal pred njima v ukradenem avtomobilu. Karabinjerja sta avto znamke renault 5 opazila v petek nekaj po polnoči na Trgu Sansovino. Njegov lastnik Roberto Lattanzio je bil tatvino avtomobila prijavil kako uro prej.
Ko je ukradeni avtomobil švignil mimo njiju, sta karabinjerja dala vozniku znak, naj ustavi. Gellici ju seveda ni ubogal, pač pa je še bolj pritisnil na plin. Karabinjerja sta mu sledila, divja vožnja tatu pa se je zaključila na križišču med ulicama Tagliapietra in Murat, kjer se je avto ustavil v hišnem vogalu. Zasledovalca sta se ustavila tik za njim, Gellici pa je tedaj pretaknil v vzvratno prestavo in poškodoval še njun avtomobil. Karabinjerja sta planila k njemu in ga po krajšem prerivanju prisilila, da se jima je predal. Nataknila sta mu lisice in ga pod obtožbo kraje, upora javnemu funkcionarju, povzročitve gmotne škode ter vožnje v vinjenosti pospremila v koro-nejski zapor.
Tudi na slovenskih šolah
Ocenjevanje še naprej ustavljeno
Tudi na slovenskih šolah se nadaljuje blokada ocenjevalnih sej za prvo polletje. Blokado, ki bo trajala do konca meseca, je oklical Sindikat slovenske šole, cilj akcije pa je spremeniti stališča vlade glede delovne pogodbe šolnikov. Ti namreč zahtevajo povišanje plač, ki so v okviru kategorije državnih uradnikov med najnižjimi. Kot je znano, so plače šolnikov nižje' od delavskih, ki sodijo v kategorijo, za katero zadostuje opravljeno obvezno šolanje. Skratka, šolniki zahtevajo, da se njihova strokovna izobrazba ovrednoti tudi s primernimi plačami.
Pridržana prognoza za motorista
Na Novi cesti za Opčine je včeraj popoldne prišlo do prometne nesreče, v kateri se je hudo poškodoval 24-let-ni uradnik Paolo Barmasse iz Ulice Parenzan 20. Mladenič se je z motorjem kawasaki peljal proti Opčinam. Za njim je sedel 24-letni prijatelj Roberto Cinquemani iz Ulice Beda 3. Ko je Barmasse privozil do avtoodpada »Adiano«, mu je z zastavo reške registracije presekal pot 25-letni Milan Vulkovič, ki je z odpada zapeljal na glavno cesto, ne da bi dal prednost mimoidočim vozilom.
Motorist se mu ni mogel izogniti in se je kljub zaviranju z vso silo zaletel v levi bok zastave. Motorista in njegovega sopotnika je silni sunek vrgel na tla; najhuje se je poškodoval Barmasse, voznik avtomobila pa se v nesreči ni ranil. Rešilec Rdečega križa je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico na Katinari. Zdravniki so pregledali oba ranjenca in takoj ugotovili, da je Bar-massovo stanje izredno resno. Pri padcu se je namreč nevarno poškodoval po vsem telesu, tako da so ga sprejeli na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo. Proti večeru so ga podvrgli kirurškemu posegu na trebušni slinavki in stegnenici. Zdravniki gojijo precej upanja, da se bo rešil. Cinquemani se je ranil v roko in udaril v glavo, zaradi česar je začasno izgubil spomin. Okreval naj bi v 10 dneh.
Izvide o nesreči so opravili karabinjerji. Zaenkrat vse kaže, da je nesrečo zakrivil Vulkovič, ker je izsilil prednost.
Izredni občni zbor KD Vesna
Danes dopoldne bo v Križu izredni občni zbor vaškega kulturnega društva Vesna. To bo gotovo eden najtežjih občnih zborov v povojni zgodovini društva, ki doživlja trenutno globoko krizo ter se sooča s hudimi kadrovskimi težavami. Iz teh razlogov tudi izredni občni zbor, na katerega odborniki vabijo vse člane in vaščane z namenom, da se najdejo skupne in sprejemljive rešitve za izhod iz krize. Občni zbor bo ob 10.30 v Domu Alberta Sirka
Obvestilo občine Dolina
Uprava občine Dolina sporoča, da bo v ponedeljek, 22. t. m., prekinjena dobava vode za vasi Log, Pulje in Domjo od 8.30 do 10.30 zaradi rednih vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju.
___________razstave_______________
V	Mestni galeriji v Piranu je odprta velika retrospektivna razstava del akademskega kiparja Janeza LENASSIJA.
Do 23. t. m. bo nameščena v prostorih Ljubljanske splošne banke v Kopru razstava grafik kulturno-umetniške skupine PRINTS. Razstavo so člani društva Prints priredili v sodelovanju z laboratorijem bakroreza in lesoreza iz Nabrežine.
V	galeriji Loža v Kopru je odprta razstava prekmurskih slikarjev Nikolaja Beerà, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča.
V	galeriji Malcanton, Ul. Malcanton 14/A, razstavlja do 7. marca slikar ŽELJKO BUBALO.
ZAHVALA
Svojci
Ivana Mahniča
se zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin dragega pokojnika.
Maša zadušnica bo v petek, 26. t. m., ob 18.30 v cerkvi v Miljah.
Milje, 21. februarja 1988 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče in nono
Ignacij Ota
Dan in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalostno vest sporočajo: sin Slavko, hči Elvira z možem Etom, sin Ignacij z ženo Miro in otroki Davorinom, Damjano, Milojko in Radovanom.
Dolina, 21. februarja 1988
Sodelavcu Ignaciju Oti izrekamo občuteno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Zveza slovenskih kulturnih društev
Ob smrti dragega očeta izreka Kulturno društvo Valentin Vodnik svojemu članu nadzornega odbora Ignaciju Oti in družini iskreno sožalje.
Glasbena matica izreka globoko sožalje dolgoletnemu sodelavcu Ignaciju Oti, družini in svojcem ob izgubi dragega očeta.
Ob težki izgubi očeta izreka Ignaciju Oti in družini iskreno sožalje TFS Stu ledi.
Moški pevski zbor Valentin Vodnik izreka iskreno sožalje Ignaciju Oti in svojcem ob izgubi dragega očeta.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Emilio Kjuder (Miljo)
Pogreb bo v torek, 23. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinaro.
Žalostno vest sporočajo: brat Mirko, sestre Pjerina, Emilija in Marija, nečaki ter drugo sorodstvo.
Lonjer, Harrow (Kanada), 21. februarja 1988
TPPZ P. Tomažič izreka globoko sožalje Mirku Kjudru in sorodnikom ob izgubi dragega brata Miljota.
17. 2. 1975	17. 2. 1988
Ob 13. obletnici smrti
Darka Maverja
se ga spominjajo svojci.
Boljunec, Trst, 21. februarja 1988
19. 2. 1987	19. 2. 1988
Ob prvi obletnici smrti drage
Kristine Batič -Lavrenčič
se je spominjajo mož in otroci z družinami
Katinara, 21. februarja 1988
PD Kolonkovec
KD Ivan Grbec
Dom Jakoba Ukmarja
osnovna šola Marica Gregorič-Stepančič
vas vabijo na
DAN SLOVENSKE KULTURE 1988
danes, 21. t. m. Proslava bo v dvorani občinskega okrajnega sveta Sv. Sobote in predmestja Sv. Sergija v Ul. G. Paisiello št. 5/4, ob 16. uri.
Ufflifž SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
UGO BETTI
ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU
Režija: Paolo Magelli
V petek, 26. t. m., ob 20.30	ABONENTI IMAJO POPUST!
TFS Stu ledi
DA PA NACO’
V Kulturnem domu v Trstu v soboto, 5. marca, ob 20.30.
SKD Barkovlje
prireja
KULTURNI DAN
danes, 21. t. m., ob 18. uri. Nastopili bodo: Š. Bembi - klavir, A. Pegan in A. Pertot - violina, S. Slokar - violončelo, B. Zonta -klavir. Pel bo mešani pevski zbor M. Pertot, ki ga vodi A. Pertot. Uvodna misel Marko Tavčar.
razne prireditve
koncerti
Društvo naravoslovcev in tehnikov
prireja v petek, 26. t. m., predavanje na temo "Potovanje z Zemlje v vesoljstvo". Ob predvajanju diapozitivov bo predaval prof. Gallieno Denardo, prof. relativnostne teorije na tržaški Univerzi in znanstveni sodelavec Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri.
V župni dvorani v Bazovici bo danes, 21. t. m., ob 17.30 nostovala skupina amaterskega odra J. Štoka z veseloigro Atili-ja Kralja "Kdo je na vrsti" v režiji Igorja Malalana.
PD Mačkolje vabi danes, 21. t. m., ob
17.	uri v Srenjsko hišo v Mačkolje. Nastopa dramska skupina iz Štandreža z Goldonijevo komedijo v treh dejanjih Prebrisana vdova.
Slovenski klub vabi v torek, 23. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na red-ni tnrknv vpppt 7 naclnvnm TTTFOT OŠTČF
Koncert L. Carbonija povsem razprodan
Popularni italijanski kantavtor Luca Carboni je zdramil tržaške ljubitelje lahke glasbe. V nekaj dneh so pokupili vse vstopnice za njegov tržaški koncert v gledališču Rosetti, tako da je bil razprodan že pet dni pred nastopom, kar je za tržaške razmere pravi rekord. Organizatorji zato pozivajo vse tiste, ki niso uspeli dobiti vstopnice, naj se v torek ne zberejo pred gledališčem, ker bo vstop brez vstopnice povsem nemogoč.
25-letni Luca Carboni je doma iz Bologne. Zaslovel je v zadnjih dveh letih z nekaj zelo uspešnimi ploščami. Pred nekaj tedni je začel svojo turnejo po Italiji, s katero je še povečal število svojih fansov. Carboni bo pel v Rossettiju v torek, 23. februarja, ob 21. uri.
_________gledališča______________
ROSSETTI
Danes ob 16. uri bo na sporedu FAUST gledališke skupine La Compagnia. V abonmaju: odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti. Jutri zaprto zaradi počitka.
Od 25. t. m. do 6. marca bo gledališka skupina Teatro stabile Furlanije-Julijske krajine predstavila BECKETT KONCERT. Besedilo: Samuel Beckett; izbor in interpretacija: Vittorio Franceschi. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 8. 50-odstotni popust za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 23. t. m., ob 21. uri bo kantavtor iz Bologne LUCA CARBONI zaključil svojo turnejo po Italiji s koncertom v gledališču ROSSETTI. Koncert organizira SMEMO MUSIC v sodelovanju z VIDEOREALITY. Vsopnice so razprodane.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
V torek ob 20. uri (red C/F) šesta predstava opere ARIADNA NA NAKSOSU. Dirigiral bo Spiros Argiris, režiral pa Giulio Chazalettes. Ponovitve bodo 23., 26. in 28. februarja ter 2. marca.
V	soboto, 27. t. m., bo v gledališču Verdi premiera Arrigove opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent bo Reynald Giovaninetti, režiser pa Giulio Chazalettes.
V	petek, 26. t. m., pa bo v mali dvorani gledališča Verdi o operi spregovoril Michelangelo ZURLETTI.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
V	torek, 23. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera Flaianovega dela MELAM-PO. Režija Massimo De Rossi.
Slovensko stalno gledališče jutri, 22. t. m., ob 10.45 ponovitev Cankarjeve drame KRALJ NA BERTAJNOVI.
razna obvestila
KD Vesna sklicuje danes, 21. februarja ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju v Domu A. Sirk v Križu IZREDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni!
Skupnost vrntnarjev in vinogradnikov Union iz Podlonjerja obvešča člane, da bo v sredo, 24. t. m. , ob 20. uri OBČNI ZBOR v Ljudskem domu v Pod-lonjerju, Ul. Masaccio 24.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi jutri, 22.t.m., ob 20.30 na srečanje z gospodom Alojzijem STARCEM, vikarjem za Slovence v Argentini.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Società dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert pianistov D. DE ROSE in M. JONESA.
Glasbena matica Trst, v petek, 26. t. m., ob 16. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29 klavirski recital BRANKA ŽIRAVAC. Na sporedu: G. F. Handel, J. Brahms, F. Schubert in F. Liszt. Vabljeni!
VERDI
Prihodnjo nedeljo (28. t. m.) ob 11. uri bodo spet pričeli v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) NEDELJSKI KONCERTI. Dirigent Severino Zanneri-ni in njegov ansambel komorne glasbe bodo v prvem koncertu izvajali Men-delssohnove skladbe in skladbe Čajkovskega, Arenskega in Lutaslavskega. Vstopnice bodo na prodaj od četrtka pri blagajni gledališča po 5.000 lir.
RAZSEŽNOSTI ARHOELOGIJE, mezoli-tik kraškega področja in Ljubljane. Predavala bosta arheologa Pretrag Novakovič in Marko Ferlih.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši-Prosvetni dom, v petek, 26. t. m., ob 20.30 bo srečanje s SAMOM PAHORJEM na temo "Uveljavimo priznane pravice".
KD I. Grbec - Skedenj, SKD Tabor -Opčine, KD Prosek-Kontovel in KD Rdeča zvezda - Salež priredijo v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar pri Domju 3. srečanje ženskih zborov "ZAPOJMO SI PESEM VESELO". Sodelujejo: ŽPZ Prosek-Kontovel, ŽPZ Tabor, ŽPZ Rdeča zvezda in ŽPZ I. Grbec. Vabljeni!
KD F. Venturini - Domjo in SKD Slavec - Ricmanje vabita na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTURE v petek, 26. t. m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju . Sodelujejo: COŠ M. Samsa - Domjo in I. Trinko Zamejski - Ricmanje.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 21. februarja
PETER
Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 17.39 - Dolžina dneva 10.40 - Luna vzide ob 8.36 in zatone ob 22.51.
Jutri, PONEDELJEK, 22. februarja
MARJETA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.42 najnižja -34 cin, ob 11.25 najvišja 27 cm, ob
17.23	najnižja -40 cm, ob 23.55 najvišja 46 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 6.23 najnižja -30 cm, ob 12.02 najvišja 16 cm, ob 17.43 najnižja -28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1017,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 59-odstotna, nebo rahlo
,oto kin«
^ optjka
TRST Ul Mo,,,m 5/	3ČJ
pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giovanni Bruno, Roberta Tedisco, Irene Rita Bianco, Giulia Ritani, Lara Crevatin.
UMRLI SO: 74-letni Mario Cociani, 65-letni Ferruccio Kočevar, 63-letna Maria Forzale por. Lunardis, 87-letni Vittorio Trevisani, 74-letna Libera Ianatti, 74-let-na Tranquilla Petronio, 69-letni Virginio Ptaczek, 63-letni Tullio Norio, 64-letni Sergio Peselj, 81-letni Giovanni Salich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 21. februarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
PROSEK (tel. 225141/225340), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od
8.30	do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZA VAŠO POROKO . . .
»FOTOGRAFIJA« EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 766-649 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)
Od ponedeljka, 22. do sobote,
27. februarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Ul. dell'Istria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - dr. LONG O (422923) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. dell'Istria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Lamo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - dr. LONG O (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - dr. LONGO (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
6	84	49	26	27
69	3	67	1	22
59	19	8	80	23
22	62	28	30	3
41	10	54	27	49
5	61	53	49	48
72	69	68	76	50
73	40	33	10	67
53	34	45	80	. 4
12	22	26	15	37
ENALOTTO
1 2 X 1X1	2 2 X 1 2 X
KVOTE:
12 26.816.000.—
11	784.000.—
10 81.000.—
BARI
CAGLIARI
FIRENCE
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
TIC Tržaška knjigarna
Vljudno Vas vabimo v četrtek, 25. t. m., ob 18. uri v prostore Tržaške knjigarne, na predstavitev večjezične pesniške zbirke
Aleksija Pregarca
Jedra
O knjigi bosta spregovorila Bogdan Pogačnik in Roberto Damiani.
Sodelujeta:
Gianmaria Bugatto in Marko Feri.
GLASBENA /j MATICA
'"III TRST
Sezona 1987-88
7. abonmajski koncert
v sredo, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KLAVIRSKI KVARTET RTV-LJUBLJANA
Na sporedu: Martinu, Petrič, Fauré.
Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ
se iskreno zahvaljuje vaščanom iz Loga in Ricmanj za izkazano gostoljubje in za darove ob pustnem sprevodu.
čestitke
Minuli teden, 19. t. m. je praznovala rojstni dan JADRANA BUDIN-GRU-DEN. Mož, sin in hči ter mama ji želijo zdravja, veselja ter mnogo uspehov v nadaljnjem življenju. Čestitkam se pridružujejo sorodniki in prijatelji.
Draga JASMINA! Ob tvoji 11. pomladi ti vsi skupaj zaželimo polne vreče same sreče. Tvoji sošolci iz slivenske šole: Tjaša, Irena, Katja, Mojca, Mauro, Ivan in Matej. Čestitkam se pridružujejo še Milica, Nadja in Franka.
Jutri bo praznoval 2. rojstni dan DE-VAN GOMBAČ. Same lepe trenutke v življenju mu želijo mama, oče, noni, nonota ter pranoni.
Jutri bo na svoji torti ugasnil 2. svečko naš mali junak DEVAN GOMBAČ. Da bi mu sonce sijalo in rožice cvetele mu kličejo Vlasta, Damjana in Silvo.
kino
ARISTON - 10.00 Barry Lyndon, zgod., ZDA 1975; r. Stanley Kubrick; i. Ryan O'Neal, Marisa Berenson, Patrick Ma-gee; 16.00, 22.15 Miss Arizona, dram., Madž./It. 1987, r. Pài Sàndor; i. Marcello Mastroianni, Hanna Schygulla, Alessandra Martines.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Rosso sangue, dram., Fr. 1987, r. L. Carax; i. M. Piccoli, J. Binoche, S. Reggiani.
EXCELSIOR II - 15.30, 21.45 Sorveglianza speciale, kom., r. John Badham; i. Richard Dreyfuss, Madeleine Stowe.
EXCELSIOR I - 15.30, 22.15 Ragazzi perduti (Lost boys), dram., ZDA 1987, r. J. Schuhmacher; i. Kiefer Sutherland, Ja-son Patrie.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Giochi bestiali nel mondo IL, porn.,
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 The principal - Una classe violenta, dram., ZDA 1988; r. C. Cain; i. J. Belushi, L. Grosset Jr.
FENICE - 15.30, 22.15 Vacanze sulla neve (Fire and Ice), kom., ZDA; r. Willy Bogner.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 15.00, 22.00 Lilly e il vagabondo, ris., ZDA 1955; r. Č. Geronimi, W. Jackson, H. Luske.
EDEN - 15.30, 22.00 I fiori del piacere, porn.,
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 American college, kom., ZDA; r. N. Black, i. S. Kristel.
VITTORIO VENETO 15.45, 22.10 Rene-gade, kom., It. 1987; r. E. B. Clucher, i. Terence Hill, Ross Girotti.
CAPITOL - 15.30, 22.00 Salto nel buio, fant., ZDA 1987; r. Joe Dante; i. Dennis Quaid, Martin Short.
LUMIERE FICE - 10.30 E.T. l’extraterrestre, fant., ZDA 1982, r. Steven Spielberg; i. Henry Thomas, Drew Barrymo-re; 16.00, 22.00 II siciliano, dram., ZDA 1987, r. Michael Cimino; i. Christopher Lambert, John Turturro.
ALCIONE - 15.30, 21.30 L’ultimo imperatore, pust., ZDA, 1987, r. B. Bertolucci, i. J. Lone, J. Chen, P. O'Toole.
RADIO - 15.30, 21.30 Caldo capriccio di donna, porn., □□; jutri ob 15.30 Frivolezze erotiche, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18.	letom □ □
Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin
vabijo na
PREŠERNOV VEČER »O VRBA«
danes, 21. t. m., ob 17. uri v prostorih osnovne šole v Devinu.
Sodelujejo gledališka skupina, ansambel madolin in ŽPZ KUD J. Fleišman iz občine Ljubljana-Be-žigrad.
OBVESTILO IZLETNIKOM
Vse bralce našega dnevnika, ki so se prijavili za izlete v London in na Bavarsko prosimo, da poravnajo drugi del vpisinine v ponedeljek, 29. t. m., med 9. in 13. uro v upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6.
Drugi obrok za London znaša 250.000 lir, za Bavarsko pa 150.000 lir.
Toplo se zahvaljujemo vaščanom iz:
Cerovelj, Mavhinj, Nabrežine, Praprota, Prečnika, Ses-ljana, Slivnega, Šempolaja, Trnovce in Vižovelj za njihov prispevek in topel sprejem, ki smo ga bili deležni ob obisku omenjenih vasi.
Posebna zahvala družini Peric iz Cerovelj za njihovo pomoč in gostoljubnost.
