"Amerikanski
LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI.
I
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LfST V AMERIKI
f Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE ŠV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
- _.__<=•' ■ i
STEV. (NO.) 14	CHICAGO, ILL., PETEK, 16. FEBRUARJA ~ FRIDAY, FEBRUARY 16,1945	LETNIK (VOL.) L1V.
Ki&t^' <-,	- i	. ' "" T	~ .	i mi n i ■ i i „ii i ,i Bssirnrpi,.....MiiiitS&ESEss&saESMSHHH
pc^ictory]
^flljiS uwrrro
\ffjgl (TATI*
JMBIsiamps
KUPUJTE VOJNE BONDE1
7000 letal bombardira Nemčiio
RUSI SE BLIŽAJO REKI ELBL* NOVI USPEHI NA ZAPADU; DRUGE VESTI
Pariz, Francija. — V sredo je bombardiralo nemška zaledja in veliko drugih središč v Nemčiji okrog 7,000 ameriških in angleških letal. Ena petina teh letalcev je bombardiralo nemške pozicije v bližini ruske fronte na vzhodu in s tem pomagalo
ruskim četam, ki prodirajo v ~~———-
Nemčijo. Napad je bil tako obsežen, pa tudi učinkovit, da je po poročilih izvidnikov razbil Nemcem nad 400 železniških lokomotiv in nad 3,000 vagonov na raznih progah. Prizadete pa so tudi tovarne in vse drugo.
Na vzhodu so ruske čete napredovale v Saksoniji za na- i daljnih 25 milj proti zapadi\in , so zdaj že manj kakor kakor 50 i milj oddaljeni od mesta Dresden. Ob Reki Odri je napredo- < vanje prišlo naprej in tako &e- i verno krilo v Pomeraniji ob i Baltiku, da ne bo središče pre- i več izpostavljeno. Nato bo Ber- 1 lin prišel v objem klešč, kakor ] je bila obkoljena n. pr. Varšava na Poljskem.
■ ■ O-
" ■ . ' ■ 1 Na zapadu so bili zadnja dva
dni najbolj uspešni Kan&dci, ki so zdaj že dospeli do reke Rene. Odkar so začeli z ofenzivo pred nekaj dnevi so napredovali v notranjost Nemčije okrog 14 milj. Boji divjajo v okolici mesta Kleve, odkjer pritiskajo štiri kanadske kolone proti jugu proti Gochu, Udemu in Cal-caru. Ameriška prva in tretja armada bolj v sredini vzhodno od belgijske in luksemburške meje pa »ie napredovale zadnje dni za tri milje v trdnjav-j Bkem pasu. Spopadi so v teku j tudi na vseh ostalih delih za-padne fronte.
Luzon, Filipini. — Ameri-(Nadaljevanje na 6. str.)
TITO IMA NAČRT ZA REDNO ARMADO 1,000,000 M02
London, Anglija. — Londonski poročevalec chicaškega lista "The Chicago Sun" poroča, da mu je bilo povedano v jugoslovanskih oficielnih krogih, da bo maršal Tito mobiliziral v Jugoslaviji vse sile in da bo ustanovil in organiziral 1,000,000 mož broječo redno armado. Partizanske čete štejejo, kakor se omenja že sedaj blizu 500,000 mož, katere bo vključil k redni armadi.
Tito-Subašičev kabinet bo deloval s pospešenim korakom. V tem kabinetu bo pet "kraljevih mož". Dr. Šubašič odide ta teden v Belgrad, kjer se bo takoj začel baviti z organiziranjem nove vladfc. To bo nekaka vlada ujedinjenja, če se ne bodo že prej še bolj razedinili, kar v sedanjih razmerah ni izključeno. Titova ujedinjena vlada bo imela baje 33*~mini-strov, izmed katerih bo 22 čla-riov odbora za Narodno osvobo-jenje, 6 jih bo iz federativnih
dežel (to bodo nove politične edinice kot preje banovine) in pet pa jih bo iz Subašičevega kabineta. Ti zadnji bodo naj-brže-tistih pet "kraljevih mož". Tito z 22 eFani pa bo imel večino.
Poročilo omenja, da v Angliji kralja Petra ne podpira nihče drugi kot le direktorji angleške korporacije, ki lastuje v Jugoslaviji bakrene rudnike. Tito bo zahteval tudi vladne in državne denarne uloge v Zd. državah in Angliji, ki znašajo nekaj nad $80,000,000. Tito, pravi vest, da bo odločno zahteval, da se da Jugoslaviji Trst, Istro, Goriško in Reko.
BUDAPEŠTAPADLA; NOV VPAD NA VIDIKU IN DRUGO
» - <
London, Anglija. — Prestolno mesto Ogerske Budapešta se je v torek podala Rusom. Ruske čete so zasedle še nezasedene dele mesta, dočim je vsa okolica nad 17 milj na okrog že več tednov v ruskih rokah. Obleganje mesta je trajalo ravno 50 dni.
Nemci so izgubili v bojih za Bu- -:-
dapešto 159,000 mož. Druge nemške čete se zdaj umičejo proti Bratislavi in Dunaju. Ruska ost bo pričela pritiskati naprej proti Avstriji in preko te proti Ba vari j i.
Kaj bodo napravile nemške sile na Balkanu še ni znano, toda, če se bodo Nemci umikali iz Ogerske, nemški ostanki na Balkanu ne bodo imeli ničesar za pričakovati. Njihov položaj bo vedno bolj in bolj brezupen.
Vojaški strategi v Bernu na Švicarskem ugibajo, da znajo Zavezniki izvršiti nadaljno invazijo v Nemčijo iz Severnega
morja. Močni so dovolj v zraku in-na morju, da tak vpad izvedejo. Tak vpad bi bil pa tudi katastrofalen za vso severno Nemčijo in vse zaledje za utrjeno rensko pokrajino. Tudi to' zna priti.
Poročilo iz Pearl Harborja pravi, da je japonska radio oddaja v Tokijo omenjala, da so se Angleži in Amerikanci morali udati in predati Rusiji v J alti. Glejte, glejte, kako se Japonci zanimajo za Angleže in Amerikance, da jih ne bi kdo kje preveč oškodoval, ali kaj drugega prizadjal!
VRSTA. KI ČAKA NA KOSILO NA LUZONU
Dolga vrsta ima obliko črk« "S", ko filipinski delavci prostovoljci nekje na oioku Luzon čakajo pod streho palmovih dreves na svoje dnevno opoldansko kosilo. Tile Filipinci pomagajo ameriški armadi postavljati barake in popravljati letališča, ko se velike luknjičaste kovinske plošče, s katerimi so poilakovana. kaj pokvarijo.
GLOBALNI ZEMLJEVIDI SO DOSPELI Chicago, 111. — Uprava "Am. Slovenca" je prejela prvo po-šiUksuriokalnih zemljevidov, ki so določeni za nagrado, za one naročnike, stare ali nove, ki bodo v sedanji kampanji od 1. februarja pa do 15. aprila 1945 plačali celoletno naročnino. Po en izvod zemljevida smo poslali vsem našim zastopnikom, da jih bodo imeli za pokazati naročnikom. Ta knjiga je zelo informativna za vsakogar. Naročniki imajo najlepša priliko, da jo zdaj dobe. Nič ne de, če imate plačano naročnino še za naprej. Obnovite jo še za nadalje za eno leto in dobil} boste ta zemljevid. Opozarjamo pa, da morda pozneje zemljevidov ne .bo mogoče dobiti več, ker zdaj raznega blaga, kakor znano povsod primanjkuje. Dokler 30 na razpolago se naj vsak požuri. -o-r-
GRKI SE POMIRILI
Atene, Grčija. — Med spornimi strankami v Grčiji je prišlo končno do sporazuma, pravi vest. Nova vlada bo koalicijskega značaja. Odpuščanje in pomilostitev za vse, razen one, ki so zagrešili tekom okupacije sodelovanje z Nemci. Glede ustave in oblike vlade bodo odločile narodne proste volitve, ki bodo razpisane, čim preje bodo dovoljevale razmere.