Godbeno društvo Nabrežina
KD RDEČA ZVEZDA in ŠK KRAS
vabita na
PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE
Spored: predvajanje diapozitivov Janka Kovačiča in nastop Tržaškega okteta.
Vabljeni danes, 21. t. m., ob 18. uri v športno-kulturni center v Zgoniku.
izleti
Združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih ANED -Trst priredi izlet v Salzburg in Linz (Avstrija) z ogledom koncentracijskega taborišča v Mauthausnu od 13. do 15. maja t. 1. Vpisovanje pri ANED, Ul. F. Crispi, tel. 730306 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure.
_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Boris Primosi v Ul. Kobler 17 (pri Magdaleni). Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Josip Berdon - Pulje pri Domju pod Logom.
OSMICO je odprl Josip Lovriha, Dolina 45. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo vino in teran.
DRVA za kurjavo in akacijeve kole prodajamo po ugodni ceni. Možnost prevoza. Tel. 421508 po 20. uri.
PRODAM Volkswagen hrošč za 400.000 lir. Tel. 762228.
PRILETNI UPOKOJENEC išče stalno hišno pomočnico v starosti 60-65 let za kuhanje in vsa ostala manjša hišna dela. Nudi plačo, hrano in sobo v udobnem stanovanju. Tel. 380810 v večernih urah.
20-LETNA knjigovodkinja s trimesečno prakso v uradu, z B vozniškim dovoljenjem, dobrim zanjem angleščine in nemščine ter z diplomo operaterja in programerja Cobol išče katerokoli zaposlitev. Tel. 226564.
DERMATOLOG dr. Majda Cossutta sporoča, da je nova tel. št. ambulante 362985 (ali 361286). Sprejema vsak dan po dogovoru.
PRODAM lesene sode velikosti 700 1 in 100 1. Za informacije tel. 750286.
ŠTEDILNIK bele barve št. 6 za centralno kurjavo, malo rabljen, zamenjam za manjšega navadnega ali za voz drvi. Tel. 226560 ob uri kosila.
DRAGULJARNA "A.B." Ul. Foschiatti 9 - Trst - tel. 774090 nudi čudovito izbiro po konkurenčnih cenah. Zaradi prodaje vseh zalog ur dajemo izredne popuste. Široka izbira bižuterije. Veseli bomo vašega obiska.
PRODAM seno v balah. Tel. 228547 in 226113.
PRODAM hišico na otoku Cres - Martin-ščina. Tel. 0431/33063.
PRODAM hišo z gostilno v bližini Trsta. Tel. na šf. 212197 od 11. do 13. ure.
VAJENCA z znanjem slovenščine zaposli trgovina jestvin v Gorici. Zglasiti se v trgovini Semolič v Raštelu št. 49.
n: Mit
{ RAI 2
	A RAI 3		fjf RTV Ljubljana		(SP) TV Koper
9.00	Dokumentarec: Quarkov svet
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (spored Giannija Boncompagnija in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	TV film: Se un giorno busserai alla mia porta (r. Luigi Perelli, i. Virna Lisi, Fabio Testi, Mathilda May, Jean Pierre Cassel, 1. del)
22.10	Športna nedelja, vmes dnevni pregled ZOI
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Informativna oddaja: Week-end - razmišljanja in utrinki
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
10.30	Nanizanka: Mr. Belvedere - Co-m'è bella la giovinezza
11.00	Film: Michael Shayne e il mistero dei diamanti (krim., ZDA 1942, r. Herbert I. Leedse, i. Lloyd Nolan, Mary Beth Hughes, Helen Reynolds)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans (1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio,
vmes tenis in kolesarstvo
17.10	Variete: Chi tiriamo in ballo
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Cinema che follia!
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Aktualno: Moda
23.00	Nabožna oddaja
23.30	Dokumentarec: Mednarodna panorama
3.50	Dnevnik - nedelja
10.45	Koncert: Brahmsova Druga Simfonija, dir. Aldo Ceccato
11.55	Film: Viaggio nell'impossibile (fant., ZDA 1939, r. Norman Z. McLeod, i. Costance Bennett, Roland Young)
13.10	Dokumentarec: La macchina del tempo
14.00	Deželne vesti
14.15,Variete: Va' pensiero
17.00	100 najlepših Carosellov
17.55	Šport: dvosedežni bob, 3. in 4. vožnja (prenos iz Calgaryja)
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	It. nogometno prvenstvo B lige
20.25	Šport: moški superveleslalom (iz
Calgaryja)
21.30	Tednik: Alla ricerca dell'Arca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo
22.45	Filmske novosti
22.50	Dnevnik
23.00	Deželne športne vesti
9.25	Otroška oddaja: Ziv-žav
10.20	Nanizanka: Grizli Adams (pon.)
10.45	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (17. del, pon.)
11.30	Glasbena oddaja: Ansambel Vilija Petriča
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.40	Film: Sunset Boulevard (dram., ZDA 1950, r. Billy Wilder, i. William Holden, Gloria Swanson)
15.25	Slovenci v zamejstvu
15.55	ZOI 88: Olimpijski studio, nato Pod drobnogledom, skoki 90 m
16.15	Dnevni pregled
16.45	Nadaljevanka: Kako zelena je bila moja dolina ( 2. del)
17.45	Mladinska oddaja: Ex Libris -Od operete do muzikala
18.45	Risanka
19.00	Vreme, TV mernik in TV okno
19.24	Zrno, dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Vuk Karadžič (16. in zadnji del)
21.15	ZOI 88: Olimpijski studio, nato Zdravo
22.45	Dnevni pregled z ZOI
10.00	Hokej: Poljska-Svica; slalom za žensko kombinacijo; biatlon 20 km (posnetki iz^Calgaryja)
15.00	Rugby: Wales-Škotska, Turnir 5 narodnosti (posnetki)
16.30	Umetnosno drsanje: posamezniki
18.00	Nogomet: Milan-Steaua Bucarest (posnetki iz San Sira)
20.00	Olimpijski studio
20.20	Superveleslalom moški
21.30	Hokej: Češkoslovaška-SZ
24.00	Dvosedežni bob: 3. in 4. spust
Robert Ryan in Janet Leight v Lo sperone nudo - na Rete 4 ob 21.30
Jf| CANALE S
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui casa
10.00	Nanizanka: Fifty Fifty
11.00	Aktualna oddaja: Il Girasole
11.30	Nanizanki: I cinque del quinto piano, 12.00 Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete: La Giostra
14.50	Rubrika: Forum
15.20	Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d'oro
17.15	Film: Totò cerca moglie (kom., It. 1950, r. Carlo L. Bragaglia, i. Totò, Marisa Merlini)
19.05	Nanizanka: Casa Via-nello
19.35	Kviz: Tra moglie e marito vip
20.30	Film: Il fiume dell’ira (dram., ZDA 1984, r. Mark Rydell, i. Mei Gibson,. Sissy Spaček)
23.00	Aktualno: Nonosolo-moda
23.45	Nanizanke: Me Grader e Loud, 0.45 Gli intoccabili, 1.45 Bonanza
[	RETEQUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Dokumentarna oddaja: Big Bang
10.20	Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA
11.20	Aktualno: Občan in oblast
12.00	Rubrika iz parlamenta
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di Gatto, Isidoro
15.30	Nanizanke: Il principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelligente, 17.30 Truck Driver.
18.30	Šport: golf
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Aktualno: Tv Tivù
21.30	Film: Pony Express (vestern, ZDA 1953, r. Jerry Hopper, i. Charl-ton Heston, Rhonda Fleming)
23.30	Nanizanke: Spencer, 0.20 Switch, 1.10 II Santo
^|> ITALIA 1	~~
8.30	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Film: Stasera mi butto (glas., It. 1967, r. Ettore Fizzarotti, i. Rocky Roberts, Lola Falana, Marisa Sannia)
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Jem, Sui monti con Annette
18.30	Risanke: Foofur Su-perstar, 19.00 Lady Lovely, 19.30 Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive In
22.20	Variete: Provini
22.55	Film: Ultimatum alla
Terra (fant., ZDA 1971, r. Robert Wise, i. Patricia Neal, Michael Rennie)
0.50 Nanizanke: M.A.S.H,
1.20	Alfred Hitchcock presenta, 1.50 Ai confini della realtà
hmsM telepadova
14.00	Film: Donne in cerca d'amore (dram., ZDA 1959, r. Jean Negules-co, i. Hope Lange, Stephen Boyd)
17.30	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
18.30	Dokumentarec: Italia 7 per la vita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: Vigilante (dram., ZDA 1982, r. William Lustig, i. Robert Forster, Rutanya Alda)
22.30	(tubrika: Fuori gioco
23.30	Šport: košarka A2, Se-qafredo-Cuki
0.30 Nanizanki: Marshall of Sladetown, 1.30 Mod Squad
H^	TELEFRIULI
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15 Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubriki: Večerjajmo skupaj, 17.15 Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Dokumentarec:	La
straordinaria storia d'Italia
21.00	Film: Colpire al cuore (dram., 1982, r. Gianni Amelio, i. Jean Louis Trintignant, Laura Morante)
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
[Ufe TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 9.55 Glasbene skice; 10.15 Mladinski oder: Bučno seme; 10.35 Glasbene skice; 11.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (pripravila Boris Kobal in Sergej Verč, pon.); 11.30 Glasbene skice; 11.45 Nabožna oddaja; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 14.45 Glasbene skice; 15.00 Nedeljski zbornik: športne vesti, prenosi in komentarji z naših prireditev, glasba v sklopu oddaje Z nedeljami v olimpijske igre, vodi Ivan Peterlin; 16.00 Šport: podatki, pregledi in rezultati tekem; 17.30 Allione Trio v našem studiu; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila;
7.00	Kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori;
18.00	Zabavna radijska igra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni glasbeni spored.
RADIO KOPER
. (slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 10.10 Sosednji kraji in ljudje: Na današnji dan - poročila, promet, reportaže, intervjuji in razne zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah;
14.15	Zabavna oddaja: Marika in Drej-če; 14.35 Tedenska lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov;
18.30	Radijska igra; 19.00 Zaključek in prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.45 Pregled športnih dogodkov; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost;
11.00	Dogodki in odmevi; 11.30 Popevka tedna; 11.35 Sončna glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Nedeljska glasba; 15.00 Made in YU; 15.30 Bazar;
16.00	Športna oddaja; 17.00 Dance parade; 17.33 High power; 18.00 Glasba;
18.30	Najpopularnejše popevke; 19.30 Pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored, nato prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.00	Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z _Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja; 20.00 Nočni glasbeni program.
C

■lili
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
et
RAI 1
RAI 2
[~h
RAI 3
Cf RTV Ljubljana
~jP) TV Koper
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di , Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov s\
15.00	Kulturna oddaja: Današnji niki - Antonio Corpora
15.30.	Športne vesti
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Izobraževalna oddaja: Bese življenje - Korenine Dnevnik - kratke vesti to.05 Variete: Ieri, Goggi e doma
19.40	Almanah, vreme in dnevni!
20.30	TV film: Se un giono bu alla mia porta (r. Luigi Per Virna Lisi, Fabio Testi, 2. d
22.20	Dnevnik
OQn ^port: ZOI - dnevni preglee oz nn Aktualno: Speciale TG1
4.00	Dnevnik in vreme
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dokumentarec: Srednji vek
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
15.55	Šport: kolesarstvo
16.30	Kviz: Farfadè
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Dok.: Il piacere di conoscere
17.55	Šport: smučarski tek, moška štafeta 4 x 10 (iz Calgaryja)
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Inf. oddaja: Mixer cultura
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Copkiller (krim., It. 1982, r. Roberto Faenza, i. Harvey Kei-tel, Nicole Garcia, Leopard Mann)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik:
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.15	Deželne vesti
19.30	Šport: ženski veleslalom (iz Calgaryja)
20.30	Koncert: Harlem suona con Napoli - nastopajo James Brown, James Senese, Tullio De Pisco-po, The Temptation, Edoardo Bennato in Tony Esposito (iz ne-wyorskega Apollo Theatre)
21.20	Aktualno: Dan na preturi
22.05	Dnevnik - zadnje vesti
22.25	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
10.00	Mozaik. Zrcalo tedna
10.15	Aktualno: Naš utrip
10.30	Film Ali se še spominjaš ljubezni (dram., ZDA 1984, r. Jeff Blec-kner, i. Joanne Woodward, Richard Kiley)
16.20	Mozaik. Zrcalo tedna (pon.)
16.35	Aktualno: Naš utrip
16.50	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Klobuk
17.10	ZOI 88 - dnevni pregled
17.45	Nadaljevanka: Zlato jabolko in devet pavic (1. del)
18.15	Dokumentarec: Boj za obstanek - Kako raste zelenjava
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik, Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Mistralova hči (po romanu Judith Krantzove, r. Douglas Hickox in Kevin Con-nor, 8. del)
21.05	Aktualno
21.50	Dnevnik
22.00	Olimpijski studio, nato hokej Švedska-Kanada
00.30 Dnevni pregled z ZOI
13.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji, ki bo zaradi Zimskih olimpijskih iger še vedno v skrajšani obliki, bodo med drugim naslednji prispevki:
PETOVLJE — Manifestacija za mir LIGNANO — Posvet o turizmu TRST — Ženske in nasilje
13.05	TVD Novice
13.15	Pregled ZOI
13.45	Hokej: ZRN-ZDA (posnetki iz Calgaryja)
16.00	Dvosedežni bob: 3. in 4. vož-njafponoyitev, iz Calgaryja)
17.00	Hokej: Češkoslovaška-SZ (pon.)
19.30	Superveleslalom ženske (prenos iz Calgaryja)
20.30	TVD Vsedanes
20.45	Smučarski tek: 4 x 10 km moški (posnetki iz Calgaryja)
22.00	Hokej: Švedska-Kanada (prenos iz Calgaryja)
D
CANALE 5
7.00 Rubrika: Dobro j „ Italija 7-20 Risanke a'00 Nanizanki: Arcib, i n __	9.30 General Hos
10.30 Kvizi: Cantando tando, 11.15 Tutt miglia, 12.00 Bis, II pranzo è servito u'^ Nad-; Sentieri
15 nn rviz: fantasia
•00 Film: Femmina (dram., ZDA 194 John M. Stahl, i. C Tierney, Cornei
17'Is Nanizanka: Alice
18	is ?TV1Z: Doppio sialo
Nanizanke: Web 18.45 I cinque quinto piano, 19.
19	4 5 Robinson
Kviz: Tra moglie e
on o nto
0 Film: La cruna df 9° (krim., ZDA 191 Richard Marquan IJonald Sutherl,
»» vs&aas.
0.35 mnzo show - Nighl Filmska rubrika: n.c nuòre
' 5 Nanizanki: Gli ir
cabili, 1.45 Bcmanz
IQj RETEQUATTRO
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Prigionieri del male (dram., It. 1956, r. Mario Costa, i. May Britt, Francisco Rabal)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, ■17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Brama di vivere (biog., ZDA 1956, r. Vincente Minelli, i. Kirk Douglas, Anthony Quinn, Pamela Brown)
23.00	Aktualno: Občan in oblast
23.45 Film: Ombre gialle (vojni, ZDA 1955, r. Harmon Jones, i. Charles Bronson, Ric-
hard Conte, Peggie Častle)
1.30	Nanizanka: Switch
}	ITALIA	1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels, 13:20 Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Family
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Aktualno: W Sanremo (vodi Red Ronnie)
22.30	Variete: Matrjoška
24.00	Glasbena oddaja: Rock a mezzanotte, vmes film Urrgh! A Music War (glas., ZDA 1981, nastopajo Police, Gary Numan, UB 40, Flashtones)
HiÉ telepadova
14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guer-
riero, 18.00 Hazzard, 18.30 Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Lo studente (dram., It. 1982, r. Nini Grassia, i. Nino D'Angelo, Jenny Tamburi)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: ameriški football
1.00 Film
^ TELEFRIULI___________
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Music box
18.15 Nadaljevanka: Canne al vento
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športni ponedeljek
21.00	Šport: košarka A2, Fantoni-Jollicolomba-ni
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
r 3§r TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj; 8.40 Za vsakogar nekaj;
10.00	Pregled deželnega tiska; 10.10 Koncertni repertoar; 11.30 Ponedeljkov zbornik: V svetu mladih; 12.00 Skok v preteklost; 13.20 Gospodarski tednik; 13.50 Glasbene skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Glasbeni vrtiljak; 14.30 Povejmo glasbo: Spomin na Woodyja; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Senčni ples (A. Rebula, 1. del); 15.25 Zbornik (2. del); 15.30 Mi mladi; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: pianist Kemal Ge-kič; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Povejmo glasbo: Top lestvica.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo še novo pesmico; 9.05 Matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo;
12.10	Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 14.05 Kri-žemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel bratov Avsenik; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Iz studia 26; 20.00 Komorna glasba; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba: 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremen in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivosti in reportaže; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Top-ten po svetu; 17.40 Aktualna tema; 18.00 V podaljšku;
18.35	Popevke po telefonu; 19.00 Dnevnik, nato prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro;
6.35	Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd;
7.35	Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost;
11.00	Srečanja; 11.15 Vseradio; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Glasba skozi čas; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo, otroci; 15.45 Sinto-nizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz; 18.00 Mednarodne lestvice; 18.33 Glasba; 19.00 Mali koncert.
RADIO OPČINE
10.00 Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.30 Športni komentar; 20.00 Oddaja za ljubitelje jazz glasbe: Skrite oktave; nato Nočni glasbeni spored.
V Števerjanu bodo danes odprli kulturno središče na Bukovju
Prireditev ob dnevu kulture v Podgori dokaz odprte zavesti in vztrajnosti
Proslavljanje dneva slovenske kulture je za števerjansko skupnost letos posebnega pomena. Uradno bodo namreč izročili namenu nov društveni sedež na Bukovju, kjer se sicer že dalj časa odvija živahna kulturna dejavnost.
Osrednja slovesnost bo danes ob 16. uri, medtem ko so. sinoči v novih prostorih odprli skupinsko razstavo treh ' domačih" slikarjev S. Bevčarja, H. Jusse in Vladimirja Klanjščka ter pripravili bogat kulturni spored. Prireditve v počastitev dneva slovenske kulture in odprtja novega kulturnega in družabnega središča bodo tudi ob koncu prihodnjega tedna. Tako bo v soboto, 27. t. m., ob 20. uri koncert harmonikarskega orkestra "Synthesis" iz Trsta ter moškega pevskega zbora Skala iz Gabrij.
Letošnja Prešernova proslava v Števerjanu je torej nekaj posebnega, izjemnega, zgodovinski dogodek za ta kraj, kjer so bili pogoji za kulturno-pro-svetno in tudi splošno družbeno dejavnost zmeraj težavni. Zaradi pomanjkanja primernih struktur in tudi zaradi razpršenosti zaselkov in naselij in odsotnosti večjega središča. Te težave se v zadnjem obdobju postopoma odpravljajo in so z novim društvenim središčem zagotovljene materialne možnosti za razvoj kulturnega, športnega dogajanja in nasploh vsega tega, kar pojmujemo kot društvene dejavnosti.
Pri KD Briški grič, kjer zlasti starejši člani dobro vedo, kaj pomeni razpolagati s primernimi prostori, saj so dolga leta, lahko rečemo desetletja, bili prisiljeni kar naprej iskati razne zasilne rešitve za vaje pevskega zbora in druge dejavnosti, si prizadevajo, da bi dogajanje v novem središču v prihodnje še bolj slonelo na lastnih silah. Dokaz take usmeritve je tudi današnji nastop mladih iz Števerjana ter nastop moškega pevskega zbora Briški grič, medtem ko bodo program dopolnili člani Briškega okteta iz Dobrovega.
Prostori društvenega središča KD Briški grič so, kakor znano, v poslopju, kjer so tudi prostori vinogradniške zadruge Brda, ustanove, ki je v nekaj letih dosegla pomemben uspeh in uveljavitev na gospodarskem področju, ki je za Števerjan, nedvomno osnovnega pomena.
Odprtje novih društvenih prostorov je pomemben dogodek tudi za celotno slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Tako vrednotenje bomo dokazali tudi z množično udeležbo na današnji slovesnosti.
»V Podgori proslavljamo danes v teh novih prostorih Kulturnega društva, prvič po skoraj 40 letih, Prešernovo proslavo ali dan slovenske kulture, saj se je zadnja proslava vršila prav na tem kraju, kjer je nekoč stala naša prireditvena dvorana, ki je potem razpadla, tako da smo dolga leta ostali brez primernega prostora«. Tako je Stanko Kuštrin, predsednik društva Andrej Paglavec, nagovoril številno občinstvo na prireditvi, ki je bila predsinočnjim v Podgori. Spomnil je, da kulturno življenje Slovencev v tem kraju ni nikoli zamrlo, da pa predstavlja nov dom veliko možnost za razvoj kulture in ustvarjalnosti na vseh področjih, daje skratka možnost »dokazati da smo enakovredni člani današnje družbe, istočasno pa ustvarjati odprtost do sosednih kultur«.
Nekaterim je ta odprtost trn v peti, kot dokazuje nedavni vandalski izgred nad podgorskim kulturnim sedežem. Vendar prav v Prešernu lahko iščemo samozavest in vztrajnost, da pridemo do časa, ko »ne vrag, le sosed bo mejak!«.
Kulturni program se je nato pričel s pevskim pozdravom domačega zbora Andrej Paglavec. Sledil je nastop gojencev dijaškega doma Simon Gregorčič. Skupina je lepo podala program recitacij, ki so ga naštudirali pod vodstvom Stena Vilarja. Ni šlo zgolj za literarne odlomke in poezije, pač pa
so mladi podali tudi svoje misli o kulturi, sožitju in zaključili s pozivom za mir. Topel aplavz občinstva, med katerim smo sicer pogrešali prav prisotnost večjega števila mladih, je bil zanje zaslužen. Prav tako zaslužen uspeh je takoj zatem žel tudi moški pevski zbor Skala iz Gabrij, ki je pod vodstvom Rozine Konjedic dobro izvedel pevski del kulturnega programa.
Dan kulture je tako v Podgori zado-bil pomen, ki presega zgolj obredno srečanje. Skupna želja vseh je bila, da bi se še pogosteje srečevali na kulturnih večerih in prireditvah v toplem, domačem vzdušju novega kulturnega sedeža.
(Na sliki gojenci Dijaškega doma med nastopom)
Manifestacija za mir v Petovljah Sprevoda iz Sovodenj in Zagraja
Tržiški župan prepovedal uporabo transportnih trakov v centrali
Včeraj manifestacija zelenih
»Mir ni samo časovno obdobje,- ko ni vojaških spopadov. Mir je vrednota najširših dimenzij, ki dosega bistvo eksistence posameznika, narodov in človeštva. Treba je zavestno delati za uresničitev pogojev za uresničitev trajnega miru«. To je osnovno sporočilo današnje množične manifestacije, ki bo v Petovljah, na pobudo sindikata kovinarjev in s pristopom številnih združenj, ustanov in posameznikov iz naše in drugih dežel.
Udeleženci zborovanja bodo v Pe-tovlje prišli v dveh sprevodih, iz Zdravščin in iz Sovodenj. Oba bosta šla na pot točno ob 10. uri, izpred tekstilne tovarne v Zdravščinah in izpred
županstva v Sovodnjah. V sprevodu, ki bo šel iz Sovodenj bodo tudi udeleženci iz Nove Gorice, Ljubljane in predvidoma Celovca. Na prireditveni prostor v Petovljah bosta sočasno prispeli tudi tekaški štafeti, ki bosta simbolično povezali Petovlje s krajema dveh pomembnih manifestacij podobnega pomena v prejšnjih letih: mejni prehod v Škabrijelovi ulici in pa kostnico v Redipuglii.
Ob današnji manifestaciji v Petovljah bo pokrajinska cesta Sovodnje-Zagraj zaprta od 9. do 13.30, omejitve v prometu bodo tudi na lokalnih cestah na območju sovodenjske in zagrajske občine.
V	nedeljo bodo v Tržiču izvedli posvetovalni referendum glede gradnje nove termoelektrarne. Polemike se te dni stopnjujejo, množijo se razne pobude zagovornikov ljudskega glasovanja in tistih, ki takemu načinu konfrontacije osporavajo.
V	razpravi o aktualnem vprašanju velja zdaj upoštevati nov element. Tržiški župan je včeraj podpisal ukaz, s katerim prepoveduje družbi Enel, da bi od 1. aprila dalje še uporabljala transportna trakova za nakladanje dveh manjših peči. Ukaz je preventivnega značaja in je v zvezi s sklepom Deželnega odbora za boj proti onesnaževanju okolja. Ta odbor je lani naročil, da mora družba Enel do konca prvega trimesečja letos poskrbeti za hermetično zaprtje transportnih trakov in tako preprečiti razpršavanje prahu in delcev premoga v ozračju. Dela menda v podjetju niso uspeli opraviti, ker se je zataknilo pri licitaciji.
Kako se bo stvar iztekla, bomo videli čez nekaj tednov. V najslabšem primeru bodo v elektrarni povsem prenehali kuriti s premogom in bodo za vse peči uporabljali kurilno olje.
Včeraj popoldne je bila v Tržiču protestna manifestacija, ki so jo pripravili člani raznih ekologističnih gibanj. V sprevodu so šli po glavnih ulicah mesta, se ustavili na trgu pred županstvom in nato nadaljevali do termocentrale. Protest je potekal povsem mirno. Udeležba je bila bolj skromna.
Jutri bo v Štarancanu, ob 18. uri, v župnijski dvorani, javna razprava o novi elektrarni in s tem povezanih vprašanjih. Prisoten bo predsednik dež. odbora Bia-sutti.
Prispevki za uveljavljanje slovenščine
V Sklad za uveljavljanje slovenščine so prispevali: Roman Gergo-let, Doberdob, 10 tisoč lir, Silvano Semolič 10 tisoč lir, družina Devetak Teodor Ronke 10 tisoč lir, Ivo Rojec 10 tisoč lir, Slavko Tomšič 10 tisoč lir, Bruno Petejan 10 tisoč lir, Jordan Radetič Jamlje, 10 tisoč lir, Karlo Ferletič, Doberdob, 10 tisoč lir, Janko Gergolet 10 tisoč lir.
Člani kolektivov podjetij Meblo Italiana in Robo: David 20 tisoč lir, Valentina, Manuela, Loredana, Ana P. Ana M. Claudio, Nadja F., Nadja G., Jerica,, Marina, Daria, Ivo, Raffaela, Branka, Vesna, Margherita, Branko, Robi, Dušan, Alberto, Igor v.; vsak po 10 tisoč lir. Igor G., Nor-dio, Marino, Fabio, Livio M., Livio P., Marko, Antonietta, Paolo, Angelo; vsak po 5 tisoč lir.
Wilma Bregant, v počastitev spomina Uršule Paulin, 20 tisoč lir.
Združenje Chromas v torek v Kulturnem domu
Koncert za klavir in kompjuter
Glasbena matica in Kinoatelje sta pobudnika svojevrstnega glasbenega in videoumetnostnega večera, ki bo v Kulturnem domu v torek, 23. t. m., s pričetkom ob 20.30. Gre za Koncert za kompjuter in klavir v izvedbi združenja za sodobno glasbo Chromas iz Trsta. Pianistka Beatrice Zonta, gojenka Glasbene matice v Trstu in dobitnica prve nagrade na lanskem mednarodnem natečaju v Stresi, bo izvajala Drugo sonato za klavir tržaškega sodobnega skladatelja Gianpaolo Corala.
Glasbeni del se bo ujemal z vizualnim. Po Coralovi skladbi je namreč Edward Zajec s pomočjo elektronskega računalnika glasbenim idejam dal grafično podobo: glasba se torej s pomočjo sodobne tehnike kompjuter videa pretvarja v barvne odtenke, svetlobo in sence, zgoščine in razredčine. Doživljanje koncerta postane popolnejše, poslušalec je hkrati tudi gledalec. Zajčev video bo v torek predstavil Matjaž Hmeljak.
jel
jeiua Tar ki—ii
ARREDAMENTI
. . . dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
SPECIALISTI ZA... KUHINJSKO POHIŠTVO
POHIŠTVO SELVA ARREDAMENTI sodeluje s proizvajalcem kuhinjskega pohištva »CUCINE BERLONI«.
Kuhinje Berloni predstavljajo avantgardo tako s tehnološkega vidika kot z vidika sestavljivosti.
Njihov namen je, da bi dom spet postal zbirališče družine in so zato izdelane iz lesa, z okraski iz medenine, kot so na primer ročaji, pomivalniki, pipe in peči starinskega tipa. Istočasno pa ponujajo fantastične možnosti opreme z novimi materiali, z mikrovalovnimi pečicami, posebnimi napami, pomivalniki po novih zamislih, s stenami, na katerih so dodane najrazličnejše police.
V	sklopu kuhinjskega pohištva je na tržišču veliko povpraševanje po kuhinjah Berloni.
V	trgovini podjetja SELVA ARREDAMENTI si to pohištvo lahko vsi ogledate.
SMO NA VAŠO RAZPOLAGO!
oprema za A 'M
skupnosti delira
FORNITURE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
ua
Po treh mesecih agonije je umrl Giuseppe Di Cecco
V torek bodo predvidoma pokopali 26-letnega Giuseppa De Cecca iz Gorice, Ul. Brigata Casale 7, ki je umrl v goriški bolnišnici. Hudo je bil ranjen v glavo 12. novembra lani med prepirom, do katerega je prišlo v rulotki, v gozdiču pri Fari. Š puško za podvodni ribolov ga je ustrelil 46-letni Renzo Schiff iz Gorice. Ost je De Cecca zadela v čelo in mu povzročila težke poškodbe. Zdravniki bolnišnice na Kati-nari so se trudili, da bi mu rešili življenje, vendar vidnih znakov izboljšanja ni bilo. V zadnjem časuso menda nastopile komplikacije na ledvicah in prav zaradi tega so De Cecca prepeljali v goriško zdravstveno ustanovo.
S smrtjo De Cecca se bo predvidoma spremenila tudi obtožnica proti Schiffu, ki je v priporu, potrebna pa bo tudi dodatna preiskava, če je smrt neposredna posledica ran ali pa jo je pripisati drugim vzrokom.
■ Precej hude poškodbe na roki, je zadobil 37-letni Virgilio De Marchi. Zdraviti se bo moral dva meseca. Nesreča se je zgodila v podjetju Fornaci Giuliane v Zagraju.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada od 14.
do 20. februarja 1988.
Rodili so se: Stefania Ulian, Irene Mar-son, Giulio Fezeka, Giada Buontempo, Matteo Perissinotto, Alberta Tonini, Angelica Guarino, Andrea Bin, Samantha La Macchia.
Umrli so: 57-letni upokojenec Erminio Pahor, 61-letni šolnik Fedoro Nemec, 67-
letni upokojenec Nicolò Delich, 75-letna upokojenka Maria Gugliatti Visintin, 77-letni upokojenec Riccardo Cristin, 79-let-na upokojenka Carmela Vitale vdova De Marco, 72-letna upokojenka Ivanka Len-ščak vdova Pelicon, 78-letna upokojenka Pia Medeot, 55-letni trgovec Giuseppe Neld, 65-letni upokojenec Virginio Gallina, 82-letna upokojenka Romana Prinsig vdova Antonaci, 61-letni upokojenec Odilo Seculin, 73-letna upokojenka Or-sola Sirk, 59-letni podoficir karabinjerjev Pietro Suelzu, 98-letna upokojenka Romana Zanchi Perlevitz.
Oklici: delavec Boris Gergolet in delavka Elena Vižintin, podoficir vojske Roberto Maria Forlese in gospodinja Anna Grazia Massaro, zdravnik Fulvio Bonamico in zdravnica Patrizia Florean, tehnik Daniele Silič in delavka Claudia Simčič.
Občina Sovodnje namerava začasno zaposliti kuharja/kuharico (z zadolžitvijo čiščenja) v otroškem vrtcu. Izbira kandidata bo na podlagi preizkušnje. Prošnje, na kolkovanem papirju, je treba predložiti do 12. ure, 27. februarja letos. V prošnji je treba poleg osnovnih anagrafskih podatkov navesti tudi dosedanje delovne izkušnje. Za razpisano delovno mesto se zahteva potrdilo o obvezni šolski izobrazbi. Kandidati, ki nameravajo zaprositi za omenjeno delovno mesto, morajo biti vpisani v seznam brezposelnih, pri uradu za zaposlovanje. Predvideni rok začasne zaposlitve: od 14. marca do najkasneje 30. junija.
Vabilo fotoamaterjem
Skupina ljubiteljev fotografije je dala pobudo za srečanje,'na katerem bi se razgovorili o možnosti delovanja na tem področju. Pred leti je bil na Goriškem aktiven fotokrožek Skupina 75. Njegovo delovanje je nato zamrlo, to pa ne pomeni, da se je zmanjšal interes za fotografijo, kot dokazuje tudi nova pobuda, za katero je precej zanimanja. Prvo srečanje bo v torek ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabljeni so fotoamaterji in začetniki tudi iz drugih krajev na Goriškem. Razgovorili se bodo med drugim o možnosti, da bi organizirali tečaj za začetnike in izpopolnjevalni tečaj za vse, ki že obvladajo osnovno tehniko.
KD JEZERO DOBERDOB
Sobota, 27. februarja, ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu
dan slovenske kulture
Sodelujejo člani Gledališke skupine Gorica in moškega pevskega zbora Jezero.
razna obvestila
Mladinski odsek KD Sovodnje prireja plesne tečaje: začetnega za otroke, nadaljevalnega, tečaj za odrasle. Prijave in pojasnila pri Ivani Butkovič (tel. 882105) in Katarini Kovic (tel. 882105).
Sovodenjske žene vabijo na družabnost in večerjo ob 8. marcu. Družabnost bo 5. marca v gostilni Pri Francetu. Prijave pri Ivanki Cotič (Klanec) in Mariji Tomšič (Vas).
SPD Gorica javlja, da je v teku vpisovanje za zimske športne igre, ki bodo 28. t. m. v Ravasclettu. Prijave v trgovini Bavcon in pri Ivu Berdonu do 23. t. m.
Občni zbor društva F. B. Sedej bo jutri, 22. t. m. v spodnjih prostorih Sedejevega doma v Števerjanu. Prvi sklic je ob 20.30, drugi ob 21. uri.
Društvo slovenskih lovcev "Doberdob" priredi 27. t. m. družabni večer v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prijave do 25. t. m. pri Juriju Ukmarju, Jožetu Pahorju, Edvardu Ferletiču, Alešu Pintarju, Severinu Zottiju, Dragu Tomšiču in Dariu Nanutu.
Društvo "Doberdob" priredi od 11. do 13. marca izlet na Svetovno lovsko razstavo v Nuernbergu. Prijave do 27. februarja pri Jožetu Pahorju in Juriju Ukmarju.
kino
Gorica
CORSO 15.15-22.00 »Balle spaziali«. VERDI 15.30-22.00 »Hamburger Hill«. VITTORIA 16.00-22.00 »Bellifreschi«.
Tržič
EXCELSIOR 14.30-22.00 »Lo squalo 4: la vendetta«.
COMUNALE 16.00-22.00 »Le legge del desiderio«. Prepovedan mladini pocl 18. letom.
Nova Gorica
SOČA Ob 16. uri »Medvedki dobrega srca«. Ob 18.00 in 20.00 »Madridska zveza«.
DESKLE 17.00-19.30 »Poljane smrti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro (Alesani) Ul. Carducci 38 tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute Ul. C. Cosulich 117 tel. 711315.
POGREBI
Jutri v Gorici, Nicolo Delich, ob 8. uri, iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče.
Razprava v rajonskem svetu v Št andr e žu
Nasprotovanje, da bi veliko tovarno zgradili v neposredni bližini hiš
Na dnevnem redu zadnje seje rajonskega sveta v Štan-drežu je bila ena sama točka: razprava o industrijski coni, o prostorskem načrtovanju ter o načrtovani postavitvi nove velike tovarne, na robu industrijske cone in v neposredni bližini hiš. Na sejo so povabili predsednika Konzorcija za industrijsko cono Gandina, prihodnji teden pa bo srečanje še z Mariom Del Benom, goriškim podžupanom.
Uvodoma je problematiko industrijske cone zgodovinsko uokviril predsednik rajonskega sveta Valter Reščič. Naglasil je, kako si je štandreška skupnost od zmeraj prizadevala izpodbijati načrt, da bi industrijsko cono uredili na kmetijskih zemljiščih, med Štandrežem in Sovodnjami. Od zmeraj so bila ta zemljišča skrbno obdelana in zato sila rodovitna, zato naj bi jih ohranili za kmetijstvo. Industrijsko cono bi lahko uredili na desnem bregu Soče, na območju Majnic in Mocchette, kjer so velike in slabo izkoriščene površine. Žal so šle izbire v drugo smer. Reščič je ob tem dejal, da je gradnja industrijskih objektov nedvomno dobrodošla na območju, kjer je vedno manj delovne sile zaposlene v produktivnih dejavnostih, žal pa moramo ugotavljati, da se je doslej ponavadi gradilo na škodo štandrežkih kmetov. Tako je omenil gradnjo avtoporta, avtoceste in načrtovanje industrijske cone, ki je počasi, a vztrajno in nepovratno krčilo kmetijske površine. To je povzročilo odvisnost Gorice v agroživilstvu od drugih območij, odkoder prihaja k nam dražja in nedvomno manj kvalitetna povrtnina.
Po uvodni predstavitvi problematike je vprašanje iz svojega zornega kota osvetlil predsednik Konzorcija za industrijsko cono Gandin. Trenutno namreč se podjetje iz okolice Vidma zanima za zgraditev večje tovarne za predelavo aluminija. Tovarno naj bi zgradili v neposredni bližini Pi-lošča, na površini okrog 45 tisoč kvadratnih metrov. Prav ta možnost je seveda sprožila vrsto vprašanj. Pred leti je bilo osvojeno stališče, naj bi v neposredni bližini hiš ne gradili
večjih objektov. Zdaj menda prevladuje drugačna usmeritev. Gandin je zavrnil možnost alternativne rešitve, to je, da bi tovarno gradili na desnem bregu Soče. Tam namreč ne veljajo določene ugodnosti in olajšave, zaradi katerih je ožje goriško območje zanimivo za gospodarstvenike. Glede možnosti uporabe zemljišč območja Majnice in Mocchette je Gandini dejal, da ni bila tam še izvedena hidrogeološka raziskava in bi bila zato rentabilnost vsake naložbe, zaradi prisotnosti podtalnice, vprašljiva. Gandini je obrazložil, da bodo na površini 45 tisoč kvadratnih metrov zgradili eno tretjino pokrite površine in bodo pri odločitvi o dodelitvi zazidalne površine upoštevali število novih delovnih mest in jamstva, ki jih bodo podjetja dala za zaščito okolja. Za gradnjo nove tovarne takih razsežnosti se zanima podjetje Danieli iz Buttria, menda pa imajo pri Konzorciju še dve možnosti.
Do gradnje novega industrijskega objekta sta bila precej skeptična Vilma Brajnik (KPI) in Marjan Breščak (SSk). Brajnikova je brez dlak na jeziku dejala, da je vse le golo besedičenje in se je spraševala, zakaj bi se raje ponovno ne uporabilo zapuščene industrijske objekte, ki jih je v Gorici precej. Vilma Brajnik je obenem dvomila, da bi v novi tovarni našlo stalno delovno mesto toliko mladih. Tudi Breščaka je skrbela gradnja tako velikega objekta neposredno v bližini hiš, saj bi to po njegovem mnenju hudo povečalo družbeno konfliktualnost.
Na seji je spregovoril tudi Anton Nanut, predsednik SDGZ za Goriško. Menil je, da bi v ta namen odlično koristile površine na območju skoraj neizkoriščenega goriškega letališča. Po njegovem mnenju pa bi veljalo preučiti možnost, da bi na italijansko-jugoslovanski meji zgradili brezcarinsko območje, ki je bilo v Osimskih sporazumih predvideno na Tržaškem. S tem bi imeli naši proizvodi lažji dostop na jugoslovansko in širše vzhodnoevropsko tržišče.
Veselo pustovanje upokojencev Družabnost je bila v Ajdovščini
Prav veselo so pusto vali naši starejši rojaki, ki so se polnoštevilno odzvali vabilu Društva slovenskih upokojencev. Nad sto petdeset se jih je s kar tremi avtobusi v nedeljo popoldne odpeljalo v Ajdovščino, kjer je pustovanje bilo v tamkajšnjem hotelu Planika. Naše upokojence Je s svojim orkestrom zabaval Danilo Gravner. Na sporedu so imeli že popoldne ples, zatem tombolo, potem večerjo, nazadnje nagrajevanje mask in spet ples.
Kar dvanajst parov se je prijavilo k tekmovanju z maskami. Nagrada se je nasmehnila stari Egipčanki (Nočna ljubimca), zatem je zelo zanimiv bil par Dracula z ženo. Kot najbolj originalno masko pa je žirija ocenila kmečki par.