-o-
VOHUNA OBSOJENA NA SMRT New Yoj*k, N. Y. — Vojaško sodišče je obsodilo v sredo Wm. C. Colepaugha, star 26 let in Nemca Ericha Gimpela na smrt na vešalih. Obtožena sta bila vohunstva in sabotaže. V deželo sta prišla iz nemške podmornice, misleč, da bos^a tu vohunila in vodila sabotažo.
-o-
NEMCEM IZPRED NOSA Washington, D. C. — Pred kratkim je šest partizanov vdrlo v zloglasno jetnišnico "Stari pisker" v sredini mesta Celja, ki je imelo veliko nemško posadko, in svobodilo kakih 300 ujetnikov, katere je bila gesta-po obsodila na smrt. Vsi so se pridružili vrstam narodne osvobodilne armade.
KRI2EM SVETA
—	Norfolk, Va# — V ustju Elizabeth reke se je dogodila razstrelba na oijfiefti pamiku '
in v nezgodi so zgubili štirji mornarji življenja. Trije pa so občutno poškodovani, pravi vest. Kaj je povzročilo eksplozijo ni znano.
—	Chicago, 111. — Prvega ptiča robina so videli v tem letu Včeraj v Chicagi na Lawrence Ave. Ko se začno robini vračati iz juga je znamenje, da je spomlad blizu. Da bi le bila, letoš-; nje dolge zime ima že vsakdo dovolj.
^— Guam v Pacifiku.. — Admiral Nimitz objavlja vest, da je zdaj njegov stan v Pacifiku na otoku Guam, odkjer vodi o-peracije proti Japoncem. Nimitz pravi, da z ostanki japonskih sil na otoku š^ vedno trajajo spopadi in da Amerikanci pobijejo povprečno do 15 Japoncev na dan.
—	Washington, D. C.—Mornariški urad objavlja, da sta bila v okolici Filipinov potopljena dva nadaljna ameriška; parnika. Od začetka vojne pa dosedaj znašajo ameriške zgu-be 261 ladij vseh tipovj Japonci pa so jih zgubili nad 990.
—	Kairo, Egipt. — Na povabilo maršala Tito, je došla v Belgrad v Jugoslavijo ameriška zdravstvena komisija za preprečevanje tifusa. Poročilo o-menja, da bolezen se sicer ne razširja v deželi, bilo pa je več pojavov ista v Bosni in drugih podeželskih krajih.
—	New York, N. Y. — Sovjetske oblasti so ujele bivšega vojaškega governerja mesta Varšave Gustava Fischer, kateri ima na vesti zločinska preganjanja varšavskih prebivalcev ter mnoga uničevanja raznih ustanov v Varšavi. Postavljen bo pred sodišče.
—	Pariz, Francija. — Vlada je na svoji seji sklenila, da bo Francija zgradila veliko letalsko postajo v Dakar ju, v zapad-ni Afriki. Načrt je bil predložen Zaveznikom in odobren. Postaja bo imela mednarodni značaj pod francoskim vodstvom.
—	Washington, D. C.—Upra-
POLJAKI OBSOJAJO ZAKLJUČKE "TREH" London, Anglija. — Krogi poljske zamejne vlade v Londonu so zaključek krimsk^ konference vzeli na znanje z ogorčenjem. Sprejeli so zaključek glede razmejitve, kakor nekako smrtno obsodbo. Kabinet .ie podal izjavo, ki se glasi: "Razsodba glede Poljske, ki so jo sprejeli "veliki trije" kaže, da so Poljsko zatajili njeni lastni zavezniki. Razsodba ne more biti pripoznana od poljske vlade in tudi ne more biti obvezna za poljski narod."
Zame j na vlada bo odslej v škripcih. Najbrže ji bodo odpovedani krediti, ki jih je prejemala od Amerike in Anglije. Leta 1942 so Z. D. posodile na dolgotrajen rok 50 milijonov dolarjev. Dajala se je tudi podpora poljski vojski, ki šteje do 120,000 mož.
Razpoloženje med Poljaki bo s tem ostalo v veliki nezadovoljnosti.
-o-
VATIKAN HLADEN GLEDE KRIMSKIH ZAKLJUČKOV
Rim, Italija. — Vatikanski krogi so sprejeli vest o krimskih zaključkih hladno. Razočarani so najbrže radi kompromisa v vprašanju Poljske, za katero se je sv. Oče posebno zanimal. United Press pravi, "da je vzrok morda tudi to, ker je konferenca čisto prezrla katoliško Italijo." Zadnje najbrže ne bo res. Italija je bila pač Hitlerjeva zaveznica, kako naj pričakuje, kakega posebnega upoštevanja?	y
-o-
DRESDEN NAPADEN London, Angfija. — Angleški letalci so v torek večer občutno napadli saksonsko prestolno mesto Dresden (Dražda-ne). Iz vzhoda iz Šlezije pa prodirajo ruske armade proti Draždanom in so po zadnjih poročilih oddaljeni le še komaj kakih 60 milj.
va relifa zedinjenih narodov je dovolila več ladij na razpolago za prevoz relifnega blaga v Italijo, Poljsko, Cehoslovaško in j druge dežele. SLprevozom se bo i začelo takoj.
KAKO LONDOHSKI LIST PRESOJA BODOČNOST AVSTRIJSKIH DEŽEL
Washington, D. C. — Odkar se Rusi s tako naglico bližajo Berlinu, je usoda Dunaja stopila nekoliko v ozadje. Zdaj je padla Budimpešta. Prej ali slej pride tudi Dunaj na vrsto. O problemih ^.vstrije je pred nedavnim pisal v svojem uvodniku angleški list The Manchester------
Guardian. Izvajanja so zanimi-|va in jih tukaj podajamo v glavnih potezah.
j "Ker je možno, da se bo v i bližnji bodočnosti nazijstvo do kraja zrušilo, morajo "veliki trije" upoštevati problem Avstrije nič map j kot problem Nemčije. Dunaj lahko imenujemo vrata iz zapadne v vzhodno Evropo. Ta vrata ne smejo priti v oblast kake napadalne velike sile. Problem, kako doseči, da Dunaj ne pride v nemške roke, je eno najbolj nujnih vprašanj | mednarodne politike. Veliki : Zavezniki so to priznali. Neod-Ivisnost Avstrije je edina praktična poteza, ki so jo začeli, i Med tem, ko je neodvisnost Ce-i boslo vaške, Nizozemske, Norveške in Jugoslavije sama ob i sebi umevna, neodvisnost Avstrije ni naravna in ne sama ob jsebi razumljiva, zato se je bilo vreba zanjo formalno izreči.