Upokojenci so se na tej družabnosti prav dobro počutili. To ni nič izrednega, saj že več let Društvo slovenskih upokojencev skrbi predvsem za družabnost, izlete in dobro počutje naših ljudi iz vseh krajev Goriške.
Aprila v Novi Gorici volitve za novega predsednika skupščine
Sočasno z razpravami o spremembah jugoslovanske ustave, se na Goriškem pripravljajo tudi na nov krog volitev v razne organe. Sedanji volilni sistem je zelo zapleten in po splošnem mnenju preveč drag za sedanje materialne pogoje in možnosti države. Izbiranje kandidatov se prične v tako imenovanih delegatskih bazah, to je v krajevnih skupnostih, po tovarnah in družbenopolitičnih organizacijah. Izbire se nadaljujejo na višjih ravneh in stopnjah volitev, kjer se po navadi dogovore za enega kandidata, ki ga nato tudi izvolijo.
Med omenjenimi razpravami o ustavnih spremembah se ljudje zavzemajo za poenostavitev volilnega sistema, za neposredne volitve poglavitnih nosilcev raznih funkcij, na primer predsednika Predsedstva republike Slovenije, pa predsednikov občin. Povsod tudi zahtevajo demokratizacijo postopkov in volitev, kar naj bi zlasti pomenilo več kandidatov za posamezne funkcije v družbi.
V takem duhu in upoštevajoč oplenjena politična izhodišča in vzdušje v družbi, se na območju Nove Gorice pripravljajo tudi na bližnje volitve novega Predsednika Občinske skupščine. Sedanjemu županu Danilu Bašinu bo namreč potekel štiriletni mandat. Za novega predsednika občine so uradno kandidirali nekaj osebnosti. Tako so predlagani Albert Bevčič, direktor tekstilne tovarne na Okroglici, Aleksander Lovec, sedanji podpredsednik Občinske skupščine in direktor podjetja Primex v Rožni dolini ter Marjan Tavčar, direktor Združenega zdravstvenega doma treh severnoprimorskih občin.
Novi predsednik Občinske skupščine bo izvoljen na seji 13. aprila. (M.D.)
Igralnica HIT odslej tudi na Bledu in v Rogaški Slatini
Delovna organizacija za hotele, igralnico in turizem HIT v Novi Gorici tudi letos zelo uspešno posluje in veča svojo dejavnost. Poslovanje je razširila tudi na Bled in v Rogaško Slatino. Organizacija HIT je na Bledu uredila igralnico za tuje goste in turiste, v kateri imajo 30 igralnih avtomatov. S tem prispevkom in deležem so obogatili turistično ponudbo Bleda. Prav tako se novogoriška gostin-sko-turistična organizacija pripravlja na ustanovitev igralnice za tuje goste v znanem zdravilišču Rogaška Slatina.
Igralnico bodo uredili skupaj z Zdraviliščem, ki je tudi nosilec turističnega razvoja Rogaške Slatine. To bo popolna igralnica, s 5 igralnimi mizami in 30 Jtjralnimi avtomati. V novi igralnici v Rogaški Slatini bodo lahko zaposlili okoli strokovnih in drugih delavcev.
V Novi Gorici so zadovoljni spričo poslovnih uspehov in pobud delovne organizacije HIT. Letos bo ta delovna organizacija začela graditi tudi svojo novo Poslovno zgradbo v središču mesta. Vendar pa gospodarstveniki in tudi v politič-krogih menijo, da bi se morala organizacija lotiti tudi razvijanja gostinske in oristične dejavnosti drugod na Goriškem, na primer na Lokvah, kjer je ta dejavnost že dolgo v krizi. (M. D.)
IA IFO LOTICA
Ul. IX Agosto 2 - GORICA V TEKU JE
IZREDNA PROMOCIJSKA PRODAJA
vseh prediv in voln najboljših znamk s
POPUSTI OD 20% DO 80%
Se priporočamo!


"* O
uotn a prtek, 26. t. m.. o& 20.30 a Jùdtwini dom na (ìonc&d a ^ojwdeùie namene za
SKLAD MITJA ČUK
nastopil ko Sxiaiki oktet
Pogovor o aktualnem vprašanju
Uspehi in težave pri organizaciji primerne službe zdravstvene vzgoje
V Italiji in nasplošno v svetu se iz leta v leto nudi vedno več poudarka in možnosti delovanja tistim službam, ki z učinkovitim informiranjem prispevajo k razvoju kulture zdravja. Zdrava prehrana in zdravo življenje namreč lahko veliko pomenita ne le posamezniku ampak tudi družbi nasploh, saj se z zmanjšanjem bolnikov nedvomno zmanjšajo tudi ogromni izdatki za zdravstvo, računi katerih vedno bolj praznijo državno blagajno. Logično je torej boljše, če bolezni preprečimo, ne pa da jih zdravimo.
Tudi v okviru goriške Krajevne zdravstvene enote deluje ekipa, ki se ukvarja z zdravstveno vzgojo. V njenem okviru sta organizirani posebni službi za uživalce mamil in alkoholike in služba, ki se ukvarja s šolsko medicino. Pogovarjali smo se s psihologom Francom Brunijem in s socialnima delavkama Lino Cesarin ter Patrizio Di Lena.
Povedali so nam, da zdravstveni operaterji teh služb od leta 1985 sodelujejo v skupnem projektu, s katerim skušajo razviti že pri učencih in dijakih smisel za nego telesa in obrambo pred alkoholizmom, uživanjem mamil in kajenjem. Po prvih korakih so, v tesnem sodelovanju z učitelji in profesorji, ugotovili, da mora imeti zdravstvena informacija v tem kontekstu prednostno vlogo, občutili pa so tudi potrebo po spoznanju učinkovite metodologije dela. Jasna in enostavna vsebina oprijemov sta namreč neob-hodna pogoja, s katerima bi bil njihov trud za zdravstveno vzgojo tudi uspešen.
Zaradi tega sta službi goriške KZE organizirali v sodelovanjem s šolskim skrbništvom tečaje, na katerih so
osvestili učno osebje o metodoloških oprijemih, s katerimi bi lahko najlažje vplivali na življenjske modele otrok in njihovih staršev. Kasneje so k tej zamisli pristopili še klubi alkoholikov na zdravljenju in pokrajinsko odbor-ništvo za zdravstvo. Profesorje so psihologi, sociologi in drugi zdravstveni operaterji seznanili z vlogo, ki jo ima zdravstvena vzgoja, z odnosom med šolskimi in zdravstvenimi ustanovami, z metodologijo zdravstvene vzgoje, s psihološkimi aspekti »odvisnosti« in z ugotavljanjem kriterijev za merjenje uspešnosti teh posegov.
Poleg šolam službe KZE posvečajo posebno pozornost ostalim družbenim dejavnikom, ki so potencialno najbolj ranljivi, saj se lahko le z masovnim informiranjem ustvari ozračje, ki bo omogočilo spremembo mentalitete in s tem uveljavitev novega, zdravega stila življenja. Veliko važnost ima seveda pri tem izkoriščanje prodornih možnosti, ki ga imajo sredstva množičnega obveščanja, časopisi, televizija in radio. V zadnjem obdobju pa vse bolj pogostoma obiskujejo tudi kasarne, saj mamila in alkohol vse bolj pogostoma dobijo pot prav med mlade, ki služijo vojaški rok.
Člani ekipe goriške KZE, ki se ukvarjajo z alkoholizmom in narkomanijo, so nam obenem povedali, da svoj trud usmerjajo tudi proti tistim, ki bi lahko postali njihovi sodelavci. Ti so poleg srednješolcev lahko še vsi tisti, ki nudijo svojo pomoč zdravstvenim ustanovam ali tistim, ki skrbijo za ostarele ali onemogle. S širjenjem kroga svojih sodelavcev pa bi uresničili eno bistvenih, a žal še neuresničenih, postavk zdravstvene reforme: o decentralizaciji zdravstva. ■
FABIO GERGOLET
Mozartova Boštjan in Boštjana
V	goriškem avditoriju so v okviru nedeljskih koncertov predstavili komično opero Boštjan in Boštjana. Mozartovo delo je predstavljalo za goriške ljubitelje tovrstne glasbe novost, kar je priklicalo veliko število občinstva. Le-ti so se takoj vživeli v veselo vzdušje, ki ga je ustvaril mladi Amadeus s svojimi notami v izvedbi Opera Giocosa iz FJ-k. Orkester je originalno vodil učitelj Severino Z annerine
Mozartovo opero so izvajali sopran Daniela Ferletta, tenor Luca Dordolo in bas Aleksander Švab. Predstava je sovpadala s praznikom sv. Valentina (patrona zaljubljencev), zato sta podjetji Ferrerò in Gordol ponudili publiki čokoladne poljubčke, da bi bilo vzdušje še prijetnejše.
Boštjan in Boštjana je ena izmed treh oper, ki jih je salzburški skladatelj uglasbil, ko mu je bilo šele 12 let. Teme so enostavne in čiste, arije pa neposredne in sproščene. Pevci so se odlikovali ne le po gladki pevski izvedbi, ampak tudi po lahkotnem načinu nastopanja, ki ga je rožnato plavi dim čarodeja Colasa ovil še v dodatno magičnost. Bogate kostime nastopajočih je še posebno cenil ženski del občinstva.
V	ponedeljek so opero trikrat ponovili za 1.300 dijakov goriških slovenskih in italijanskih šol, vsakokrat so dijaki nastop nagradili z dolgim aplavzom. (L.Q.)
Prispevki Zelenemu križu
Za Zeleni križ so v razne namene darovali: Anna in Pina 20 tisoč; svakinja Giuseppa Furlana 20 tisoč; sodelavci sina Erneste Nemez 120 tisoč; družina Visco-vic 100 tisoč; mož Ettore in sinovi Marino in Nives 25 tisoč; Claudio Caltana z družino 100 tisoč; Giuseppe Petarin 50 tisoč; Francesca in Valentina 30 tisoč; Bruno Zitteri 50 tisoč; Sonia 50 tisoč; Paola Fabbro in Anna Gregorič 20 tisoč; Irma Simoni 20 tisoč; Annunziata, družina Terpin, družina Martinis, družina Me-deot, Fulvia Velia, Meri in Fulvio Cabri-ni, družina Fabris, Aldo Miani, Giordano De Colle, Fausta, Pietro Pasquali, Giuliana in Massimo, družina Costanzo, gostilna "Alle Querce", Giorgio de Savorgna-ni, Božo Gruntar, Vinicio Trevisani, Marilena, Gianni Culot, Silvana Peracchio, vozniki garaže Collenzini, Bruna in Pep-pino, N. N. 265 tisoč; Piero Samuele, Ennio Piccoli, Ilvo Nadali, Luigi Vittori, Luigi Visintin, Romano Burelli, Silvio Algadeni, Arrigo Zanini, Lorenzo Ob-lach, Gino Zanet, Vittorio Cej, Genny Gribar 120 tisoč; Anna Paulin vd. Braulin 50 tisoč; Ida in Ernesto Mosetic 25 tisoč; družina Mollame 30 tisoč; De Paoli in Nanut 50 tisoč; Anna Petrovscek 50 tisoč; Luciano Spangher 30 tisoč; Luciano in Rosetta Spangher 30 tisoč; Bruna Pette-rin 50 tisoč; družina Vidoz 15 tisoč; Maria Silvia Corsini 25 tisoč; Mario in Luciana Bassi 20 tisoč; Antigone Mattioli s sinovi 50 tisoč.
Strožje proti "neodgovornim44 ljubiteljem narave in okolja
Lepo in toplo vreme kar vabi v naravo. Žal pa je med množico izletnikov tudi nekaj takih, ki imajo do okolja dokaj čuden odnos. Vidni in trajni dokazi neodgovornega obnašanja so kupi odpadkov na mestih, kjer bi jih najmanj pričakovali, ostanki piknikov-skih pojedin itd.
Težko je te osebe prevzgojiti in v takih primerih zaleže morda le denarna sankcija, v naj hujših primerih pa tudi aretacija.
Deželna gozdarska služba je te dni razširila letake, s katerimi opozarja občane na odgovorno ravnanje do okolja in opozarja na denarne in druge sankcije za odmetavanje odpadkov na nedovoljenih mestih.
Proti kršilcem se lahko aplicirajo določila deželnega zakona 22/82, oziroma državnega zakona 915/82.
Po deželnem zakonu (čl: 18 , 2. in 3. odstavek DZ 22/82) se oseba, ki odvrže odpadke na robu gozda, do 100 metrov v notranjost, kaznuje s sankcijo od 60 do 600'tisoč lir.
Znatno višje so sankcije, predvidene po državnem zakonu št. 915/82. Od 20 tisoč lir do milijona lir znaša denarna kazen za tistega, ki odvrže odpadke iz gospodinjstev na javnem ali javnosti dostopnem prostoru, od 100 tisoč lir do milijona lir kazen v primeru, da gre za posebne odpadke (stari gospodinjski stroji, vozila, žimnice itd), od 200 tisoč lir do 5 milijonov pa v primeru, da se na javnem ali javnosti dostopnem zemljišču odvržejo strupeni odpadki. V tem primeru je predvidena tudi možnost zaporne kazni do 6 mesecev.
Prav objava plakatov pred začetkom pomladne sezone kaže na to, da nameravajo pripadniki gozdarske službe strožje nastopati proti tistim, ki se na predpise in priporočila požvižgajo.
To kar zadeva odlaganje odpadkov. Upoštevati pa bi kazalo tudi dejstvo, da je še zmeraj v veljavi deželni zakon o varstvu redkih in ogroženih rastlinskih vrst, katerih nabiranje je omejeno ali povsem prepovedano.
Prosveta kar mimogrede
Dean Munih
Ni lepšega kot živeti v sedanjem času! Na človeka kar prežijo časopisi, televizija in radio, da le ne bi to ubogo ljudstvo zaostalo za znanostjo in dosežki iz ekonomije.
Zgodi se, da Amerikanci pogruntajo raketo, ki jo izstrelijo nekje v Sredozemskem morju in po 4000 km ta lahko poleti Homeiniju skozi okno naravnost v naročje. Če le hočejo! Časopisi se potrudijo, da narod izve vse o tistem peršingu, kako ga delajo, koliko jih imajo in kako se z njim strelja.
Potem se lahko zgodi, da v nekem Černobilu poči atomski reaktor in v enem tednu se ljudstvo neverjetno hitro in temeljito pouči o kemiji, o delitvi atomov, in ljudje, ki se jim še včeraj o tem niti sanjalo ni, gladko izgovarjajo besede bekerelij, cezij, stroncij in si zapomnijo letnice njihovega razpadanja.
Najlepše je, če temu takoj sledi kakšen pomor rib v do včeraj kristalno čistem potoku, kajti narod svojemu znanju o varekini doda še znanje o težkih kovinah, vinilklori-dih, acetonu, pesticidih, fungicidih, herbicidih, derivatih in podobnih zvarkih. Po možnosti to celo tako natančno, da se ve (kot na radenski), katera voda se pije in katera še za v čevlje ni več dobra. Vendar se izobraževanje ne neha. Nekoč je »počilo« v nekem bosanskem agroživilskem podjetju in narod je čez noč vse izvedel o menici: kaj je menica in kaj je menica brez kritja, kaj je aval in kdaj se menica vnovči... Celo več, da je nekrita menica v bistvu kredit, ki ga bodo velikodušni upniki enakomerno porazdelili med vse državljane.
Ni kaj, izobraževanje kar tako, mimogrede, je silno zabavno in potrebno. V marsičem celo prehiteva šolski sistem in daje možnosti, da se vsi lahko o vsem pogovarjajo, se tako razumejo in potem, seveda, odločajo.
Ker je za nadaljnje katastrofe očitno že poskrbljeno, se ni bati, da bi ljudje ostali brez novega znanja in tako capljali za razvojem.
Horoskop
od nedelje 21. 2. do sobote 27. 2. 1988
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21. 3. - 19.
4.)--VI IN DELO: * a * Pred vami je prijeten in razgiban teden. Venera in Jupiter vam ponujata možnost, da brez težav uspešno zaključite kakršnokoli delo in si tudi malo oddahnete. Rojenim od 21. do 24. 3. bo Mars precej sovražen, kar lahko povzroči nepričakovane težave ali spor. VI IN DRUGI: Kar si želite, boste dosegli z več prijaznosti. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
BIK (20. 4. - 20. 5.)
- VI IN DELO:
Napoved je za vas precej ugodna. Zvezde so vam zelo prijazne. Teden vam bo minil v prijetnem vzdušju in veselem razpoloženju. Znašli se boste sredi srečnih okoliščin, ki bodo pripomogle k uresničitvi vaših načrtov. Precej velika je možnost prijetnih presenečenj. VI IN DRUGI: Ne zavrnite zanimivega povabila ob koncu tedna. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
DVOJČKA (21. 5. -1' T 20. 6.) — VI IN
I I DELO: Prijeten in Lmrazgiban delovni teden vas bo ohrabril. Delo vam bo prav lepo steklo in težav ne bo. Velika je možnost, da pridete do dodatnega zaslužka. Uresničila se vam bo neka stara želja. Petek in sobota pa vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Vaša pretirana zgovornost vam lahko prinese nevšečnosti. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
LEV (22. 7. - 22. 8.)
f \ — VI IN DELO: m Napoved za vas je \ zelo ugodna. Vstopate v prav prijeten in zanimiv teden. Jupiter in Venera bosta ugodno vplivala na vaše delo in počutje. Teden vas bo z nekaterimi novostmi razveselil in vam popestril življenje. Ponedeljek in torek vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo bo uganil vaše misli in vas presenetil. Ugodna dneva bosta nedelja in četrtek.
-,	TEHTNICA (23. 9.
fl	- 22. 10.) — VI IN
DELO: Teden bo ■MBHi ugoden, pa tudi precej utrudljiv in naporen. Kakšnih posebnih težav ne boste imeli. Možno pa je spremenljivo počutje in razpoloženje, ker vam bo nestanovitna Luna med tednom precej sovražna. Neugodna dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Obvladajte se in se ne zapletajte v nepotrebne prepire. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
^ STRELEC (22. 11. -21. 12.) — VI IN
* DELO: Z gotovos-#% tj o lahko pričakujete vesel in ugoden teden. Dobri Jupiter in prijetna Venera bosta ustregla marsikateri vaši želji in vam s tem polepšala delavnik. Imate kar precej možnosti veselih presenečenj. Sreda in četrtek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah bo šlo vse tako, kot želite. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
. _ VODNAR (20. 1. -A/V 18. 2.) — VI IN
DELO: Vstopate v zanimiv in prijeten teden, ki vas bo z nekaterimi novostmi razveselil in vam popestril dneve. Ugoden položaj zvezd bo zelo pozitivno vplival na uspešen razvoj vaših načrtov. Za spoznanje neugodnejša dneva bosta ponedeljek in torek. VI IN DRUGI: Iskren pogovor z ljubljeno osebo bi lahko marsikaj razjasnil. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
S
RAK (21. 6. - 21. 7.)
- VI IN DELO: Pričakujete lahko precej ugoden in razgiban teden, v katerem boste gotovo uresničili načrte, ki ste si jih zastavili. Odprle se vam bodo nove rešitve za vaše zamisli. Rojenim od 21. 6. do 24. 6. bodo zvezde sovražne. Vsaka lahkomiselnost se vam lahko maščuje. VI IN DRUGI: Nikar se ne zapletajte v nepotrebne prepire z bližnjimi. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
DEVICA (23. 8. -22. 9.) VI IN
DELO: Z vso gotovostjo lahko računate na prijeten in uspešen delovni teden. Ugoden položaj zvezd vas bo spodbudil, da boste med tednom veliko naredili. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo. Rojeni od 23. 8. do 26. 8. bodo zelo uspešni in zmagoviti. VI IN DRUGI: Ne zanemarjajte ljubljene osebe, da vam ne bo žal. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11.) VI
IN DELO: Obeta se vam delaven, a uspešen teden. Ponudilo se vam bo nekaj ugodnih priložnosti, ki jih je vredno dobro izkoristiti. Vaš trud in vztrajnost bosta poplačana. Posebno naklonjen vam bo konec tedna. Le ponedeljek in torek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Bodite bolj obzirni in občutljivi do ljudi, ki vas imajo res radi. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
KOZOROG (22. 12. - 19. 1.) — VI IN
DELO: Zvezde vam tokrat niso prav prijazne, pa se boste morali zato na poti do zaželenih ciljev nekoliko bolj potruditi. Možnost kakšnih težav in sitnosti je precejšnja. Nikar se preveč ne vznemirjajte, ker so na vidiku boljši časi. Neugodna dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Svojih skritih misli ne zaupajte nikomur. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
RIBI (19. 2. - 20. 3.)