"Habsburžani imajo malo odnosa do alpskih nemških dežel, ki so se imenovale Avstrija med leti 1918 in 1938. Avstrija ni padla po naključju; narodno prebujenje in osamosvojitev kmečkega ljudstva, dva sorodna pokreta, sta ji porezala ko- j renine. Avstrijski klerikalizem j je morda naklonjen povratku Habsburžanov zaradi svojih lastnih namenov, kakor je bil tudi kardinalu Innitzerju dobrodošel Hitler v 1938, toda njihov povratek bi pomenil napoved vojne proti 'obema, narodnostnemu pokretu in demokraciji.
"Če bi bila obnovljena monarhija omejena na Nemško Avstrijo, bi bila odvisna od Nemčije. Da bi se otresla Nemčije, bi morala poživeti ne Avstrijo, ampak avstrijsko cesarstvo in spletkariti glede nezadovoljnih Slovakov v Cehoslova-ški, in nezadovoljnih Slovencev in Hrvatov v Jugoslaviji, po stari politiki trganja narazen, ki bi spet napeljevala vodo na nemški mlin. S Habsburžani na Dunaju bi bila tako neodvisna Čehoslovaška kakor tudi neodvisna Jugoslavija v neprestani nevarnosti. Obe bi bili prisiljeni, proti svoji volji in ker bi jima ne preostajala nobena druga pot do varnosti, da postaneta člaaii' -Sovjetske Unije.
"Narodnostno se ljudstvo v
teh deželah počuti izključno nemško. Preden so prišli naziji, so imeli tam oblast krščanski socijalisti in socijalni demokrati; oboji so se nagibali k vse-nemštvu. Toda Evropa ima zdaj manj zaupanja v nemški prerod in Dunaja tudi kaki demokratični Nemčiji ne bo izročila; Tako Avstriji še vedno manjkajo notranje gonilne sile za neodvisnost. Avstrija ne obstoja. Treba jo bo šele ustvariti in to ustvarjanje bo morda zahtevalo veliko časa. Šele tedaj, ko ne bo več nobenega Avstrijca, ki bi se smatral za Nemca, bo Avstrija obstojala, in Nemčija bo nehala biti nevarna za evropski red."
AMERIŠKO-JUGOSLOVANSKI ZDRAVSTVENI PROGRAM
s,
Washington, D. C. — Gen. Leon Fox, vojaški ravnatelj ameriškega poslanstva za omejitev vročinske bolezni, je dospel v Beograd in bo vodil skupen ameriško-jugoslovanski program za kontrolo te bolezni. Pri tem bodo delovali večinoma jugoslovanski zdravniki in jugoslovan- ~~-—
ske bolničarke, s potrebno kar najbolj ostudno postopal ž tvarino pa jih bodo zalagale njimi. Vsem trem so zaplenili Združene države. Takoj name- premoženje, ravajo začeti s cepljenjem proti vročinski bolezni in z uporabo DDT praška proti ušem. Najprej bodo cepili vse borce v narodni osvobodilni armadi, pa tudi vse zdravnike, bolničarke in druge javne delavce, ki so v največji nevarnosti, da se jih prime ta bolezen.
V Beogradu so bili obsojeni na smrt Radomir Carapič, prej policijski uradnik, ki je mučil ; osebe v zaporih; Dimitrije Fas-kovič, prej lastnik nekega re-stavranta v Beogradu, ki je ovadil več domačinov gestapi; in Dragoljub Radovanovič, zidar, i ki je takoj po razsulu Jugoslavije pristopil k nerednemu oddelku Koče Pečanaca, ter kot vodja oddelka s silo pobiral kmetom pšenico za Nemce in
Ali že imate
BARAGOVO PRATIKO
za leto 1945?
Ako ie n«, pišite takoj po njo. dokler je ▼ zalogi. Letošnje Pratika je zalo zanimiva knjiga n vsako slovensko hiio. Naročile jo sase^in za svoje prija- | telje. Stane s poštnino samo
40 centov
kar je poslati v gotovini. Money ordru ali r znamkah po 3c. 4 Drugih znamk za višje cene ne moremo sprejeti
BARAGOVA PRATIKA
1849 West Cermak Road, CHICAGO 8. ILL.
r Stran 2 •
AMERikANSKl SL6VfiNfcČ
Petek, 16. februarja 194S 1
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi m najstarejsi slovenski list v Ameriki. Ustanovljeni leta 1891
I Izhaja vsak torek in petek
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto__________, , ,,$4.00
Za pol leta_______________2.00
Za četrt leta______________1.25
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto______________________-$4.5C
Za pol leta__________2.25
Za četrt leta___________________________ 1.5C
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America,
Established 1891
_
Issued every Tuesday and Friday
Published by
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ............—---------—--—••$4.00
For half a year-------------------- 2.00
For three months--------------1.25
Chicago. Canada and Europe
For one year _______________________$4-50
For half a year---------------2.25
For three months-------------1-50
Dopispiki so prokeni. da dopisa pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1379.
0 ZAKLJUČKIH "VELIKIH TREH"
Končno so se oglasili, kje sedijo in kje glihajo. V Jalti na Krimu so bili. To je na Črnem morju na vzhodni konici polotoka Krima. Tam so bili Churchill, Roosevelt in Stalin na posvetu od 4. februarja pa do zadnje nedelje popoldne 11. februarja. Osem dni so zborovali. Zaključki so v prvih splošnih potezah objavljeni in komentirani na drugih mestih. Zgovorni poročevalci in komentatorji so takoj vedeli povedati to in ono, o tem in onem zaključku, kakor pač vedno. Nekaj pride v svet in vse govori o tem. V resnici pa je najbrže mnogo vse drugače. Sele čez čas se bo zvedelo v|e. Zdaj še ni pravi čas, da bi se vse objavilo in povedalo. Dober igralec nikoli ne pokaže svojih kart tako, da jih bo kar vrgel na mizo, češ tole imam, zdaj pa glejte. Kaj še. Skriva jih in igra zvito, ker le na ta način more pričakovati, da bo mogoče kaj dobil, kaj izvil v igri. Ta metoda ni iskrena, ampak v diplomaciji je že od nekdaj tako.
Načrt za uničenje Hitlerjeve Nemčije je že star zaključek, ki so si ga Zavezniki postavili pred vse drugo takoj, kakor hitro so se eden za drugim zapletli v borbo z Nemci. Drug važen načrt je ureditev povojnega sveta. Ta načrt ima tisoče podrobnosti vseh raznih značajev. Ureditev povojnega sveta mora biti taka, da bo pravilna za velike in male narode. Ali je taka ureditev mogoča? Zakaj bi ne bila, če bi hoteli vsi sodelovati "za tak cilj pošteno, pravično in zraven tudi poržtvovalno drug dO drugega. Ce pa tega ne bo, potem bomo dobili po tej vojni le nekak na novo zakrpan svet in krpe, s katerimi ga bodo zakrpali, najbrže ne bodo držale dolgo, kakor niso držale krpe po zadnji svetovni vojni. S tega stališča gleda lahko vsak na bodočo ureditev sveta.
Združene države imajo v tej borbi zelo težavno stališče. Ne radi tega, da se je bati za njihovo bodočnost. Ako hočejo Združene države gledati le same zase, si lahko v tej borbi pridobe, kar hočejo. Toda Ameriki za to ne gre. Njej gre, da porazi prizadevanja imperialističnih sil v svetu, ki pohlepno gledajo le za osvojevanjem, neglede kako je v takih zadevah prav drugim. Radi tega smo v borbi proti Nemcem in Japoncem. Toda med tem, ko se sile teh dveh imperializmov rušijo in se bodo vsak čas zrušile, se pojavljajo že druge sile, ki lahko postanejo pozneje prav tako nevarne kakor te, proti katerim se borimo zdaj.
Svetovno gospodarstvo ni urejeno prav, niti ni pošteno razdeljeno za vse narode enako. To vemo vsi. In okrog tega vprašanja se sučejo večni spori. Jutri bo prav tako, kakor je bilo do sedaj. Tisti, ki imajo, tiščijo svoje; drugi, ki nimajo, vpijejo in ugovarjajo. V zadnji vojni in v sedanji je bilo ravno to dejstvo povod za vodilni ugovor proti angleški gospodarski politiki v svetu. Zadeve ni treba podrobno slikati, saj je znana iz številnih razprav.
Proti temu redu v mednarodnem svetu je vstajalo v protest in oborožen konflikt zadnjih sto let nemštvo in z njim tudi drugi narodi. Usoda ni dovolila ne v zadnjem ne sedanjem konfliktu, da bi nemštvo prilezlo do vrha lestve, ker Nemci bi bili še slabši od Angležev.^Rek, d£ če svet mora imeti nad seboj policaja, da je boljše za svet, da ima Angleža za policaja, kakor Nemca, ni brez veljave. Vendar pa po tej vojni bodo razmere kmalu take, če ne bo radikalne boljše uredbe v redu mednarodnega gospodarstva, kakor je bilo do sedaj. Svet bo imel zopet večne pritožbe, da so taki, ki imajo vse, pa ne dajo od sebe nič, pa da je vse preveč takih, ki nimajo nobene prilike, da bi se povzpeli do boljših razmer. Svet bo imel staro zlo v novem času.
Bodoči svet se bo opredelil nekako v dva tabora. En del se bo zlival v vzhodni blok, drugi del v zapadni blok. Kje bodo meje enemu ali drugemu, je zdaj še težko videti naprej. Oba bloka bosta mogočna. Zapadni blok bo pod anglosaškim vplivom, vzhodni pa pod ruskim vplivom. Kako bosta izhajala med seboj? Ali si bosta delila, -kar je nujno enemu in drugemu, po bratsko? To je težko napo-
V SPOMIN UMRLI KATARINI CESAR San Francisco, Calif.
Rada bi poročala kaj veselega, pa mora biti ravno obratno. Nepričakovana vest je presenetila našo slovensko naselbino, da je dne 27. januarja kar nenadoma, čez noč, umrla nad vse priljubljena dobra žena Katarina Cesar. Dan preje je šla še nakupovat jedila, zvečer je pa umrla na svojem domu. Zjutraj so jo mrtvo našli. Rajnka je bila zvesta svoji veri in je bila pripravljena vsaki čas. Veliko • let je tudi skrbela za našo cerkev, da je prala cerkveno perilo. To je bilo njeno največje veselje. Delala je to brezplačno, samo da je videla na oltarjih vse v najlepšem redu. Naša slovenska župnija je v resnici zgu-; bila steber, ki je podpiral našo ! cerkev. Bog ji stotero poplačaj, j Me sosestre pri Oltarnem društvu se je bomo spominjale v | molitvi. Prostorček, kjer je na-j vedno sedela v cerkvi, je zdaj prazen, zagotovljeni pa smo, ; da ima sedaj njena duša še lep-! ši prostorček nad zvezdami. Bi-jla je tudi zastopnica Am. Slo-; venca in Novega Sveta, in če se ne motim tudi lista Ave Maria.
Rajnka Katarina je bila rojena Dragovan, v Križni vasi pri-| Metliki. Otrok ni nič zapustila, pač pa je ljubila druge otroke in jim pomagala. Tudi bolnike je jgosto obiskovala, kakor ravrfo mojega soproga in brata. Bog ji bodi plačnik! Pokopana je pri svojem že pred dvanajstimi leti umrlem soprogu.
Njen pogrebni sprevod je bil nekaj izrednega. Trije duhovniki so opravljali slovesno Requiem mašo. Cerkev je bila pol-I na, čeravno je deževalo, kar ni nič posebnega pri nas. Kakor eem že prej omenila, rajnka ni j pustila svojih najbližjih, pač pa druge sorodnike, ki so ji pre-! skrbeli' prav lep pogreb.
Truplo tvoje naj počiva,
Duša sveti raj uživa!
t
| Pozdravljam vse čitatelje lista. Jernejčan iz Ely, Minn., še kaj piši. Sem tudi ena tistih, ki raje čitajo, kakor pišejo. Kaj praviš ?	(
Agnes od Pacifika.
-o-
IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Gilbert, Minn. (Konec)
Omenim naj še veselo novico za vse gilberške farane, namreč, da smo dobili novi kip sv. Jožefa. Visok je šest čevljev in je prav lepa podoba sv. Jožefa, ki bo v ponos cerkvi. Blagoslovili so ga 28. januarja pri osmi sv. maši. Pri tej slovesnosti je bila cerkev polna ljudi.
vedovati. Brez neke sebičnosti bo najbrže težko šlo. Na-h povedovati najslabše pa tudi ni na mestu. Pokazalo se bo ] samo, kako bo. Neki obrisi te bodočnosti se bodo pa že vi- : deli naprej po zaključkih med velesilami, kako naj se ure- ; di Evropa po tej vojni. Ti zaključki bodo nekaki temelji ! bodoči uredbi sveta, in kakoršni bodo ti temelji, tak bo precej tudi bodoči svet.
Ali se bo ogromni Rusiji dovolilo več vrat v svet iz njene ogromne hiše, ali pa bodo prijazni do nje samo toliko časa, dokler je ruska moč potrebna za zlom Hitlerja, potem ji bo pa povedano: zdaj, velika mamka, pa sedi lepo na svojem zapečku in miruj. Ali bo mirovala in ubogala take želje? In obratno, ali ne bo morda Rusiji začelo vre-ti kaj v glavi, češ, tako velika in močna sem, saj lahko se-žem malo dalj, kaj mi kdo more? Eno ali drugo se lahko zgodi, če ne bo pameti in previdnosti med onimi, ki imajo v lukah usodo bodočega sveta.
V načelu, da je treba med vodilnimi Zavezniki edinosti in sloge za zlom Hitlerjeve Nemčije in Hirošitijeve Japonske, so edini. Kako bo med njimi, ko bodo urejevali podrobnosti, je pa velika nevarnost. Človek se le prerad , prepira za kak majhen mejnik, in narodi so bili prav taki vse skozi svojo zgodovino. Dal Bog, tla bfbili pametnejši v bodočnosti.	>

----*—----------------..........
Sveti Jožef, prosi za nas jn tudi za tiste, ki se ogibajo hiše božje, dokler so živi. Ko pa enkrat umrjejo, potem pridejo sorodniki k župniku in želijo cerkven pogreb. V takih slučajih je res silno težko za župnike* to lahko vsak vidi. Veste, meni se zdijo taki ljudje silno čudni. Ali ni to ravno tako, kakor bi imela skupina ljudi kravo, ki so jo samo nekateri kupili in samo nekateri skrbeli za njeno krmo in pašo, molzli bi jo pa radi vsi. Neki župnik je vprašal enega svojih faranoy: "No, Janez, kaj pa je s teboj, da ne prideš nič v cerkev ?" "No ja, gospod, časa ni, pa ga ni; imam konja v hlevu," odvrne Janez. Gospod mu pa reče: "I no, Janez, saj te bo konj počakal." "Seveda, .seveda, gospod, pa saj pravim, časa ni, pa ga ni." Tako se je izgovarjal. Dandanes je pa še več takih Janezov, pa tudi take Micke se dobijo.