^ f — VI IN DELO: Mi Brez dvoma lahko J računate na kar precej ugoden teden, ki vas bo obogatil z marsikatero prijetno izkušnjo. Prav lahko se zgodi, da vam bo šlo v sredo ali četrtek kaj malega narobe, vendar to ne bo bistveno vplivalo na vaše delo in počutje. VI IN DRUGI: Ne vmešavajte se v tuje zadeve, ker bi vam lahko bilo zelo žal. Ugodna dneva bosta petek in sobota.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
pa uajMctiiiat -tudCwi/M/ p^curiluuo,
Šifra: VZHODNO OD RAJA
Praviš, da si zgovorna. Si in nisi. Veliko si napisala, povedala pa malo bistvenega. Ponavljam -bistvenega. Tako problema skorajda ni. On je daleč stran, videla si ga pred letom. Ne veš, kako je z njim itd. Malce bolj in bolje bi morala opisati to razmerje, če si hotela s tem v zvezi kakšen odgovor. Tako pa lahko le s teboj delim grenko žalost v pričakovanju pomladi in jokam na dežju. Iznajdljiva, včasih trmasta, predvsem zelo vezana na zunanje učinke vsega, kar bi utegnilo biti pomembno. Tvoji cilji niso visoki in se skladajo s tem, kar tudi sama vidiš okoli sebe. Dom, družina, materialne dobrine in seveda sreča v vsem,
česar se boš lotila. Morda bo tako, morda bo še boljše, a mislim, da bi morala malce več razmišljati tudi o globljih življenjskih vprašanjih. Sicer boš zelo vzhodno od svojega raja...


Šifra: POMAGAJ SI SAM
Tvoje pismo je zelo lepo napisano. Mislim po vsebini. Pisava pa razodeva tvojo večno samokontrolo, ki je postala verjetno že kar malo prisilna. Kljub temu, da želiš povedati marsikaj, nisi prišel glede tega naprej niti za pol koraka, ker sploh nisi opisal teh svojih problemov, za katere pišeš, da so zelo pereči, globoki itd. Moral mi boš napisti o vsem vse ali vsaj čim več. Le tako bova lahko razrešila tvoje probleme. Ker si, kot ugotavljam iz pisave, zelo razmišljajoče bitje, ki je sposobno dobre koncentracije, se torej kar takoj loti novega pisma. Analize in nasvete pišem sam, zato se ne boj, da bi se kaj zvedelo! Diskretnost je sploh prvi pogoj za tako delo, prav tako kot za zdravnika.
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika
sigla:...........................
Primorski dnevnik, 21. februarja 1988
KRIŽANKA

VODORAVNO:
1. slovenski pisatelj, 10. boksarski oder, 11. vodilni predstavnik ruskega simbolizma (Andrej), 12. prva žena, 13. Kambodža, Švedska in ZRN, 15. infarkt, 16. Uršula Andress, 17. majhna reka,
19.	naša nikalnica, 20. študijski tečaj, 22. pevski zbori, 23. pristanišče v Alžiriji, 25. slovenski pesnik (Srečko), 28. Miroslav Košuta, 30. napad, 31. oziralni zaimek, 32. makedonsko kolo, 34. italijanski pevec, 35. cesta, znoj, 36. glavno mesto Peruja, 38. nemški filozof (Immanuel), 39. blažilniki.
1	2	3	4		5		6	7	8	9
10							11			
12				13		14		15		
16			17				18		19	
		20						21		
	22					23				
24		25			26					27
28	29		30						31	
32		33		34				35		
36							38			
39										
NAVPIČNO:
1. utemeljitelj pishoanalize (Sigmund), 2. slavni bivši it. nogometaš (Gigi), 3. ime ruske plesalke Pavlove, 4. Nikolaj Gogolj, 5. povečati se, 6. na začetku abecede, 7. daljše časovno obdobje, 8. zanos, polet, 9. otok v Sredozemskem morju, 13. oseba, ki so ji zaupane posebne državne naloge, 14. ameriški pevec, 17. argentinski general in politik, 18. ime več vladarjev, 20. nealkoholna pijača, 21. zorana zemlja, 24. ena od etap formule ena, 26. ovitki, 27. it. filmska igralka (Monica), 29. polotok v SZ, 31. jezdna in vozna žival, 33.
afriška reka, 35. dvojica, 37. ploskovna mera, 38. okel na sredi.
REŠITEV:
■051 ‘8£ Te •££ ‘red ‘SE 'ouiO ■££ 'tu05{ TE ‘mpM ’6Z ‘TH1A •£Z 'ifoAO -qz ‘efomi 'tl Jei iz '5(os oz Jareji '81 'u01 -a<J 'll 'UPAOUOQ 'tl ‘JESIUI031
‘El 'J3di3 '6 'ue[a ‘8 ‘5(3A 'L '9B •9 'gsei 5 ‘-3 'M t 'euy 'E ‘baI4
■Z pnarj T :ON?IdAVN •tlrazpjome '6E 'lUBžl '8E 'etan ’9E Jod 'SE uod ^
‘OIO •££ ‘T5( TE JBAEU '0£ "M 'N SZ ‘isaoso)! ‘se ‘nero '£Z u0'\ 'ZZ Teuiuias 'OZ ‘ati '81 J0,°a 'L\ "V 'D ‘91 'dmi 'SI 'aSH ‘E J ‘BA3 'ZI ‘TIsfl TI 'Sni1 01 33 -etrg uerg T :ONAVHO(IOA
Ob Butkovičevi 100-letnici rojstva posvet v Ljubljani
Pred leti, ko so Sovodenjci načeli razpravo o tem, po kom naj bo poimenovana njihova osnovna šola, je čisto naravno nekdo dal predlog, naj se ta poimenuje po nekdanjem domačem župniku Petru Butkoviču. To pa zaradi tega, ker je bil mož zelo zavzet v prizadevanjih za slovenski pouk v domačem župnišču takrat, ko je bila slovenska šola prepovedana in da je bil pobudnik slovenske šole, ki je v vasi delovala v zadnjem času okupacije v sovodenjskem župnišču, Sklep so domačini sprejeli soglasno in danes je ta šola po njem poimenovana.
Na Petra Butkoviča-Domna se spominjamo v teh dneh, ko beležimo stoletnico njegovega rojstva. V Sovodnjah, pravzaprav v Škrljah, se je rodil 22. februarja 1888. Osnovno šolo je obiskoval najprej v domači vasi, potem pa v Gorici, kamor je hodil tudi v gimnazijo, kjer je maturiral leta 1910. Goriško bogoslovje je obiskoval v letih od 1910 do 1913, posvečen je bil leta 1913. Kot kaplan in vikar je služboval v raznih krajih na Primorskem in Notranjskem (v dvajsetih letih tudi v Zgoniku na Krasu), zatem je bil od leta 1931 do smrti v letu 1954 župnik v Sovodnjah.
Znan je v slovenskem literarnem svetu že od dijaških let. Ustanovil je in sodeloval v raznih dijaških literarnih listih. Pisal je tudi v goriške slovenske liste. Pričel je sestavljati križanke, pisal je povesti in pesmi, ki jih je objavljal v raznih listih tako na Primorskem kot v osrednji Sloveniji.
Znan pa je tudi kot prevajalec iz več jezikov: angleščine, češčine, finščine, francoščine, grščine, holandščine, italijanščine, nemščine, poljščine, ruščine, španščine in švedščine. Nekateri njegovi prevodi so izšli tudi v knjižni obliki.
Stoletnice Petra Butkoviča-Domna se bodo spomnili v petek, 26. februarja, v Ljubljani. Ob 11. uri se bo v Cankarjevem domu začel posvet, ki ga prirejajo Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Cankarjev dom in Ugankarsko društvo, ki se je poimenovalo prav po Domnu. Za posvet pripravljajo tudi literarno-likovno razstavo in razstavo ugankarskih del Petra Butkoviča. (mw)
»Vojvodinja Malfijska« kot igra o smrti na odru Primorskega dramskega gledališča
Angleški dramatik John Webster je v naši in najbrž vsesplošni slovenski literarni zavesti povsem neznano ime. A tudi drugi, na primer Angleži, prav malo vedo o njegovem življenju, saj podatkov ni. Znano je le, da je bil rojen med leti 1570 in 1580 in da je umrl med 1625 in 1634, v tem času pa je napisal marsikaj umetniško spornega, neinventivnega. A vendar je v dveh delih vendarle dosegel estetski in umetniški vrh - v »Belem hudiču« in »Vojvodinji Malfijski« (The Duchess ot Malti, uprizorjena pred decembrom 1614, objavljena 1623). Slednjo smo gledali v četrtek v solkanski dvoranici, ko jo je ansambel Primorskega dramskega gledališča premiersko upodobil.
Lahko rečemo, da je drama »Vojvodinja Malfijska« tipična predstavnica elizabetinskega gledališča ali renesančne Anglije, ki je snov za svoje tragedije črpala predvsem iz latinske literature, zlasti Seneke in jo povezovala z Machiavellijevo vizijo sveta. Njena najbolj izjemna karakteristika pa je bržčas skoraj obsesivno ukvarjanje s smrtjo in teza, da je nebo visoko, daleč in nedosegljivo. Skratka, tako pri Websterju, povsem je odsoten
idealen red, konflikt med svetom zemeljske izkušnje in svetom duha je nerazrešljiv, ker transcendence pravzaprav ni, sta lahko samo naključje in polovična usodnost. Vse gibanje je v rokah človekove racionalnosti in norosti, ni mesta za sentimentalizem in čustva, vse je podrejeno krvi in ohranjevanju časti.
»Vojvodinja Malfijska« registrira,nakazuje in zaostruje vsa gornja izhodišča. Dogajanje je seveda postavljeno v Italijo, ki je bila za takrat tudi puritansko Anglijo dežela razuzdanosti, razvratnosti in vsega slabega, telesnega. Mlada vdova se noče sprijazniti s tem, da bi po smrti moža samevala in kljub prigovarjanju, grožnjam in neomajnem nasprotovanju bratov kardinala in vojvode Ferdinanda se na skrito poroči z oskrbnikom njenega posestva Antoniom, s katerim ima tri otroke. Povratnik z galeje Danijel De Bosola, plačani vohun in morilec, o vsem dogajanju na dvorcu obvešča kardinala in vojvodo. Ferdinandovo in kardinalovo maščevanje je okrutno: najprej Ferdinand ubije sestro, nato brata data pomoriti še otroke in Antonia, na koncu pa zapadejo v krče smrti vsi - kardinalova
V sredo v Kulturnem domu 9. abonmajski koncert Glasbene matice
Nastop klavirskega komornega orkestra RTV Ljubljana
Izvajal bo skladbe Čeha Martinujay Slovenca Petriča in Francoza Faurèja
Začetki klasicizma se nekako ujamejo z nastankom klavirskega kvarteta, komorne glasbene oblike, ki je pritegnila že Mozarta in Beethovna. Mojstrska dela klavirskega kvarteta pa so nastala v dobi romantike in v skoraj vseh naslednjih stilnih obdobjih.
Ta glasbena zvrst komornega muziciranja je privlačna tako za izvajalce kakor za poslušalce, zato ni naključje, da so se tudi sodobni slovenski skladatelji odločili napisati klavirske kvartete in tako izpolniti vrzel v slovenski komorni glasbi. V veliki meri je bila pobuda dana s strani klavirskega kvarteta RTV Ljubljana, ki se že nekaj let z velikim uspehom predstavlja na koncertnih odrih in ki ga sestavljajo Andrej Jarc, Karel Žužek, Franc Avsenek in Stane Demšar.
Andrej Jarc je znan slovenski pianist, ki se je že Uveljavil s solističnimi koncertnimi nastopi, udejstvuje pa se tudi kot glasbeni pedagog in korepetitor.
Karel Žužek je koncertni mojster radijskih simfonikov, redni član slovenskih komornih skupin. Violinist s čistim zvočnim in stilskim oblikovanjem.
Franc Avsenek je violinist-solist istega orkestra. Barvita kantilena in umetniški temperament je odlika njegovih interpretacij.
Stane Demšar je violončelist-solist istega orkestra. Je komorni glasbenik z velikim tehničnim znanjem in voluminoznim zvokom na svojem instrumentu. Že vrsto let deluje v različnih komornih ansamblih.
Glasbeni kritik L. Engelman je v »Delu« ocenil nastop kvarteta RTV Ljubljana takole: »Vsi instrumenti se enakovredno ujemajo, izstopajo nevsiljivo,
v dinamičnih viških nikoli ne pretiravajo. S tem so uspeli na svojem večeru ustvariti pravo komorno vzdušje.«
Za abonmajski koncert Glasbene matice so člani kvarteta izbrali dela Martinuja, Petriča in Faureja.
BOHUSLAV MARTINU (1890-1959) je največji češki ustvarjalec polpretekle dobe, poglavitni dedič izročila, ki sta ga ustvarila predvsem Smetana in Dvorak. Že zgodaj je razodel svoj izjemni glasbeni talent, saj je začel nastopati kot osemletni otrok. Na praškem konservatoriju je študiral violino in v ta čas sodijo njegovi skladateljski prvenci. Temeljitemu štidiju kompozicije se je posvetil šele po 1. 1923, ko se je preselil v Pariz, kjer je nanj vplival predvsem Albert Roussel. Grozotam druge svetovne vojne se je umaknil v ZDA, vedno pa je ohranil zvezo s svojo rodno domovino.
Martinu se je na svoji umetniški poti srečeval s številnimi in zelo raznovrstnimi vplivi, vedno pa je v njem zvenela češka ljudska pesem. Bil je lahkotno snujoč ustvarjalec, duhovit v iskanju tonskih efektov in raznolik v tematiki. Njegovih del je dolga vrsta -ducat oper in enako število baletov, šest simfonij, kopica koncertov, komornih in vokalnih del - v celem preko 200 kompozicij.
Slovenski skladatelj IVAN PETRIČ (1931) pravi o svojem Rondoju za klavirski kvartet naslednje: Napisal sem ga na pobudo članov klavirskega kvarteta RTV Ljubljana, s katerimi sem že večkrat sodeloval in sem se temu povabilu z veseljem odzval. Problem pisanja za ansambel, ki je sestavljen iz godal in klavirja, je v tem, kako rešiti problem zlitja zvoka med tema dvema dokaj različnima zvočnima
skupinama. Tako so mnogi veliki skladatelji izražali svoje pomisleke že pri klavirskem triu, pri kvartetu pa se zvok še bolj prevesi v korist godal.
Skladbo sem si zamislil kot abstraktno suito (torej ne s plesnimi stavki), ki naj v različnih zasedbah v miniaturah sestavlja zaokroženo glasbeno misel. Zato sem vse stavke gradil na eni izhodiščni misli, ki variira iz stavka v stavek. Trije stavki so napisani za ves ansambel, dva pa kot konstrasta prinašata »čisti« zvok - najprej solo klavirja, nato pa še godalnega tria.
GABRIEL FAURE (1845-1924), skladatelj, orgelski mojster, vodja kompozicijske šole ter dolgoletni direktor pariškega konservatorija, je skupaj z Debus-syjem in Ravelom vodilni ustvarjalec francoske glasbe polpretekle dobe. Faurè je predstavnik akademske smeri pozne romantike, ki se odlikuje po trezni presoji sredstev z izbrano in svojstveno melodiko ter dognano harmonijo. Vse njegove skladbe kažejo visoko kulturo in izbrano fineso. Bil je občudovalec Beethovna, v klavirski glasbi duhovni učenec Chopina, v komorni pa je nadaljeval Schumannovo smer. Njegovo najvažnejše področje je bila komorna glasba. Med simfoničnimi deli izstopata njegovi skladbi za klavir in orkester, Balada in Fantazija.
Najboljša dela je Faurè posvetil komorni glasbi, ki so polne klasične lepote, elegentne, polne francoskega šarma in urejenosti.
Klavirski kvartet v c-molu op 15, ki ga bodo predstavili ljubljanski gostje, je nastal 1. 1879 ter predstavlja eno najtehtnejših del poznoromantične-ga obdobja.
GOJMIR DEMŠAR
ljubica Julija, Bosola, kardinal in vojvoda. Skratka - groza in kri na vsej črti.
Predstava Primorskega dramskega gledališča je bila ves čas napeta, srhljiva in skrivnostna. Režiserju Zvonetu Šedlbauerju je uspelo dramo izvleči iz renesančnega občutja (čeprav je bilo okolje - funkcionalna scenografija Špele Puc in tipični kostumi Mete Sever - renesančno) in jo zasidrati v nadčasovno govorico, ki je ponazarjala strast, usodo in smrt, skratka univerzalne pojme, ki z enako prodorno močjo lahko govorijo ljudem vsakršnega obdobja in civilizacije. Šedlbauerju je šlo predvsem za ponazarjanje dejstva, da so čustvenost, vest, človekoljubnost obsojene na konec tisti trenutek, ko se prihulijo v človekovo zavest, pa naj bo ta čustvenost rabelj ali žrtev, emocionalnost ali ratio. To je bila do potankosti precizno izpeljana predstava brez šibkih točk, harmonična v vseh svojih elementih (opozoriti gre tudi na odlično glasbo Urbana Kodra in zasenčeno igro luči).
Vojvodinjo Malfijsko je igrala Stanislava Bonisegna z dognano igralsko partituro, v kateri so bila mesta za strast, trmoglavost, ljubezensko vdanost, kljubovalnost, kes, usmiljenost. Značajsko trdno izklesan lik, ki je večplastno združeval v sebi spoznanje ujetosti in padanja v smrt. Njena brata, kardinal in vojvoda Ferdinand sta bila Iztok Mlakar in Janez Starina. Mlakar je cerkvenega dostojanstvenika igral premočrtno, racionalno, celo preveč vodoravno, tako da ni prišla v ospredje njegova dvojna narava, medtem ko je Starina Ferdinanda udejanil z eksplozivno ekstroverznos-tjo in emocionalnostjo, tako v prizorih »umske čistosti« kot v primežu uničujoče norosti, ki je bila posledica prebujanja vesti. Antonio Bologna je bil Milan Vodopivec. Vojvodinjinega moža je igral v nekakšnem strahu, da se bo zdaj zdaj vse zrušilo, v njem pa je dozorevala tudi misel, da mora biti bega konec in -.zato se odloči za »junaško« dejanje - zavestno padanje v smrt. Ob vojvodinji pa je bila ključna figura drame Bosola, ki ga je igral Bine Matoh. Svoj lik je Matoh stopnjeval do tragičnih konsekvenc s tem, da je bil v začetku brezvesten plačanec -vohljač, med opravljanjem svojega »poklica« pa se mu je postopno oglašala vest do ognjevitega, izredno pronicljivega in humanega prizora, ko hoče rešiti tiste, katerim se dogaja krivica. Pravzaprav je edini sposoben človečnosti, čeprav je najbolj »gnusna« podoba Websterjeve drame. V ostalih vlogah so igrali še Jože Hrovat, Sergej Ferrari, Tone Šolar, Janez Lavrih, Stane Leban, Ivo Barišič, Lojze Krumberger, Boris Kerč, Teja Glažar, Nevenka Sedlar, Marjanca Krošl in mnogi statisti.
Zdi se, da je bil to pomenljiv, v trdno gledališko celoto stkan odrski dogodek.
MARIJ ČUK
V kratkem bodo objavili Orwellov roman in še druga dela
Tudi za SZ je napočilo leto 1984
Vse kaže, da postaja sovjetska literarna revija Novi mir prava avantgarda Gorbačovove perestrojke na kul-umem področju. Potem ko je 12. jaguarja začela izdajati v nadaljevanjih asternakov v Sovjetski zvezi 31 let Prepovedan roman Doktor Živago, bo fevija z milijonsko naklado jeseni objavila drugo doslej cenzurirano knjigo ,. Orwellov antiutopični roman 1984. est o »rehabilitaciji« Orwella in tudi ekaterih drugih prepovedanih avtor-M v zac^njr številki objavil tednik oskovske novosti. V članku, ki naja-zJa Orwellov »preporod« v Sovjetski eziJe zapisano, »da je že zdavnaj spočil čas, ko se ni treba več bati umanov, kot so 1984 in Živalska far-a Georgea Orwella in Peklenska po-‘aranča Anthonyja Brugessa.«
V Orwellovem primeru, resnici na ljubo, sploh ni mogoče govoriti o »preporodu«, saj njegovi najbolj znani deli v Sovjetski zvezi nista nikoli izšli. Totalitarna družba, ki jo avtor opisuje v romanu 1984, je bila preveč podobna stalinističnemu sistemu, da bi Brež-njev v šestdesetih letih dovolil objavo dela. Tudi v politični satiri Živalske farme je namig na stalinizem preveč prozoren, da bi lahko zagledala luč sovjetskega sveta. Zato ni »nič čudnega«, če v 135 tisoč sovjetskih knjižnicah ne poznajo avtorja z imenom George Orwell.