S 1. februarjem se je začela velika Victory kampanja Am. Slovenca in bo trajala do 15. aprila. Pojdimo vsi na delo, ne samo zastopniki, pa pridobimo listu Am. SI. kar največ novih naročnikov. Saj so tudi lepe nagrade za vsakega.
Ko sem že pri pisanju, moram omeniti tudi fante iz naše fare sv. Jožefa, ki so dali svoje življenje za domovino. Komaj so začeli živeti, pa jim je sovražna krogla pretrgala nit življenja, sedaj pa pri Bogu uživajo večno plačilo kot junaki, ki so dali svoje življenje za svojo domovino. Ne vem ravno vseh imena, za katere pa vem, jih bom tukaj naštela. To so sledeči: Anton Krizel Jr., Anton Sterniša, John Grahek, Matt Spenko, John Velesich, John Debelak, George Klobučar, Ru-< dolp Indihar iz Elcor, Minn., Thomas Carley, in Andrew Barle Jr. Vseh skupaj, mislim, da je okoli petnajst. Njihovim družinah izrekamo naše globoko sožalje. Je pa tucfi nekaj ranjenih kakor tudi nekaj pogrešanih. Vse te družine so zelo žalostne, ker žalujejo za svojimi ljubimi sinovi.
Dosedaj sem pisala samo o naših ljudeh, toda v naši župniji je bilo lansko leto tudi 12 pogrebov drugih narodnosti in tudi več fantov drugih narodnosti je padlo, ali pa so bili ranjeni ali zgubljeni.
Tudi sem dobila žalostno vest od svoje sestre Mrs. George Te-kavec iz tyest Newton, Pa., da je tudi ona izgubila najmlajšega 6ina 10. avg. 1944. Bil je ubit v Franciji. Tudi Tebi, sestra moja, in celi Tvoji družini naše sožalje.
Še par beesd o mojih dveh si-
novih. Valentin je bil prej v ol Floridi zdaj pa se nahaja v Te- b xas, mlajši sin Martin je pa v n Franciji. Piše nam precej po- d gosto, meni in očetu piše kar Š slovensko. Pravi, da če bo le t< mogoče, se bo tudi v Am. Slovencu oglasil s kakim pismom.
Pa še drugič kaj. Sedaj pa pozdravljam vse čitatelje tega lista.
Mrs. Josephine Ulcher.
-_o---i
VESELA POROČILA < Joliet, 111. I i
Ker se nihče iz naše naselbi- j i ne ne oglasi, se bom pa jaz. Se- | i daj imamo še precej leda in 1 snega, ali čez dva tedna pride,; sv. Matija, on bo pa ledu že po-1 ] kazal, kam spada.
Zadnjo nedeljo je bila cerkvena letna seja, ki je potekla ' lepo, mirno in vsem faranom v ■ zadovoljstvo. Župnik Rev. Bu-: tala so z velikim veseljem prebrali letni račun. Dohodki so znašali $71,220.06, stroški pa > $70,436.43. V svoti stroškov je vključenih tudi $31,000 odpla-i čila na cerkveni dolg. To je že I lepa svota. Ko bi jo jaz dobil, bi t bil tudi vesel. Zdaj imamo vse l dobro urejeno, samo eno stvar
I	bi še radi, namreč boljše zvono-t ve, ki bi bili primerni za našo • cerkev. Kdaj jih bomo dobili, ne | vem, čakam pa nanje že 37 let. JFarani, na vas je ležeče. Vsak M nekaj, pa bodo lepi zvonovi. ^ Dajmo začeti, dokler smo živi. " Kaj ni tako?
Veste, kaj vam bom pa zdaj " j 'povajdov' ? Iz Pennsylvanije je " j lepa ptička priletela, pa se je !*|na Clement cesti vsela, pa kar Izmeni nič tebi nič Frank Novlja-l* na vzela. Prav tako. Pisala se
II	i je Štefanič. Vse je bilo srečno ° in veselo in se je vrtelo, da je ° res luštno bilo. Hvala vsem, ki P j ste prišli na ženitovanje.
L ! Tudi iz bližnjih La Salle mo-a ram nekaj povedati. Veste, pri-jatelji Am. Slovenca, tja sem ^ šel igrat na veselico Slovens ke-^ ga Doma. "tam je bilo pa tudi a fletno. Naj se na tem mestu za-
V
hvalim družini Frank Struna za prenočišče, postrežbo in za vož-njo po mestu. Naj Ti Bog plača. Tudi Francu Gregorčič za po-e strežbo in za časten sprejem ® Mr. in Mrs. Gorišek. Hvala. Ali ^ Toneta ne smem izpustiti; on je pa še čez vse mojster. Veste, a da je naučil dva Poljaka slo-i- vensko peti in sicer tako lepo, da bi bilo dobro za vsak oder? e Bil sem kar iz sebe. "Pojd'mo o na Štajersko" sta pela. Tonetu h gre vse priznanje, zato sem mu t- pa tudi jaz eno zapel, ki sem jo sam zložil kar po domače. Gla->- si se takole:
POJDIMO K TONETU
e
,j Na hribu mi park leži, >- cerkev pri njem stoji, r- tam se sveti Rok časti, i- ki rane nam zdrav'.
Zraven pa park leži, na sredi pa hrast stoji,
0	u
gori na vrhu pa
1
gnezdo visi.
n Splezam po hrastu gor, ;t pridem do gnezdeča,
n	> ptičke pa notri ni, i- ker še sneži.
^ Prišla bo spet pomlad, vsak bi jo včakal rad, ' ptička spet prileti, v gnezdu sedi.
>-
L- Kaj pa to meni mar? s- To mi prav nič ni mar, i,- to mi prav nič ni mar, ti obrnem se vstran.
Prestopim stopnice tri, 0 Tone pri bar' stoji, l" kozarček rdečega
k v roki drži.
k .
>-	No, pa še en'ga spij,
i-'	druz'ga si spet nalij!
|	Tone je brez skrbi,
[t	ker Mary še živi.
^	Mary pri njem stoji,
j	sladko se mu smeji.
~	Pa še ti en'ga spij,
al	druz'ga nalij!
t- Tako in podobno smo jih kro-i žili pri^Tonetu na Hribu 28. ja-i-jnuarja. Ga priporočam za
bisk. Kateri se bo tam mudil, >o dobro postrežem Zdaj pa noram nehati, ker moram iti na Lelo. Pozdravljeni, LasalČani! Je pridem, ko pride pomlad, do edaj pa ostanem vaš
John Riffel.
-o-
GLAS NAŠEGA ROJAKA IZ EGIPTA ;
Cleveland, O. ž Pred kratkim smo prejeli po p pošti malo pisemce iz Egipta," oddano 12. decembra po dr. j ing. Jankotu Grampovčanu in večji mimeografiran pisemski format 2. številke tednika NARODNA MISAO, katerega u- i rednik je navedenec. Pismo se i glasi:	j
"Spoštovani! '	1
"Imam sorodnike v Ameriki, ali ne vem njihovih naslovov, ker sem prišel tu-sem narav-j nost iz italijanskih zaporov po osvoboditvi od strani Amerikan-cev. Pišejo se: Franc Sterginar (cvetličarna), in Franc Gram (Grampovčan). Rad bi zvedel za njih naslove.