Pred štirimi leti, ko so se na Zahodu razpisali o Orwellovih napovedih v romanu 1984, so Černjenkovi teoretiki vendarle spregovorili o delu, a le zato,
n DrAžbi
POSEBNE KNJIŽNE PONUDBE
S POPUSTI OD 1 0% DO 50%
Dobite jih od 1. do 19. marca v TRŽAŠKI KNJIGARNI
da bi poudarili, »kako je Orwell predvidel, kakšna naj bi postala zahodna družba.« Vest o skorajšnji objavi romana je nov dokaz, da so se razmere v Sovjetski zvezi v tem času korenito spremenile.
Še pred izidom romana 1984 bo revija Rodnik iz Rige začela objavljati Živalsko farmo. Poleg teh dveh del se bodo sovjetski bralci v kratkem lahko seznanili še z Joyceovim Uliksesom, z deli Williama Faulknerja, Jeana-Paula Sartrea, pa tudi z romanom Mi, v katerem je sovjetski pisatelj Jevgenij Ivanovič Zamjatin že leta 1924 opozoril na nevarnosti totalitarizma v sovjetski družbi. Prav njegov roman naj bi, po mnenju mnogih literarnih zgodovinarjev, »navdihnil« Orwellovega 1984.
Sovjetski knjižni trg bo skratka v' prihodnjih mesecih preplavil val za sovjetske razmere novih knjig. Med novostmi na knjižnih policah bo v kratkem še ena, tokrat res nova knjiga: monumentalna Gromikova avtobiografija. Tudi ta bo zanimiva. Če že zaradi drugega ne, pa vsaj zaradi priznanja samega Gromika, da je pogosto prebiral Pasternaka...
Pri Cankarjevi založbi izšla njegova zadnja knjiga
Kratke in izmišljene zgodbe Bojana Stiha
Pretekli četrtek, prav na dan, ko bi Bojan Štih dopolnil petinšestdeset let, je Cankarjeva založba proslavila rojstni dan tega književnika s predstavitvijo njegove poslednje knjige z naslovom Kratke in izmišljene zgodbe iz let 1941-1945. Čeprav nas naslov lahko zavede, je treba takoj pojasniti, da zgodbe niso čisto izmišljene in da je njihova glavna značilnost v tem, da so nekakšen moralni obračun z medvojno preteklostjo, bodisi osebno kot narodno. Štih se je tega obračuna lotil z avtobiografskega vidika, njegovo pričevanje pa strnil v 73 zgodbah, ki niso ne spominski zapisi in niti leposlovni spisi. Kot je zapisal v spremni besedi, so zgodbe le rokopis, ki ga je avtor napisal o tragičnem, a tudi velikem poglavju slovenske zgodovine, rokopis, ki ga je avtor napisal v prvih mesecih 1984. leta med zdravljenjem v bolnišnici.
Da so te zgodbe (kljub ponekod anekdotičnemu naboju) resnične, je na predstavitveni konferenci potrdil tudi slikar Ive Šubic, Štihov parti-
NOVI TEČAJI
STROJEPISJA
SOLŠKI ZAVOD _	.	ZAČETEK MARCA 1988
enenkel
Ul. Battisti 22 - Trst - Tel. 761989
zanski soborec in avtor grafičnih listov, ki bogatijo omenjeno knjigo. Šubic je v svojem pričevanju omenil nekatere dogodke med vojno, v prvi vrsti partizansko mobilizacijo v Revirjih.
Tone Pavček, urednik Cankarjeve založbe, je na predstavitvi govoril predvsem o umetniški vrednosti Štihovega zadnjega dela. Dejal je, da je žanr, ki ga je Štih uporabil, precej nov za slovensko književnost, saj je s slogovnega vidika nekakšna posebnost. Omenil je tudi sodelovanje umrlega književnika s Cankarjevo založbo in poudaril zlasti pozitivno izkušnjo z delom To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen, ki je pri tej založbi doživela štiri izdaje s preko 10 tisoč izvodi. Vrednost zadnje knjige, je med drugim dejal Pavček, je tudi v tem, da je poleg kratkih zgodb objavljena tudi Štihova politična oporoka, tj. svojevrsten spis, ki ga je avtor napisal na Prešernov dan pred štirimi leti. V njej je avtor podal vizijo o Sloveniji, njenem odnosu z južnimi sestrami in vlogi, ki naj bi jo imela med drugimi narodi. Stih se je pri tem navezal na Prešernovo Zedinjeno Slovenijo, »v kateri bodo komunisti, kristjani, svobodomisleci in okrog železni oklep Osvobodilne fronte slovenskega naroda.« Na koncu pa pravi, da ta oblika Zedinjene Slovenije je edina rešitev. »Vse druge poti,« citiramo, »peljejo slovenski narod v temno, nesrečno prihodnost.«
IVAN VOGRIČ
Passler priboril Italiji bron
Superveleslalom v Nakiski
A. Tomba za zlato
Italija pričakuje danes od Alberta Tombe zlato v superveleslalomu. Bolonjski smučar mora rešiti ne preveč posrečeno odpravo v Kanado. Izgleda, da na sproščenega športnika odgovornost ne vpliva preveč kvarno. Tomba je končno predstavnik tistega mladega sveta, ki vidi bistvo predvsem v osebnih uspehih. Ob Tombi bodo smučali še G erosa, Camozzi in Holzer.
Za Jugoslavijo bosta na startu Čižman in Bergant, oba z možnostmi za uvrstitev med prvih 10. Progo je zarisal italijanski trener Piotrogiovanna. Med favoriti so ob Tombi še Zurbriggen, Wasmei-er in Girardelli.
Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA
CALGARY — Predstavnik NDR Frank Peter Rotsch je zmago v biatlonu dosegel s tekom, kjer so bili doslej Sovjeti nedosegljivi, slabše pa se je izkazal v streljanju, čeprav je zabeležil le 3 napake v 20 strelih. Boljši je bil v streljanju Medvedcev, ki je s puško zapravil le dve minuti. Biatlonski tek na 20 km je dal Italiji prvo kolajno, in sicer bronasto. Južni Tirolec Johann Passler je zapravil 2 strela, bil pa je dober v teku in osvojil na odru stopnico na katero je hotel stopiti Sovjet Če-pikov, ki je v celoti zgrešil samo en strel. Zelo dober je bil tudi Italijan Taschler, ki se je uvrstil na 11. mesto, razmeroma zadovoljivo pa se je odrezal tudi Jugoslovan Velepec, ki je bil v končni razvrstitvi 35.
Biatlon se je izkazal kot ena najlepših panog sporeda s tekači vedno v precepu med hitrim tekom in tveganjem pri streljanju in umirjenejšem ritmu v zameno za večjo možnost zbranosti pri strelskem delu tekmovanja. Sarajevski prvak Angerer je na-primer zelo hitro začel, pri prvih tarčah pa je bil tako zasopel, da je dve tarči zgrešil. Podobno je šlo tudi Italijanu Zingerlu.
Proga 20 km vsebuje štiri strelske preizkušnje. Prvo in tretjo je treba
opraviti leže, ostali dve pa iz stoječega položaja. Tarče so postavljene na razdalji 50 m. Poprečna nadmorska lega biatlonske proge znaša v Calga-ryju 1417 m in spada zato že v tisto kategorijo kjer se višina pri dihanju že močno maščuje.
Vrstni red: 1. Rotsch (NDR) 57’33"3; 2. Medvedcev JSZ) 57'54”6; 3. Passler (It.) 57T0"0; 4. Cepikov (SZ) 57T7"5; 5. Kaškarov (SZ) 57'43"0; 11. Taschler (It.) 58’53"6; 29. Kiem (It.); 35. Velepec (Jug.).
Zenski smuk za kombinacijo
Carole Merle (Fr.) presnetljivo prva
Nekoliko presenetljivo je vkombi-nacijskem smuku za ženske, ki so ga le lahko izvedli, ker se je na Mount Allanu vreme le nikoliko utišalo, zmagala Francozinja Carole Merle. Francozinji, znani specialistki za veleslalom, pa bo tudi ta zmaga najbrž premalo v nadaljnjem boju za olimpijsko zmago, saj ji najbolj tehnična disciplina ne ustreza. Za zmagovalko smuka ni veliko zaostala Avstrijka Anita Wachter, ki je specialistka za slalom.
Francozinja in Avstrijka sta po smuku potemtakem poglavitni favoritinji, za bronaste kolajne pa se bo prav go-
tovo vnel srdit boj, v katerem ima možnosti vrsta tekmovalk, še zlasti, ker tudi v kombinacijskem slalomu ni pričakovati kakšnega posebnega tem-piziranja.
Vrtni red: 1. Merle (Fr.) 1T6"46; 2. Walliser (Švi.) 1T6”98; 3. Wachter (Av.) 1T7"14; 4. McKentry (Kan.). 1'17"58; 5. Stangassinger (ZRN) 1'17"92; 6. Marzo-la (It.) 1'17"92; 7. Sčhneider (Švi.)
i’18’10.
Dvosedežni bob
Vodita Sovjeta
Prvi dve vožnji so včeraj končali vozniki v bobu. Vodstvo je prevzel sovjetski duet Kipours - Kozlov. Italijanska posadka 2 je po prvem dnevu dosegla 18., Italija 1 pa 19. mesto. Jugoslovanska voznika Vujadinovič in Pandurovič pa sta se za sedaj uvrstila po pričakovanju v drugo polovico, na 29. mesto.
Smučarski skoki
Spet preložitev
Tudi včeraj na veliki olimpijski skakalnici niso mogli vaditi, tekma na 90-metrski za individualne kolajne pa je napovedana za jutri.
Križaj skoraj nared?
CALGARY — »Zares nisem mislil, da se bom tako v kratkem času že dvignil na noge. Prognoze skoraj vseh so bile skoraj katastrofalne, kazalo je, da mi je počila pogačica. Po temeljitem pregledu pa so zdravniki vendarle ugotovili, da poškodba ni tako težka in zares upam, da bom lahko že ta teden treniral in da bom svojo tekmo tudi opravil,« tako je dejal včeraj najboljši jugoslovanski smučar Bojan Križaj, za katerega bodo te, če bo nastopil, že četrte olimpijske igre.
Freestyle: po padcu v nezavesti
Ameriški smučar »freestyla« Chris Haslock se je med treningom hudo poškodoval. Zaradi udarca v glavo je bil dalj časa v nezavesti. Sprva so se bali najhujšega, v bolnici pa so Haslocka spravili k zavesti. OI so se zanj končale in ostal bo v,bolnici na opazovanju.
Bogoskrunstvo z ražnjiči
Olimpijski ogenj je doživel nenavadno uporabo, Skupina obiskovalcev je ogenj uporabila za pečenje klobas. Organizacijo pa je posebno razburilo dejstvo, da so za svojo malico ogenj izkoristili tudi člani prostovoljnih olimpijskih delovnih skupin.
Edwin Moses bodri svoje
V	Calgary je prišel tudi Edwin Moses, eden najboljših atletov na svetu. Ogledal si je hokejsko tekmo med ZDA in Norveško, na prizoriščih pa se namerava še zadržati. Povedal je, da športniki ZDA očitno potrebujejo podporo.
V	slabo organiziranem taboru ZDA se razplamtevajo vse hujše zdrahe. Hitrostni drsalci grozijo celo s sodnimi prijavami zaradi domnevnih nepravilnosti zveze.
Sovjeti nezadržni
CALGARY - V skupini B se nadaljuje zmagovita pot sovjetske reprezentance, ki je v derbiju 4. kola premagala ZRN s 6:3 (2:1, 2:1, 2:1). Srečanje je bilo dokaj lepo, Sovjeti pa so spet dokazali, da sodijo med glavne favorite za zlato kolajno. V drugi tekmi pa je ČSSR brez težav odpravila Avstrijo s 4:0 (2:0, 2:0, 0:0). Reprezentanca ZDA pa se je morala v tem 4. kolu pošteno potruditi z Norvežani in je zmagala s 6:3. Američani bodo danes ponoči igrali odločilno tekmo z ZRN, v kateri morajo nujno zmagati z dvema goloma razlike.
LESTVICA: SZ 8, ZRN in ČSSR 6, ZDA 4, Avstrija in Norveška 0.
Na sliki: odlični sovjetski igralec Makarov
spored
•	DANES 17.00 štafeta 4x5 km ženske: umet. drsanje plesni pari; 18.00 bob dvosed; hitr. drsanje 10000 m moški; 18.30 kombinacija slalom ženske; 20.30 superveleslalom moški; 21.30 hokej SZ - ČSSR; 01.00 hokej Avstrija - Norveška; 02.15 hokej ZRN - ZDA.
•	JUTRI 18.00 štafeta 4x10 km moški; hokej Švica - Francija; 19.30 superveleslalom ženske; 21.30 skoki 90 km; 22.00 hokej Finska - Poljska; 02.00 umet. drsanje plesni pari; hitr. drsanje 500 m ženske; 02.30 hokej Kanada -Švedska.
PO TV
•	DANES RAI1 22.10 dnevni pregled. RAI3 17.55 dvosedežni bob; 20.25 superveleslalom moški. TV LJ 15.55 pregled in skoki; 21.15 olimpijski studio. TV KP
10.00	hokej Poljska - Švica; slalom za komb.; biatlon 20 km; 16.30 umet. drsanje posamezniki; 20.00 pregled in superveleslalom; 21.30 hokej SZ - ČSSR;
24.00	bob dvosed.
•	JUTRI RAI1 22.30 pregled. RAI2 17.55 štafeta 4x10 km. RAI3 19.30 superveleslalom ženske. TV LJ 17.10 pregled; 22.00 pregled in hokej Kanada -Švedska; 00.30 pregled. TV KP 13.45 hokej ZRN - ZDA; 16.00 bob dvosed;
17.00	hokej SZ - ČSSR; 19.30 superveleslalom ženske; 20.45 4x10 km moški;
22.00	hokej Kanada - Švedska.
Kanada je mlada država
Posebej za Primorski dnevnik SAŠA RUDOLF
Kanada je mlada država, ki se šele razvija, ponosni smo, da soustvarjamo svojo bodočnost. Tako odgovarja dnevnik »Calgary Sun« na očitke evropskih dopisnikov z olimpijskih iger, češ da je Kanada brez zgodovine in tradicije, v čemer naj bi bil vzrok za organizacijske pomanjkljivosti iger. Občutljivost in takojšnja zamerljivost sta tipični za mlade države, kar smo na lastni koži lahko občutili tudi na svetovnih nogometnih prvenstvih v Argentini in Mehiki. Calgar-ski dnevnik je v svoji zajetni tedenski prilogi zbral ocvirke na račun Kanade iz časopisnih in radiotelevizijskih komentarjev evropskih dopisnikov in poročevalcev. Priznati je treba, da kolegi nikakor niso skoparili s kritikami na račun svojevrstnega estetskega okusa kanadskih arhitektov, likovnikov in seveda tudi piscev.
Neki nizozemski dopisnik je napisal, da so sredi preteklega stoletja koloni uničili s puškami in alkoholom tisočletno indijansko in eskimsko kulturo, jo nadomestili s kičem in z maskom psevdoestetskih doprinosov z vseh koncev sveta. Calgary Sun odgovarja, da so pionirji prišli iz Evrope, s sabo pa so prinesli pred-ysem revščino, kulture pa bolj malo. Še najbolj žgoče pa list odgovarja na očitek, da tudi v letu 1988 ni povsem dognano, odkod prihaja beseda Kanada. Strokovnjak^ dajo namreč na voljo dve razlagi. Če naj verjamemo prvi, je beseda Kanada izpeljanka iz španščine. Leta 1508 je namreč po reki sv. Lovrenca zaplula španska karavela, ki je iskala predvsem zlato in srebro. Toda odprava ni imela sreče, dragih kovin niso našli, španski mornarji so zato ponavljali »asa nada - tu ni ničesar«. Druga dokaj verjetnejša verzija pa trdi, da je beseda izpeljana iz irokeščine, govorice istoimenskega indijanskega rodu. Vas ali obljudeni kraj imenujejo namreč Irokezi »Kanada«. Prvi raziskovalci so besedo osvojili, jo ponavljali, dokler ni postala pojem za ogromne severozahodne predele ameriške celine.
Na pol poti med kritiko in zamerljivostjo se bodo verjetno polemike umirile. Po eni strani bo prijazno in simpatično domače prebivalstvo manj zamerilo dobrohotne kritike, po drugi pa si bomo mi priznali, da je marsikateri izrečeni očitek sad neinformiranosti in podzavestnega čuta o večvrednosti naše tisočletne kulture.
R. Devetak: Večkrat tudi favoriti odpovejo
»V glavnem sem precej zaposlen s študijem in torej ne morem v celoti slediti olimpijskim igram v Calgaryju, kot bi sicer želel. Na vsak način pa sledim skrajšanim televizijskim posnetkom, predvsem po koprski televiziji,« nam je dejal Robert Devetak, naš smučarski delavec. »Doslej sem se najbolj navdušil z alpskim smučanjem in hokejem na ledu. Predvsem sem ostal kar šokiran z moškim smukom in predvsem zaradi zelo zahtevne proge, ki je bila na zgornjem delu izredno strma in ledena. Na evropskih smučiščih takih prog smučarji niso vajeni. In Švicar Pirmin Zurbriggen je prav na tej progi dokazal, da je izreden smučar.«
Zurbriggen pa ni ponovil uspeha v kombinaciji...
>?Favoriti so psihološko precej obremenjeni. To je bilo povsem jasno tudi na ženskem smuku, kjer je bila Švicarka Figinijeva absolutna favoritinja, verjetno pa ni vzdržala velikega psihičnega pritiska in je tako odpovedala. Kot na prejšnjih olimpijskih igrah v Sarajevu so tako zmagale tekmovalke, ki so lahkb sproščeno smučale. Ne smemo pa pozabiti tudi na velike razdalje, kjer so smučišča. Po dolgih vož-
njah in včasih nestrpnemu čakanju tudi favoriti lahko postanejo živčni.«
Jutri (danes, op. ur.) bo na vrsti superveleslalom. Kdo je po tvojem mnenju favorit?
»Tudi za to tekmo naj bi veljalo isto, kot sem dejal prej. Lahko zmaga Zurbriggen, lahko pa tudi kdo drug.«
Uvodoma si dejal, da sta te doselj najbolj navdušila alspko smučanje in hokej na ledu. Katera hokejska reprezentanca je, po tvojem mnenju, doslej pokazala najboljšo igro?
»Hokejski turnir je zelo kakovosten, mislim pa, da sta doslej največ pokazali Švedska in Sovjetska zveza.«
KOLAJNE Sov. zveza	5		5	4
NDR	5	3	1
Finska	2	0	1
Švica	1	2	1
ZRN	1	1	1
Avstrija	1	1	0
Švedska	1	0	0
Nizozemska	0	2	1
Norveška	0	1	1
Češkoslovaška	0	1	1
Italija	0	0	1
Japonska	0	0	1
Francija	0	0	1
Kanada	0	0	1
ZDA	0	0	1
okraKer
pohištvo
UL. FLAVIA 53
PROMOCIJSKA PRODAJA ;
KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE MIHE
S POPUSTI OD 20% DO 50%
V Trstu 3.000 m2 razstavišča in lastno parkirišče
MOLLAFLEX
edina posteljna vzmetnica izdelana v Trstu
obv. občini 8/2/1988
V jugoslovanskem košarkarskem prvenstvu
Zmaga Smelt Olimpije
Odbojka: evropski pokali
Vse italijanske ekipe v finalu!
POKAL PRVAKOV
LORIENT (Francija) — Kot je bilo pričakovati, sta finalista Panini iz Mo-dene in CSKA iz Moskve.
Izida 1. dne: Panini - CSKA Sofija 3:0 (15:6, 15:11, 15:8); CSKA Moskva -Martinus 3:0 (15:3, 15:0, 15:7). Izida 2. dne: Panini - Martinus 3:0 (15:0, 15:13, 15:3); CSKA Moskva - CSKA Sofija 3:0 (15:1, 15:4, 19:17).
POKAL POKALNIH PRVAKOV
BOLOGNA — Maxicono iz Parme in Camst iz Bologne sta finalista v tem pokalu. Favorit je Maxicono, ki je že gladko dobil petkov derbi 1. dne.
Izida 1. dne: Maxicono - Camst 3:0 (15:10, 15:13, 15:10); Rdeča zvezda Praga - Levski Sofija 3:0. Izida 2. dne: Maxicono - Levski 3:0 (15:12, 15:8, 15:10); Camst - Rdeča zvezda 3:0 (15:6, 15:3, 15:7).
ZVEZNI POKAL
Dudelange (Luksemburg) — Ciesse iz Padove se je zaradi boljšega količnika v nizih uvrstil v finale, kjer se bo pomeril z Automobilistom.