"Naše življenje je kritično, žalostno. Moj sin, absolviran pravnik, (ki je prišel tudi iz arestov), se nahaja sedaj v norišnici v Beyruthu. (Siromak!) ! Blagor aonim, ki so padli, ker so končali z mukami, mi pa smo živi mrtveci. Najslabši .smo še j Slovenci, saj se živa duša ne briga za nas in našo usodo! Relativno največje žrtve so naše slovenske v ljudeh in premoženju! In tudi tukaj v puščavi v logarjih umirajo v velikem številu, zlasti otroci.
"Pozdrave svojcem in vsem ameriških Slovencem in blagoslovljene božične praznike, — vdani
Dr. Ing. Janko Grampovčan, El Arish. Sinai, Egypt." Urednik Glasila KSKJ:
-CH-
V SPOMIN PADLEMU JUNAKU PFC. GILBERTU -HOBNECK
Pueblo, Colo.
Tukaj pošiljam $10 kot naročnino za Am. Slovenec in Novi Svet. Ne vem, kako bi prestala brez slovenskih časopisov.
Napisala bi, kar nosim v srcu, pa ne vem, kako začeti. Celi svet se mi zdi en sam velikanski Babilon. Ena zmešnjava prepletena skozi drugo, povrh vsega tega pa grozna morija. Če kdaj, imajo prav gotovo zdaj še posebno velik pomen tiste besede v očenašu "Pridi k nam Tvoje kraljestvo".
Ubogi ljudje v stari domovini, in uboge matere tukaj! Do dna duše se mi smilijo vtee matere, ki imajo sinove pri vojakih, pa naj bodo te matere katere koli narodnosti. Vsaka mati ima srce v prsih in ljubezen do svojega otroka.
Včasih se vprašujem, "Zakaj vse to?" 2e tako je kratko naše življenje, zdaj nam pa še morijo cvet mladosti.
Mojih sorodnikov je že blizu ena stotnija v vojni, namreč moj sin, dva vnuka dvojčka, 24 nečakov, trije so poslani domov za stalno, ker so bili težko ranjeni, eden pa je dal svoje mlado življenje za domovino. Padel je na otol^u Saipan 3. julija 1944. V njegov spomin Vam pošiljam posnetke iz njegovih pisem. V nekem angleškem listu je i?šel o njem obširen popis, ki mi je bil poslan iz Den-verja pred nekaj tedni, pod naslovom "Oglesby Marine Writes of Battle on Tarawa". Naslednje vrste so vzete iz omenjenega poročila v angleščini.
"Eden prvih marinov, ki so pristaii na otočku Tarawa v skupini Gilbertskih otokov v uspelem ameiiškem vpadu proti koncu novembra (1943) je bil iPfc. Gilbert Hobneck iz Oglesby, star 19 let. Gledal je dobesedno smrti v oči, ko so marini (zavzeli japonsko utrdbo v najbolj krvavem boju, kar so jih naši marini kdaj imeli. Kasneje je mladi fant iz Havajskih otokov, kamor je bil poslan, da si (Dalje na 4. strani)
: DOGODKI ]
i mod Slovenci po
Ameriki	1
Pumo iz starega kraja
New York, N. Y. — Naš č. g. župnik v New Yorku je dobil pismo od svojega brata potom Rdečega križa, ki se dobesedno
glasi:
# Na položaju, 19. okt. 1944. Dragi brat!
Javljam ti, da smo še vsi živi in zdravi. Jaz in brat Martin sva v Narodni Osvobodilni vojski, brat Anton pa je že od leta 1941 ujet v Nemčiji. Tudi doma so vsi zdravi. Mama, oče, moja žena in sinko. Upamo, da skoro napoči dan naše svobode, za katero se mi vsi tako složno borimo. Pogovorimo se mogoče več po končani vojni, ako ostanemo živi. Vedi, da se od vsega začetka borimo v vrstah NOV za našo svobodo in srečno, r združeno Titovo Jugoslavijo... i "Našo Jugoslavijo". • Pozdravljamo te vsi skupaj,
-	najbolj pa svojega strička pozdravlja moj mali Joško.
)	Tvoj brat Jože.
) — i	Obisk
Chicago, 111. — Zadnjo soboto nas je obiskal Frank Gradi-1 sher, slovenski kokošjerejec iz Demotte, Ind., kjer vodi malo v farmo in kokošjerejo. Naročil si je Am. Slovenca. V Chicagi je obiskal znance in prijatelje. 1U)oma je iz Sušic, fara Toplice pri Novem mestu.
Matt Kump umrl
J Enumclaw, Wash. — V starostnem zavodu sv. Vincencija 1 v Seattle je ^umrl rojak Matt Kump v visoki starosti 98 let. " Doma je bil iz Kočevske reke. Tukaj na Krain je prebival na farmi64let. Zapušča tri sinove, dve hčeri in vec vnukov. Poko-
-	pan je bil po katoliškem obre-
-	du na Krain pokopališču poleg
-	svoje soproge in več sinov, ki so šli pred njim v večnost. Naj
v v miru počiva. — Josephine
i. Richter, zastopnica.
r -
KSKJ kegljaika tekma
Waukegan, 111. — I«tna KS-KJ kegljaška tekma za srednji zapad bo letos v Waukeganu v n soboto in nedeljo 14. in 15. k aprila. Mike Opeka iz North Chicago je predsednik te zveze, i- John Hladnik, tudi iz North o Chicago, pa tajnik. Frank Kos-t- mach iz Chicago, ki je bil izvrš-L- ni tajnik teh kegljaških tekem i- od njihovega začetka, bo tudi L- letos.
n Tri KSKJ društva v Wauke-gan-North Chicago, namreč ,j društvo sv. Jožefa, Marije Po-e magaj in sv. Ane, bodo zavzela i- mesto krajevnega odbora za tekmo. Frank Jerina, Ignacij Q Grom in Mrs. Vincent Mathias č so predsedniki teh lokalnih 4 KSKJ društev.
L_	Ranjen
t- Braddock, Pa. — Družina i- Anton Česnik je bila obveščena a od vojne oblasti, da je bil njen n sin Frank Matičič ranjen v Lull ksemburgu 17. dec. Star je bil i- 23 let, v armadi čez dve leti in >- preko morja poldrugo leto.
L-	-
Rojakinja umrla
s Milwaukee, Wis. — Dne 19. I- januarja je na svojem domu i- 738 W. National Ave., po daljšem bolehanju umrla v 76. letu o starosti Mrs. Frances Wacak, v roj. Bačun, soproga znanega tr-v govca z železnino Antona Wa-ti čaka. Pokojna je bila doma iz il Ljubnega v Savinjski dolini ter $- je bila v Ameriki nad 40 let. !- Poleg soproga zapušča še dve li hčeri Hanno Wacak in Mrs. An-i- gelo Kastelic, ter tri vnuke in hjdva pravnuka. ;	1
e :	-o-
>- MAmer. Slovenec" je vez, ki li druži ameriike Slovence od . obale do obale.
w Petek, 16. februarja 1945
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran g
^m	--1 . 1 ,' »i/ TaBBBgawp^iwiMiff^^^	oxran a
Kaj je sklenil sestanek "treh?"
STROG BOR ZA NEMCE; SPORAZUM GLEDE POLJSKE; UKAZ JUGOSLAVIJI IN DR.