Izida 1. dne: Automobilist Leningrad - Ciesse 3:0 (15:7, 15:13, 15:9); Argo Sotè - Montpellier 3:2. Izida 2. dne: Automobilist - Montpellier 3:0 (15:9, 15:8, 15:6); Ciesse - Argo Šote 3:0 (16:14, 15:4, 15:7).
BEOGRAD — V 17. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je ljubljanska Smelt Olimpija znova_ ugodno presenetila, tokrat z zmago v Šibeniku z 89:78 (41:31). To je sicer že peta zaporedna zmaga ljubljanskega moštva proti temu nasprotniku. Gostje so že v 6. minuti povedli kar s 17:5 in prvi polčas se je odvijal v znamenju premoči Olimpije. Po 2. minutah drugega polčasa so gostitelji zmanjšali zaostanek na 37:44, a trener Jelovac je z nekaterimi uspešnimi menjavami pripomogel, da je njegovo moštvo spet pridobilo 10 točk prednosti.
Pred 1.500 gledalci so za Smelt Olimpijo koše dosegli sledeči igralci: Petrovič 17, Zdovc 16, Hauptman 20, Vilfan 10, Čurčič 14, Kotnik 12. (tri točke: Hauptman 3, Vilfan 2, Petrovič 1). Za Šibenko so bili uspešni: Vadjim 10, Biletič 8, Žurič 24, Kalpič 3, Popovič 11, Šarič 2, Jarič 4, Slavica 16.
Ostali sinočnji izidi: MZT - Crvena zvezda 76:77 (43:40); Bosna - Budučnost 82:78 (45:35); IMT - Cibona 97:96 (48:50); Jugoplastika - Borac 111:73 (61:35). Danes Zadar - Partizan.
Segafredo popoln
V današnji zelo važni preizkušnji za obstanek italijanski košarkarski A-2 ligi proti Cukiju iz Mester (ob 18.00) bo Segafredo razpolagal tudi z doslej poškodovanim Američanom Alexina-
som. V anticipirani tekmi je včeraj Yoga s 123:93 (67:47) premagal Spondi-latte.
Spored A-2 lige: Sabelli - Riunite; Jolly - Fantoni; Biklim - Alno; Segafredo - Čuki; Dentigomma - Standa; Annabella - Facar; Sharp - Maltinti.
V anticipirani tekmi A-l lige je sinoči turinski San Benedetto (Roundfi-eld 40 točk) s 105:103 (54:51) premagal Snaidero iz Caserte (Oscar 40 točk).
Spored A-l lige: Neutroroberts -Arexons; Divarese - Dietor; Wiiber -Scavolini; Hitachi - Enichem; Tracer -Banco; Allibert - Brescia; Benetton -Irge.
Stefanel z vodilnim
Tržačane čaka danes izredno težka naloga, vendar jo morajo uspešno izvesti, če želijo osvojiti na končni lestvici regularnega dela prvenstva najmanj tretje mesto. Citrosil je doslej izgubil le enkrat in si je že zagotovil prvo mesto oziroma ugodno izhodišče za play-off. Ardessi bo še vedno odsoten.
Hokej: Jeseničani prvaki
JESENICE — Hokejisti Jesenic so osvojili 23. naslov državnega prvaka. V četrtem in odločilnem srečanju play offa so namreč s 7:5 premagali Olimpijo iz Ljubljane.
V moški odbojkarski C-l ligi z nepotrebnim protagonistom
Stranski sodnik oškodoval Val
Val - Motta di Livenza	1:3
(16:14, 7:15, 5:15, 8:15
VAL: Lavrenčič, Petejan, Plesničar, Palin, Prinčič, Brajnik, Vogrič, Mučič, Devetak, Stančič.
SODNIKA: Cannavo iz Trsta in Martino iz Gorice; TRAJANJE SETOV: 30., 20., 19. in 24. minut.
Štandreški Val je zabeležil svoj peti zaporedni poraz. Takoj je treba povedati, da sta za tokratni neuspeh v prvi vrsti krivi odsotnosti Allescha in Lutmana (na klopi pa je Plesničar sedel poškodovan) ter izredno slabo sojenje stranskega sodnika Martina, ki je s svojeglavimi odločitvami spravil s tira domačo ekipo, kar se je še kako podalo v sami igri.
Uvodni set so domačini začeli zelo dobro in bili povsem enakovredni na-sProtniku. Še več: v odločilnih trenut-
kih so zaigrali z večjo prisebnostjo in nazadnje tudi zmagali.
V	nadaljevanju igre pa se je predvsem »izkazal« stranski sodnik, ki je jasno oškodoval valovce. Najhuje je bilo, ko je spregledal poškodbo Rajka Petejana (igralec je po nenamernem trčenju z Vogričem ležal na tleh krvav in nezavesten) in ni prekinil igre, ne da bi obvestil glavnega sodnika, ki je sledil žogi. Odbojkarji iz Štandreža so se razumljivo razburili in odtlej se jih je polastila živčnost, tako da so popolnoma »pozabili« na srečanje in izgubili potrebno zbranost.
V	takih razmerah je bilo za goste dokaj lahko nadoknaditi izgubljeni set in doseči končno zmago.
Kljub porazu pa gre pri domačih odbojkarjih pohvaliti predvsem nastop mladega Prinčiča, ki je zaigral že od
vsega začetka in pokazal zrelo in učinkovito igro.
(Zip)
Bontempi dobro začel
PALERMO — Guido Bontempi je v Sprintu osvojil prvo etapo na mednarodni kolesarski dirki na Siciliji. Kolesar Carrere je tako ponovno potrdil svojo premoč v Sprintu in na ciljni črti prehitel Gambirasia in Van der Poela.
Carraro v naši deželi
VIDEM — Minister za šport in turizem Franco Carraro je včeraj v Passa-rianu sprejel predstavnike 300 športnih društev iz Furlanije-Julijske krajine. Tema pogovora se je v prvi vrsti nanašala na fiskalne in finančne težave, s katerimi se srečujejo amaterska društva.
Tenis: finale v Milanu
Connors - Noah
MILAN — Američan Jimmy Con-flors in Francoz Yannich Noah sta finalista teniškega dvoranskega turnirja J' Milanu. Noah je lanskega finalista Beckerja (ZRN) premagal s 6:4, 4:6, 7:6, V°nnors pa je s 6:1, 3:6, 6:1 odpravil Uehoslovaka Srejberja. Finale bo danes ob 15. uri. Finale dvojic: Becker -Jelen proti Mečir - Šmid
Nogomet v Kopru: finale Rijeka - Teol Slovan
KOPER — V Kopru se je prič v r dnevni nogometni turnir Koper £ in nale sta se uvrstila Rijeka, ki je p Premagala drugoligaša Mladost etrinje z zadetkom Jurina, ter lju lanski Teol Slovan, ki je presentlji' Premagal Koper prav tako z 1:0 z g lomDerviča.
Današnji spored: za 3. mesto (13.0 oper - Mladost; za 1. mesto (15.0 Beka - Teol Slovan. (Jože Kreft)
Košarka: Dom Gometal spet uspešen
Nanut, a tudi mlajši
DOM GOMETAL -
FORTITUDO	114:107 (61:45)
DOM GOMETAL: Košuta 9, M. Dornik, Kocjančič 6, Battello 2, Orzan 2, Nanut 50, Rinelli, Podberšič 22, U. Dornik 7, Puiatti 16.
3 TOČKE: Nanut 4, Pojati 2.
Domovci so se v prvem kolu povratnega dela promocijskega prvenstva oddolžili igralcem Fortituda za pekoč in nepričakovan poraz, ki so ga doživeli v uvodnem srečanju letošnjega turnirja. Naši so bili vseskozi v vodstvu,1 končni rezultat pa ne priča v zadostni meri o očitni premoči Semoličevih varovancev. Domovci so v 30. minuti vodili že z 19 točkami prednosti (86:67), nakar so stopili na igrišče vsi razpoložljivi igralci, kar so gostje izkoristili, da so zmanjšali zaostanek.
Poleg običajnih 50 točk Nanuta bi tokrat omenili dobro igro mlajših, ki so se
enakovredno borili s trdoživim nasprotnikom. (M. Čubej)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -ALABARDA	101:84	(53:52)
MOŠKA D LIGA
MIANE - BOR RADENSKA 84:81 (41:40)
DEČKI
BOR INDULES -
SGT TECNOLUCE	69:74 (36:33)
MINIBASKET ZINI & ROSENWASSER
BOR - DARDI	23:20 (14:9)
ROKOMET MOŠKA D LIGA
KRAS TRIMAC -
SPILIMBERGO	27:22 (10:10)
Odbojka: v moški C-2 ligi
Borovci ugnali drugouvrščenega
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - SACILE	3:2 (15:8, 15:10, 14:16, 5:15, 15:11)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, R. in P. Pernarčič, Starc, Meton, Zubin, Budin, G. in D. Gasparo, Sedmak.
V zelo napeti in izenačeni tekmi so borovci dosegli novo prestižno zmago proti drugouvrščenemu Sacileju. Naši so hitro in odločno začeli, sprejem je bil odličen in posredno tudi napad. Toda po dveh zmaganih setih gre kot po navadi Borova vrsta v krizo. Tretji set je bil najbolj izenačen. Nasprotnik je povedel z 11:4, naši pa so se upirali do konca, tako da je bila končnica izredno napeta. Ta niz je slabo vplival na naše, ki so četrtega izgubili v popolni zmedi. Zadnji set je bil najdaljši in naši so odigrali eno najboljših končnic. (M. Marega)
ROZZOL - OLYMPIA TERPIN	2:3 (15:8, 15:6, 7:15, 1:15, 7:15)
OLYMPIA TERPIN: Š. in I. Cotič, Dornik, Komjanc, Marassi, A., D. in S. Terpin, Špacapan, Sfiligoj.
Goriška Olympia je izredno nerodno začela srečanje (verjetno tudi zaradi nizkega stropa telovadnice), tako da so domačini že vodili z 2:0 in bili na pragu nepričakovane zmage.
Odtlej pa so igralci trenerja Jakopiča zaigrali kot prerojeni in pokazali vse, kar znajo. Olympiin napad in sploh igra v polju sta bili taki, da je Rozzol odigral podrejeno vlogo.
V 5., odločilnem nizu so domačini izbojevali prednost le v začetku, nakar je bila premoč gostov tolikšna, da proti razigranim Goričanom ni bilo kaj storiti.
Ženska C-2 liga: uspeh okrnjenih slogašic
KENNEDY - AGOREST	3:1 (15:9, 5:15, 15:8, 15:8)
AGOREST:_Zavadlav, Orel, Vižintin, Cotič, Roner, Peterin, Lo Presti, Černe, Luvi-sutti, Primožič, Černič.
Agorest je kljub porazu še kar solidno igral z izjemo 4. seta, v katerem so prišle na dan stare hibe, kot na primer pomanjkanje koncentracije. V prvih dvehjiizih so naša dekleta igrali borbeno, dosti bolj kot bi lahko sodili po rezultatu. Še zlasti solidne so bile v 2. setu, ko niso skoraj nič grešile. V 3. so delale preveč napak pri servisu, tako da je šel po vodi, o četrtem pa smo že povedali. Vsekakor so glede na zadnje tekme napredovale, vendar bo treba še dela in truda. O nasprotniku lahko povemo le, da je upravičeno pri vrhu lestvice. (M.T.)
LIBERTAS GORICA - SLOGA KOIMPEX	1:3 (15:12, 11:15, 8:15, 5:15)
SLOGA KOIMPEX: Adam, Ciocchi, Drnovšček, Križmančič, Milkovič, L. in N. Lupine, Mijot, Morpurgo, Škerk, Ukmar.
Slogašice so končno prišle do svoje prve letošnje zmage v gosteh, ki je še toliko bolj pomembna, če vemo, da so stopile na igrišče s precej spremenjeno postavo, se pravi brez Martine Vidali in Alenke Sosič, ki bosta zaradi prometne nesreče dalj časa odsotni in sta bili doslej ključni igralki ekipe. Vlogo glavnega podajača je tokrat prevzela Lara Lupine, ki je doslej igrala le na mladinski ravni in v 1. diviziji, a je brez najmanjše treme dobro opravila svoj nastop, Sosičevo pa je uspešno nadomestila Mikela Drnovšček. Sicer pohvalo zasluži vsa ekipa. Res je sicer, da je Sloga Koimpex igrala proti slabšemu nasprotniku, a uspeh je vseeno pomemben, ker je ekipa tako obdržala mesto na sredini lestvice. (INKA)
Moška D liga: derbi Soči Sobema
SOČA SOBEMA - SLOGA	3:1 (15:13, 11:15, 15:1, 15:9)
SOČA SOBEMA: Sirk, Kovic, Ferfolja, Batistič, M. in P. Černič, Pahor, Juren, Marušič, Bagon.
SLOGA SOBEMA: Zgubin, Betocchi, Čač, Komar, Gulič, Kerpan, D. in M. Kralj, Malalan, Pahor.
Sovodenjska ekipa se je očitno odločila, da zmaguje samo v derbijih. Tako kot proti Našemu praporu, so odbojkarji Soče Sobema zaigrali zagrizeno in borbeno. Samo v drugem setu so nekoliko popustili in ga prepustili Slogi. V sinočnjem derbiju sta sigurno odločala bolje postavljen blok in učinkovitejše izvajanje servisa sovodenj-ske šesterke. (Lero)
VOLLEY BALL VIDEM - NAŠ PRAPOR IMSA	3:0 (15:9, 15:9, 15:6)
NAŠ PRAPOR: Koršič, A. in M. Ferri, Petejan, Bensa, Tomšič, Superga, Buzzinelli, Zavadlal, Vogrič.
Proti objektivno močnejšemu nasprotniku našim igralcem ni uspelo osvojiti tretje zaporedne zmage. Tekma je bila izenačena le v začetku prvih dveh setov, nakar je prišla na dan večja tehnična moč gostiteljev. Treba je dodati, da so ob koncu tekme neznanci pomazali društveno prevozno sredstvo. (A. F.)
Ženska D liga: zelo pomembne zmage naših
SOKOL INDULES - CUS VIDEM	3:2 (15:13, 11:15, 9:15, 15:10, 15:9)
SOKOL INDULES: T. in L. Masten, Ušaj, Radetič, Vižintin, Legiša, Stopper, Škerk, Žbogar, Pertot, Venier.
Začetek tekme je bil tokrat dokaj neobičajen, saj nasprotnik sploh ni reagiral in sokolovke so s serijo zaporednih servisov povedle s 7:0. Igra pa je bila vseskozi dokaj negotova in obe ekipi nista pokazali prave moči. Set pa je s taktično plasirano žogo v Sokolovo korist zaključila izkušena Vida Legiša. V drugem in tretjem nizu so Sokolove igralke zaigrale negotovo ter premalo napadale. Nato so le reagirale in kljub visokemu bloku in dobremu napadu nasprotnic dobro nadaljevale. Na igrišče sta po dolgi odsotnosti stopili tudi Savina Žbogar in Irena Radetič. S to zmago so sokolovke osvojile prepotreben par točk in tako ohranile upanje na napredovanje. (IvV.)
BREG AGRAR - MOSSA	3:0 (15:4, 15:1, 15:11)
BREG AGRAR: Slavec, F. in E. Žerjal, Malmenvall, Komar, Mauri, Kocjančič, Pertot, Tavčar, Sturman, Kralič.
V zelo pomembnem srečanju za obstanek je Breg Agrar na domačih tleh prepričljivo premagal zadnjeuvrščeno Mosso. Varovanke trenerja Kušarja so tokrat vendarle igrale dokaj zbrano in v prvih dveh nizih popolnoma pregazile nasprotnice. Slednje so se domačinkam upirale le v prvi polovici zadnjega niza.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - MAJANESE .	3:0 (15:5, 15:13, 15:1)
KONTOVEL ES: Janežič, Malalan, Umek, Paulina, Štoka, Conestabo, Legiša, Čer-njava, Maver, Hrovatin.
Izidi posameznih setov pričajo o popolni premoči Kontovelove ekipe, ki je takoj povedla. Kontovelke so igrale zagrizeno, v obrambi so polovile veliko število žog in izvedle učinkovite protinapade. Seveda je ritem igre v naslednjem setu upadel. Nasprotnice so že vodile s 13:11, vendar so se domačinke znova zbrale in po seriji dobrih napadov ter z nekoliko sreče niz osvojile. Zadnji set je bil za gostiteljice gola formalnost. (M. Š.)
Jadran
s. Brumen je odoredii prehod na cor re° obrambo 2:3, vendar se to ni ot v svtovalo in gostje so vodstvo celo pc ^ePrav so se jim naši v sklej m trenutkih nekajkrat približali.
0 . drugem polčasu pa so Ban i ah dali vse, kar so zmogli. V 2: pa11 so Prvič prešli v vodstvo, odtlt tek S° domačini samo sledili. 1 koh*1' iV kat6ri ni manikal° čvrstih rc rnol°rSk^ Prijemov in »brušenja« kc Cemcev. so jadranovci s silo jeze in si hiih r°kah strli odpor temperamer dvor domačin°v in zapustili prazn ner,,ano v vlogi dejanskega in moral p zmagovalca.
2bratitn°St -*e sedaj mimo in treba b nočmi miSh za sP°Pad s Ferraro. Si delovaUS^ek ie sa<^ kolektivnega sc Starca nJa in- Posebnega blestenj ra v nà a' Cuka' Daneva in Raube navedenem vrstnem redu.
(Cancia)
(53:46)ELIS ' JADRAN 86:9
1°U^8 tfiN7?EnUS RAVENNA: Tesel 1 Cesta' , Ra99ioli, Bonora 16 (5:6 lar° I? (5:5), Patrizzi 13 (4:4), Fab
bri, Pozzato 13 (3:4), Bastasini 6, Brigi 11 (1:2).
JADRAN: Starc 20 (4:5), Persi, Čuk 23 (1:1), Banello, Corsi, Sosič 4, Štoka 4, Rauber 10, Ban 22 (10:10), Daneu 9 (3:4).
SODNIKA: Čorbo iz Avellina in Tuzzi iz Neaplja; SON: Ravenna 19, Jadran 30; PON: Sosič 31, Ban 40, Štoka 40; PM: Ravenna 24:28, Jadran 20:22; 3 TOČKE: Bonora 3, Starc 2, Rauber 2, Ban 2.
• Kras
dokazala, da je spet v formi, po treh setih premagala Strinovo, ki je bila do še pred kratkim ena vodilnih italijanskih igralk. Nato je za zeleno mizo stopila mlada Tanja Ukmar, ki je solidno opravila svoj nastop. Izgubila je sicer z 2:0, vendar oba seta zelo tesno.
Igro dvojic sta še precej gladko dobili Batiničeva in Ukmarjeva, ki je spet zaigrala solidno. Po tej zmagi je bilo povsem jasno, kako še bo srečanje zaključilo. Batiničeva je nato rutinsko odpravila Strinovo in tekme je bilo konec. Čeprav ni bil nasprotnik naza-držen, so krasovke prikazale dokajšnjo telesno in tehnično pripravljenost in
formo, tako da lahko z optimizmom gledamo na nadaljnja srečanja. Omenili bi še, da sta bili Batiničeva in Kitajka Guan sklicani na trening tekme v Verono, kjer se italijanske državne reprezentantke pripravljajo na evropsko prvenstvo, ki bo aprila.
IZJAVI - SONJA MILIČ (igralka): »Zaradi poškodbe nisem mogla zadnji teden redno trenirati, vendar smo mimo te poškodbe računali, da bomo vključili Tanjo Ukmar v Krasovo postavo proti Maratei. Kar se prvenstva samega tiče, pa menim, da lahko realno računamo na četrto mesto, saj so Verona, Cagliari in Coccaglio malo boljše ekipe od naše. Maksimalno število točk pa moramo v bodoče iztržiti z ekipami, kot so Milano, Bočen, Ma-ratea in Barcellona. Vse, kar dosežemo več od četrtega mesta, je seveda dobrodošlo in se bomo podrudili, da do tega pride, toda predvsem moramo biti stvarni in nadaljevati po naši poti.«
MATJAŽ ŠERCER (trener): »To je bila rutinska tekma, na kateri smo bili favorit, a če si boljši, moraš nasprotnika tudi premagati! Vključitev Ukmarjeve je bila predvidena, sicer pa bomo to še večkrat storili v tem prvenstvu. Na koncu se lahko uvrstimo od drugega do četrtega mesta.« (dj)
Kras Globtrade - Maratea 4:1
Batinič - Rizzo 21:2, 21:14; Sedmak - Strino 21:14, 16:21, 21:7; Ukmar - Di Trani 17:21, 19:21; Ukmar, Batinič -Strino, Di Trani 21:18, 21:18; Batinič -Strino 21:10, 21:17.