Washington, D. C. — V ponedeljek večer je prišla v svet vest, da je sestanek "Velikih Treh" končan in zaključen. Vršil se je v črnomorski luki Jalta na južnem delu polotoka Krima. Vsi trije državniki so imeli s seboj številne vojaške, politične in ekonomske svetovalce, ki so sproti tehtali vsako vprašanje in podajali svoje nasvete in mnenja o njih. Vsi zaključki kajpada ne morejo biti natančno objavljeni. Sovražnik pač še ni premagan, dasi bo kmalu, in objavljanje važnih zaključkov bi cilju, za katerim Zavezniki hodijo v tej borbi, le škodovalo. Objavili pa so načelne glavne točke. V njih so poudarili popolno soglasje za glavno zahtevo, ki je od casablanškega sestanka naprej "popolna brezpogojna predaja". V bistvu je ta zahteva podobna zahtevam Rimljanov, ki so pred dva tisoč leti v borbah med Rimskim cesarstvom in Kartago naglašali: "Kar-taga mora pasti!" S tem geslom so Rimljani operirali toliko časa, dokler Kartažani niso bili uničeni.
Dalje je jaltski sestanek "velikih treh" objavil še sedem točk, ki se glase:
1.	Vse nemške oborožene sile se morajo razorožiti in razpustiti.
2.	Nemški generalni štab, ki je bil vedno možgansko središče nemške agresivnosti, se mora uničiti in odpraviti za vedno.
3.	Vsa nemška vojna oprema se mora odstraniti iz Eajha in uročiti.
4.	Vsa nemška industrija, ki je sposobna, da se preuredi za kako vojno proizvodnjo, se mora odpraviti, ali pa postaviti pod strogo kontrolo.
5.	Vsi vojni zločinci morajo biti postavljeni hitro pred sodišča in biti kaznovani, potem ko bodo prisiljeni, da popravijo povzročeno škodo in uničenje, ki so ga povzročili.
6.	Nazijska stranka, nazijske postave, organizacije in 1 ustanove se morajo odpraviti in izbrisati, in vsak nazijski ali militaristični vpliv se mora odpraviti iz vseh javnih uradov v Nemčiji v kulturnem, gospodarskem, družabnem in političnem življenju nemškega ljudstva.
7.	Druge take potrebne odredbe, ki jih bodo zahtevale i potrebe in čas, se bodo sproti določale v premaganem Raj- i hu, ki naj gotovo za vedno preprečujejo, da bi Nemčija zo- 1 pet ogrožala mir in varnost v svetu.
To so načelni zaključki sestanka, ki jih je objavila konferenca 11. februarja. V svet pa so bili razposlani na Lin- j čolnov rojstni dan 12. februarja. Sestanek se je vršil na s črnomorskem obrežju v poletni palači bivšega ruskega car- i ja Nikolaja II.	t
Roosevelt in Churchill sta potovala na Krim med 1. in 1 2. februarjem. Na otok Malto v Sredozemlju sta dospela j vsak posebej, od tam pa sta nadaljevala potovanje skupaj. ] V Jalti sta bila že 2. februarja. Stalin je dospel šele drugi j dan, v soboto 3. februarja. Konferenca se je Načela 4. fe- i bruarja v nedeljo. Potekala je v tajnosti. V Ankari in 1 v Berlinu so pripovedovali, da se vrši v Konstanci v Rumu- 1 ni ji, in so baje neke osebnosti bile poslane tja, in mnogi so c mislili, da je posvet res tam. Vršil se je pa ravno v dru- * gem neodkritem kraju.
Posvet "velikih treh" je prišel do sporazuma tudi v več s drugih spornih točkah. Glede Poljske so prišli do soglasja, č da se bo pri razmejitvi med Poljsko in Rusijo vpoštevala c Curzonoya črta. Le na nekaterih točkah bodo dobili Poljaki nekaj ozemlja preko omenjene črte in sicer od pet do osem kilometrov. Glede notranje ureditve Poljske so pristali vsi na to, naj se v Poljski sestavi nova vlada narodne edinosti. Potem bodo razpisane javne volitve, in kar si bo | ljudstvo izvolilo, to bo imelo.	č
Glede novih mučnih razmer v Jugoslaviji so sklenili, d da se da naročilo maršalu Titu in dr. Šubašiču, naj takoj sl sestavita novo vlado, ki naj oživi čimpreje parlament, v ka- = terega naj imajo pravico priti vsi bivši poslanci, ki se niso v direktno pregrešili s sodelovanjem z naziji in fašisti. To naj n bo začasni parlament, kateri bo nato razpisal nove volitve, k Kralja nikjer nič ne imenujejo.	k
Z ameriškega stališča pa je najvažnejši čin tega po- V sveta, da je Rusija pristala na konferenco Zedinjenih naro- n dov, ki je določena za 25. aprila 1945 v San Francisco v Ka- sl liforniji. Na to konferenco bodo prišli Rusi in Kitajci, s] kar je veselo znamenje. Za nas Amerikance je posebno v< važno to, da se bo ta konferenca začela baš zadnji dan, ko ni se ima obnoviti med Japonsko in Rusijo nenapadalna pogodba, ki sta jo podpisali leta 1940 obe državi v Moskvi, d^ Dne 25. aprila letos pa se ima ta pogodba med obema deže^ zi lama obnoviti za nadaljnih pet let, ali pa postane neve- sr ljaviia. Kaj bo storila Rusija, ali bo pogodbo odpovedala, zs ah jo bo zopet podpisala? O tem s posebnim zanimanjem g< ugiba ameriška javnost. Bodočnost bo to kmalu povedala, ps
Predsednik Roosevelt je te dni tudi že naslovil na vse K vodilne ame/iške voditelje apel, da bo treba po tej vojni ba
lXeljki lrii®" — Churchill- Roomt.11 in Stalin, katerim je položena ▼ roke usoda povoineaa sva.
"VELIKI TRUE"
; TO IN ONO IZ 2IVUENJA IN SVETA
VOJAK NAŠEL REDKE DRAGE KAMNE
1 Pfc. Olin B. Sharkey iz Ivan-hoe, W. Vstz, ki služi pri ameri-J ških četah nekje na Burmi, je i hodil po mehkem mokrem pesku na nekem obrežju. Zgrabil ; je polno pest kamenčkov in jih presejaval med prsti. Dya sta se mu kar nekako prijela roke in čez nekaj časa ju je vtaknil v usta, da bi lažje prenašal žejo. Pozneje je začel ogledovati ti- 1 i sta dva kamenčka. Zapazil je, 3 da se oba svetlikata v sredi. V rokah je imel dva zvezdnata 1 safirja!