• Meblo
Tekma sama je bila dokaj zanimiva in le škoda, da Farco Meblo ni povedel v prvih dveh nizih, ker je bil to pot očutno boljši nasprotnik. V drugem setu je naše igralke pri stanju 7:6 spravila iz tira izredno razpoložena Si-mionova s svojimi učinkovitimi servisi iz skoka. Poleg tega je bilo narejenih nekaj napak, domačinke so si nabrale 5 točk prednosti, a na koncu so izbojevale še 3 točke zaradi slabega sprejema naših igralk. V tretjem setu so naše gospodarile na igrišču in prednjačile prav v vseh elementih igre. Šesterka Farca Mebla je delovala kot izredno dobro uigrana celota in šele v končnici niza so nasprotnice dosegle nekaj točk, ko so gostje bile že trdno pri štirinajstici. Potem pa je bilo potrebno v razmeroma kratkem času igrati brez omenjenih dveh standardnih igralk in tudi šok je bilo nemogoče
kar na hitro preboleti, saj so bile štiri osvojene točke v tem setu več kot dobra nagrada za zastopnice Farca Mebla.
V zadnjem setu pa so se gostje vrgle v igro izredno zagrizeno, tako kot redkokdaj doslej in povedle celo s 7:2 in imele pri menjavi igrišča prednost ene točke. Potem so iz omenjenih razlogov gostiteljice odločno povedle s 14:10 in seveda zmagale, toda naše igralke so bile to pot gotovo moralne zmagovalke. (G. Furlanič)
Mogliano - Farco Meblo 3:2 (10:15, 15:10, 9:15, 15:4, 15:11)
FARCO MEBLO: Žerjal, N. in M. Grgič, Nacinovi, Kralj, D Ambrogio, Maver, Klemše, Garbini, Slavec.
TOČKE: Farco Meblo 31:55 (Žerjal 8, Neva Grgič 5, Nacinovi 5, Kralj 4, D'Ambrogio 2, Maver 3, Garbini 2, Mira Grgič 1, Slavec 1); Mogliano Veneto 49:66; ZGREŠENI SERVISI: Mogliano Veneto 14, Farco Meblo 14; TRAJANJE TEKME: 120 minut
Ostali izidi 15. kola ženske B lige: Randi - Gaierhof 1:3, Torrione - Ca-pellari 3:1, Adamoli - Nerevsa 0:3, Solvay - CUS 2:3, Conegliano - Volpe 3:2.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno’ 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun'51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
21. februarja 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
lzd«i« ^ -A
in tiska
ZTT
Trst
član italijanska zvez® časopisnih založnikov FIEG
Prijateljsko nogometno srečanje v Bariju proti SZ
Prepričljiva zmaga Italije
Italija - Sovjetska zveza 4:1 (3:1)
STRELCI: Baresi (11-metrovka) v 7. min., Litovčenko v 18. min., Vialli v 30. in 35. min., Bergomi v 87. min.
ITALIJA: Zenga, Bergomi, Francini, Baresi, Ferri, De Agostini, Donado-ni, De Napoli, Mancini, Giannini, Vialli (Rizzitelli od 46').
SOVJETSKA ZVEZA: Dasajev, Besonov, KidJatulin, Baltača, DemJanen-ko, Gotsmanov (Rats od 61'), Alejnikov, Jakovljenko (Pasulko od 46'), Litovčenko, Protasov (Belanov od 46’), Jaremčuk.
SODNIK: Tamoglu (Tur.); KOTI: 5:4 za SZ; GLEDALCEV: 35 tisoč.
BARI -— Po dvaindvajsetih letih je italijanska državna reprezentanca končno premagala Sovjetsko zvezo. »Azzurri« so si izdatno zmago nad Da-sajevom in tovariši povsem zaslužili, saj so pokazali boljšo uigranost in večjo kondicijo. Razvidno je namreč bilo, da je bila za ruske nogometaše prva uradna tekma po zimskem prvenstvenem premoru.
Srečanje v Bariju pa je zveznemu selektorju Azegliu Viciniju potrdilo pravilnost izbrane poti, saj so se mladi
reprezentantje dobro izkazali, kar še zlasti velja za trojico novincev: Mancinija, De Agostinija in Rizzitellija. Glede sovjetske reprezentante gre povedati, da trener Lobanowski ni odkril vseh kart, saj je komaj v drugem polčasu poslal na igrišče zvezdnika Bela-nova, enega najbolj obetajočih igralcev v Evropi, Zavarova pa sploh ni izkoristil.
Srečanje se je začelo ob premoči domače reprezentance, ki je že v 7. minuti prešla v prednost. Reakcija gos-
tov pa je bila takojšnja in so kaj kmalu izenačili. Od tega trenutka dalje pa so Italijani igrali izredno dobro in z dvema zadetkoma Viallija, gotovo najboljšega na terenu, v bistvu zapečatili izid tekme.
V nadaljevanju se je igra nekoliko umirila in zanimanje se je usmerilo predvsem na Mancinija in Gianninija, ki sta bila zelo samozavestna, posebno zadnji, ki je zagospodaril na sredini.
Po srečanju je trener italijanske reprezentance Vicini izjavil, da so »azzurri« zelo dobro igrali v prvem polčasu in to kljub poprečnosti sovjetske reprezentance, ki je očitno v slabi formi in si ni veliko prizadevala, da bi bila enakovreden nasprotnik domačinom.
Glede posameznikov je italijanski trener posebno pohvalo izrekel Manciniju; ob njem pa so se izkazali še Vialli, Giannini in De Agostini. Nekaj kritičnih besed je imel za obrambo, ki je bila na trenutke premalo pozorna.
Z 206 cm v skoku v višino
Dvoranski SR Kostadinove
Ob protestnih akcijah navijačev
Triestina doma z Arezzom
ATENE — Bolgarka Štefka Kostadi-nova je na mednarodnem atletskem mitingu- v Atenah z dosežkom 206 cm izboljšala dvoranski svetovni rekord v skoku v višino. Kot znano je svetovna prvakinja Kostadinova z 209 cm hkrati tudi absolutna rekorderka. Prejšnji dvoranski rekord je ista tekmovalka z 205 cm dosegla 8. marca lani na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Indianapolisu.
Oschkenat odlična
BERLIN — Na dvoranski prireditvi v Vzhodnem Berlinu je Cornelia Oschkenat (NDR) s časom 6 '68 dosegla najboljšo svetovno znamko v teku na 50 m z ovirami.
Triestina - Arezzo je ena temeljnih tekem v boju za obstanek v nogometni B ligi. Gostje so po solidnem začetku na lestvici postopoma zdrknili navzdol in imajo zdaj le točko več od Tržačanov. V ponedeljek je vodstvo odslovilo trenerja Bolchija, njegovo mesto je prevzel Argentinec Angelillo, ki danes ne bo mogel računati na poškodovanega branilca Pozza in diskvalificiranega Incarbono.
V normalnih okoliščinah bi bil Arezzo verjetno lahek plen Triestine, ki na domačih tleh igra običajno nezadržno. Poleg tega je točko že osvojila v Arezzu. Toda ob diskvalificiranih Gandinija, Biaginija, Orlanda in Strappo, je v dvomu tudi nastop barona Ca-
usia, celo Napoli pa si ne bi mogel privoščiti tolikih odsotnosti. Vprašanje je torej, ali se bo trener Ferrari sprijaznil z delitvjo točk ali pa bo vseeno tvegal napadalno strategijo. Postava1 Triestine bo danes skoraj obvezno sle-' deča: Attruia, Costantini, Polonia, Dal Prà, Cerone, Poletto, Papais, Scaglia, Cinello, Causio (?), Bivi.
Medtem so se navijači mobilizirali. Danes ob 10. uri bodo v sprevodu s Trga Unità krenili proti mestnemu središču v povorki. Potrdili so tudi desetminutni molk v začetku tekme. Vse to v znak protesta za hudo kazen, ki jo je disciplinska komisija izrekla na račun vratarja Gandinija.
DANES
NEDELJA, 20. FEBRUARJA 1988
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Trstu, pri. Sv. Sergiju: Costalunga - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Proseku: San Nazario - Kras; 15.00 v Bazovici: Zarja - Stock; 15.00 v Križu: Vesna - Giarizzole
3.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Padričah: Gaja - Sant' Andrea; 15.00 v Tržiču, Ul. Cosulich: Fincantieri -Breg; 15.00 na Opčinah, Otroško naselje: Chiarbola - Mladost; 15.00 v Medei: Medea - Juventina; 15.00 v Sovodnjah: So-vodnje - Audax; 15.00 v Trstu, igrišče Campanell: Don Bosco - Primorec NARAŠČAJNIKI
10.30 na Proseku: Primorje - Zaule Ra-buiese; 10.30 v Dolini: Breg - Domio; 10.30 v Križu: Vesna - Olimpia
NAJMLAJŠI
9.00 na Proseku, Ervatti: Portuale -Breg
ZAČETNIKI
9.00	v Dolini: Breg - Fortitudo; 9.00 na Proseku: Primorje - Soncini A; 9.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Esperia - Zarja Adria-impex
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade A -Lana in Kras Globtrade B - Fincantieri
MOŠKA D-l LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade -Lega nazionale
ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA
9.45 v Dolini: Breg - Sokol Indules
UNDER 16 ŽENSKE
10.30 na Opčinah: Sloga Koimpex -
US; 10.30 v Repnu: Sloga Sklad Mitja
uk - Virtus Aurelia
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
11.00	v Dolini: Breg Adriatherm - Polet
1. MOŠKA DIVIZIJA
15.00	v Nabrežini: Sokol - Superbasket;
15.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona -Amatori
MLADINCI
9.30 v Gorici, na Rojcah: Arte - Konto-vel Electronic Shop
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Nabrežini: Sokol - Ferroviario;
11.00	v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas - Kontovel Electronic Shop
RITMIČNA GIMNASTIKA
DEŽELNO PRVENSTVO
10.00	v Trstu, na 1. maju: nastopa tudi Bor
Pretiravanja
_____ Aldo Rupel _
Beremo, pišemo, poslušamo o bla-godetih telesnega gibanja, o učinkovitosti, uspešnosti in koristnosti psihofizične vadbe. Pojemo hvalnice moči, gibčnosti, skladnosti, hitrosti in organiziranosti posameznikov in skupin, ki se v najrazličnejših oblikah bavijo s telesno kulturo. Izbiramo najboljše in jih postavljamo za zgled. Hvalimo zvestobo spremljevalcev in navijačev, prilizujemo se jim in jih bodrimo, naj vztrajajo. Občudujemo vaditelje in jih nagrajujemo za njihovo delo,- nekatere smatramo za čarovnike, ker znajo preleviti krizne skupine v zmagovita moštva.
Vsi pa vemo, kako si je zlasti v zadnjem desetletju šport osvojil nekatere vedenjske značilnosti, ki se precej oddaljujejo od osnovnih nravstvenih načel, in kako lahko preseganje določenih mej povzroči nevarne biološke odzive. V veliki večini primerov se šport in telesno gibanje na splošno uresničujeta v prijetnih in sproščujočih oblikah dejavnosti, a vedno pogosteje se dogaja, da kdo zaide v nevarno pretiravanje bodisi zaradi slave ali zaradi društvene časti, zaradi navijačev, zaradi težko obvladljivih osebnih vzgibov ali enostavno zaradi nevednosti.
Rabil sem besedo šport in izraz telesno gibanje, a nič manj ne velja razmišljanje v tem smislu tudi za rekreacijo. Ste že slišali za veslanje s kajakom od Zlatoroga do Sv. Janeza v Bohinju, za kolesarjenje od Sv. Janeza do Rudnega polja na Pokljuki in za lahkotni tek z Rudnega polja mimo Vodnikove koče do Doma na Kredarici? Zaporedoma. To naj bi bilo rekreativno!
Toda pretiravanje je relativen pojem: kar je za koga vadba, je za drugega skrajnost in nasprotno, kar je zame skrajnost, je lahko za drugega dolgočasje. Vsekakor pa velja, da ima vsakdo neko mejo, preko katere se začne pretiravanje. Še več: ta meja niha iz dneva v dan v skladu s krivuljami treh bioritmov. Mejo
zmogljivosti lahko premikamo navzgor z redno in strokovno vadbo. Če jo premikamo prehitro, zaidemo v pretreniranost z nespečnostjo, odporom do hrane, aritmičnim srčnim ut ipom in podobnimi zadevami.
Še tako urejena in samo tehnično dognana vadba ne pomeni mnogo, če kdo namerava na tekmovanja in ni tudi psihološko pripravljen. Pomislite na občutke brezizhodnosti, ki jih lahko doživlja tik pred nastopom pred številnim občinstvom zlasti tekmovalec v kakšni umetnostni panogi, kot so kotalkanje, drsanje, ritmika, orodna telovadba, smučarski skok in še kaj. Če se pritisk ponavlja in sta tekmovalec ali tekmovalka ...nepripravljena na to, bo prišlo prej ali slej do hujšega zloma.
Prejšnji mesec smo se domenili v okviru rekreacijske telovadbe za odbojkarsko srečanje s sorodno skupino. Šlo je za skromno občasno pobudo med prijatelji in znanci in vendar so mi nekateri člani moštva zaupali pred začetkom, da imajo tremo. Za nekoga celo sumim, da tisti večer ni prišel na vadbo, ker sem ga prejšnjič vprašal, da bi nastopil v moštvu. Psihični stres je bil premočan. Zanj je tudi prijateljska tekma pomenila pretiravanje, pa naj to izzveni kolikor hočemo čudno.
Strese doživljajo tudi trenerji, saj nosijo dobršen del odgovornosti pred tekmo, med njo in po njej. Skrbi jih izid, oči društvenega odbora in vseh gledalcev so uprte vanje, zanima jih, kakšne posledice bo med tekmo imel njihov tedenski in celoletni trud, skrbi jih za počutje in odzivnost varovancev ali varovank, kaj je z njihovo zdržljivostjo in trdnostjo.
Končno je tu še stres gledalcev in navijačev. Poistovetenje z moštvom, s posameznim tekmovalcem, z društveno usodo povzroča izločanje velikih količin adrenalina, ki spreminja normalno vedenje v jezo, v navdušenje, v obup. Vsa pretiravanja peljejo v takšna ali drugačna bolezenska stanja. V gibalnih dejavnostih jim odpomoremo s sprostitvijo, pa naj gre za aerobni tek, za avtogeno vadbo, za tehniko joge ali za gibalno psihoterapijo.
Košarka: prične se 1. moška divizija
Kot že vrsto let bo tudi letos Bor, ki ga sponsorizira Hotel Daneu, nastopal v prvenstvu 1. moške divizije, ki se prične danes. Borovci bodo prvo tekmo odigrali v sredo, proti Barcolani. Kot običajno bodo vključeni v skupino ekip, ki nimajo pravice do napredovanja, ker igra v višjem prvenstvu že ena članska ekipa istega društva. Poleg Bora in Barco-lane bodo nastopali še druga postava
Barcolane, Inter Milje, Don Bosco, Ferroviario ter Breg in Kontovel.
Bor Hotel Daneu bo nastopal v naslednji postavi: Luka Furlan (letnik 1964, bek), Canciani (1962, bek), Oblak (1956, bek), Udovič (I960, bek-kri-lo), Krečič (1959, bek-krilo), Jančar (1961, krilo), Covaccio (1962, krilo), Gerdol (1963, krilo), Andrej Furlan (1966, krilo), Slobec (1961, center), Ba-itz (1952, center) in Sestan (1957, center). (Marko Oblak)
S. A. C. A. T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
PLOŠČICE — SANITARIJE
ROLICH & C
S.n.c.
Nabrežina 35/c Tel. 200371
ZASTOPSTVO
panto
Ul. Carducci 15 TRST —Tel. 64610
NADALJUJE SE PROMOCIJSKA PRODAJA
POPUSTI OD 20% DO 80%
PRIČAKUJEMO VAS!
Linea — Ul. Carducci 4 — TRST
Odbojka: prvenstvo višjih srednjih šol
Jožef Stefan tretji
Sklepni dve tekmi letošnjega odbojkarskega prvenstva višjih srednjih šol za dijake sta se končali po pričakovanjih. V malem finalu je Državni poklicni zavod za industrijo in obrt Jožef Stefan razmeroma zlahka premagal Volto, v finalu za prvo mesto pa je Galvani odpravil zastopnike Galileija. Ta dva izida tudi najbolje potrjujeta, da sta bila Galvani in Jožef Stefan tudi najboljša v letošnjem medšolskem prvenstvu. Žreb je pač nanesel, da sta se morala srečati že v polfinalu.
Dijaki našega poklicnega zavoda v tržaški športni palači sicer niso pričeli najbolje. Nasprotnik je razmeroma zlahka povedel s 5:0, a ko so naši fantje uredili svoje vrste, se je rezultat kmalu spremenil. V sredini niza so spet nekoliko popustili, toda končni izid in prva delna zmaga nista bila nikoli v dvomu. Občutno boljšo igro so dijaki Jožefa Stefana pokazali v drugem nizu in si tako povsem zasluženo priborili tretje mesto v letošnjem prvenstvu, ki pa pomeni korak nazaj v primerjavi z lanskim prvenstvom, ko je bil naš zavod pokrajinski prvak. Glede na objektivne razloge za nesrečno izgubljeno tekmo z Galvanijem pa je bržkone tretje mesto tudi velik uspeh: končni izkupiček so tri prepričljive zmage z 2:0 in poraz z 2:1.
V finalu za prvo mesto je Galvani sicer po pričakovanju zmagal, a ne brez težav.
Izida zadnjih dveh tekem: finale za 3. mesto: Jožef Stefan - Volta 2:0 (15:11, 15:7); finale za 1. mesto: Galvani - Galilei 2:1 (15:11, 11:15, 15:13).
Za zavod Jožef Stefan so nastopili naslednji dijaki: Kerpan, Marega, Cappellini, Taučer, Ravalico, Gombač, Limoncin, Jercog, Radetti, Mesar, Renčelj in Vodopivec. (G. Furla-nič)
ZSŠDI
obvešča, da je plavalni tečaj v Lipici prekinjen do 8. marca.
SPDT
prireja v nedeljo, 28. t. m., 22. zimske športne igre v Ravasclettu, ob tej priliki pa tudi avtobusni izlet. Vpisovanje za tekmo in izlet pri Devanu Cesarju (tel. 911433) v popoldanskih urah. Vabljeni!
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK prireja 28. t. m. izlet v Podklošter (Ar-naldstein - Avstrija). Vpisovanje v dolinski telovadnici jutri, 22. t. m. od 20. do 21. ure.
ŠD MLADINA
prireja smučarski avtobusni izlet v nedeljo, 28. t .m., v Ravascletto ob priliki zimskih športnih iger. Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri, iz Križa ob 6.15. Vpisovanje za tekmo in izlet poteka v Domu A. Sirk v Križu od jutri, 22. do srede, 24. t. m., od 20. do 21. ure, v četrtek, 25. t. m., od 17. do 16. ure. Vabljeni!
Košarka: v torek v Trstu
Dijaki zavoda Ž. Zois za pokrajinski naslov
Kot smo že pisali, so dijaki trgovskega zavoda Žiga Zois iz Trsta v okviru medšolskega pokrajinskega košarkarskega prvenstva želi lep uspeh, saj so se uvrstili v finale, ki bo v torek ob 11. uri v tržaški športni palači, kjer se bodo srečali s šolo Oberdan. Zato upamo, da bodo ravnatelji naših višjih šol dovolili dijakom, da si ogledajo to tekmo, ker dobro vemo, kaj za ekipo pomeni burno navijanje. Ob tem ne smemo pozabiti, da je bila tudi peterka Zoisa letos že tarča običajnih žaljivk in nešportnega obnašanja občinstva, obenem Pa imamo še v živem spominu nezaslišane protislovenske izpade italijanskih višješolcev, ki so pred letom dni v športni palači v Trstu spremljali finalno tekmo moškega pokrajinskega rokometnega prvenstva višjih srednjih šol, na katerem sta se pomerila italijanska geometrska šola in liceJ Prešeren. Ozračje je bilo res napeto in to je botrovalo, da so naši rokometaši izgubili z minimalno razliko 36:35. Po teh izpadih se je ZSSDI z odprtim pismom obrnilo na šolskega skrbnika, a žal ni dobilo konkretnega odgovora.
Prav zato je pametno, da še v lorek zjutraj v tržaški športni palači zber čim več naših ljubiteljev košarke i ^ seveda dijakov, ki naj z bučnim n®VI' janjem pripomorejo, da bi ta fma potekal v pravem, vzornem športnem duhu. (el)