-o-
RADIO NAŠEL IZGUBLJENE < NA MORJU	1
Štirje arfnadni tetatei in neki J avstralski inženir se morajo za- 1 hvaliti radio znanosti, da so bili 3 tako hitro rešeni na morju v čr- * ti zapadno od Long Beach, Cal. J Njihovo letalo je padlo v morje. * Na gumijastem splavu je pet mož tavalo po oceanu deset ur kakih tisoč milj od kalifornijskega obrežja. Preden je bilo njihovo letalo prisiljeno spusti- i ti se na vodo, so oddali SOS i klic. Posadka v bombniku, ki se -< je odpravil, da jih poišče, je iz- i računala, kje bi se morali na- * hajati. Ko .je videla splav, je * po radiu poklicala neko morna- c riško ladjo, naj pride po izgub- 1 ljene. S pomočjo radio prejem- * nikov, ki označujejo tudi smer, s od katere prihaja klic, so navigatorji dognali/ kje je letalo v padlo v morje. Tri četrt ure d kasneje, ko so dospeli do me- s sta, kjer se je po njihovih ra- * čunih moralo potopiti, so iskal- k ci našli splav.	k
-o—■—	d
JAPONSKE IZGUBE NA Š1 BURMI	k
V džunglah na Burmi so n ^adnjih osem mesecev ameriške, britiške in indijske talne čete tako uspešno sodelovale, da so zlomile hrbtenico japon- k ski četi 80,000 mož. Fenimore ic
Irwin, glavni štabni častnik pri poveljniku britiške 14. armade na Burmi, pravi, da je džungla tako gosto poraščena, da izgleda visoko iz zraka kakor ena sama brezkončna greda peter-šilja.
Radio postojanke so stražile in bile oprezne, vendar pa je bilo skoraj nemogoče vedeti, kako so se kretale japonske čete, ker je vse tako gosto zaraščeno. Ameriški transportni ae-roplani so prepeljevali čete in zaloge iz kraja v kraj, vedno tja, kjer jih je bilo najbolj treba. Japonci so poskušali zabiti klin med ameriške in britiške čete, pa ko so prišli iz džungle, so jih srečale močne sile. V bitkah na raznih mestih 700 milj dolge fronte je bilo 50,000 Japoncev pobitih, 25,000 pa jih je bilo tako zdelanih, da se niso mogli več boriti. Zavezniki so tudi dobili 600 ujetnikov.
-o-
KAKO OHRANITI JAJCA
SVEŽA LETO DNI Da je mogoče ohraniti razna živila z zmrznjenjem, je splošno znano. Zdaj pa je^profesor Alexis L. Romanoff iz Cornell univerze, Ithaca, N. Y., prišel na dan z novo metodo, kako je mogoče na čisto drugačen način ohraniti jajca sveža tudi celo leto, če treba. Ta metoda je tako preprosta, da se je lahko poslužuje vsaka gospodinja.
Drugega ni treba, kakor rtakniti jajca v vrelo vodo, to-ialsamo za pet sekund. Potem *e naj ohladijo na zraku, na kar naj se spravijo v ledenico, kjer je 45 stopinj toplote. Toli-to časa v vreli vodi zadostuje, ia se napravi v jajcih nekak-ina kožica na zunanjem bel j a-cu; ta kožica pomaga, da odta-je celp jajce pod njo sveže.
%-o-
ORGANIST JE UMRL Od nekod iz Južnega Pacifi- * ca poročajo naslednje. V neki 1 najhni kapelici so se zbirali v ^
>ri bojih utrujeni marini za nedelj-ie sko pobožnost z Blagoslovom, la Pa se je preril do vojnega ka-e- plana zagorel junak s kratko ia pristriženimi lasmi in se ponu->r- dil, da bo za Blagoslov igral na svoje orgel j ice, ki jih je poteg-le nil iz žepa, in tako vodil blago-je slovne pesmi. Ko so fantje to ti, slišali, so se začeli muzati in le e- malo je manjkalo, da niso uda-
ar rili v glasen smeh. g.
in Ne pa tako kaplan, Lt.
Comdr. Garret Francis X. Mur-e_ phy, duhovnik iz philadelphij-itj ske škofije, ki sedaj služi s Pr-vo marinsko divizijo in ki je bil e ravno prej naznanil, da išče ka-' terega, ki bi znal in bil pri volji j. igrati orgle in tako nadomestiti a rednega organista, ki je bil ubit pri vpadu na Peleliu. .
li- Father Murphy je doživel že ki vse mogoče težave in si je znal pomagati, kakor je bilo pač mogoče v razmerah. Vsega tega se je naučil še v Franciji v prvi svetovni vojni, ko je bil ku-ta rat pri Peti carinski diviziji. š Nekateri fantje v njegovem se-)r danjem področju so sinovi till stih nekdanjih marinov, ki je skrbel zanje v Franciji. Pa se e je obrnil k zagorelemu velika-n nu in mu rekel: "Jako dobro, Q sin. Kar igraj, da bomo videli, u kako bo. O Salutaris in Tantum ^ Ergo se da z orgeljicami izvajati prav tako učinkovito kakor r z orglami. Bo vsaj nekaj dru-gačnega."
n	v -0-
a NENAVADNA DEJSTVA
>* Aleksander Veliki je podjar-i- mil tedaj znani svet s 35,OO0
vojaki.	,
•
V starem kraju se nahajajo - tudi taki ježi, ki imajo šestnajst
inčev, dolge bodice.
~ *
Po največ krajih na Filipinih . dežuje od 125 do 225 .dni na le-i to,' prav pogostokrat v obliki j hude plohe.
Zdaj je mogoče z "X-žarkov-■ nim črnilom" zaznamovati , skrivne listine. Važen doku-. ment je lahko skrit v kopici pa-pirja in spravljen v usnjeni torbi, toda lastniki ga lahko takoj "vidijo" s pomočjo posebne od-krilne priprave.
-o-
PREPOVEDALI PLES
V pariškem okrožju je francoska policija prepovedala ples, češ da to nikakor ni primerno v času, ko tri milijone Francozov vzdihuje v ujetniških taboriščih in vojaki umirajo na bojni fronti. Ta prepoved zadeva ne samo francosko ljudstvo temveč tudi ameriške vojake. Sedaj smejo plesati samo še pri Rdečem križu in drugih takih klubih za vojake.
vsestranskega ekonomskega sodelovanja s svetom. Najnujnejše je, da se ustanovi takoj centralna svetovna banka, katere delničarji bodo vse dežele Zedinjenih narodov, kakor so ze naredili načrte na konferenci v jeseni v Bretton Woods, N. H. Dežele bodo potrebovale gospodarske pomoči in ce je ne bodo dobile, ne bo mogoča v njih gospodarska obnova in če te ne bo, bo nevarnost za socialne in gospodarske težave, ki navadno vedno vodijo v nove spore in vojne. Vsemu temu se je treba v bodočnosti izogniti s pametno sodelujočo mednarodno gospodarsko politiko.
Značilno je, da je vest o zaključkih "velikih treh" dvignila silno razočaranje v Berlinu in med vodilnimi na-ziji. Ti so začeli vpiti po radiu v torek, da so zaključki sprejeti v Jalti največja sramota za svet in sedanjo civilizacijo in kulturo. Glejte, glejte nemške roparje, kaki an-ge jcki so zdaj! Kaj pa do sedaj, ko so skoro šest let ropali po Evropi in vršili največje tolovajstvo v zgodovini. Kaj je bilo pa to? Ali je bila to civilizacija? Yes, bar-aarska m tolovajska!
ANEKDOTA Na poti, ki vodi iz New Yor-ka v Boston, je na nekem ovinku, odko&er je bil odprt krasen razgled po okolici, stal e-legantni avto. Za njim pride drugi avtomobil, ki se takoj u-stavi, iz njega izstopi šofer, da >i pomagal. Vpraša gospoda, ki stoji zraven avta:
"Ali vam je počila pnevma-ika?" "Ne!"
"Ali vam je pošel bencin?"
"Ne."
"Ali se vam je motor pokvaril?"
"Ne, vse je v najlepšem redu."
"Zakaj ste #pa potem ustavili?"
"Pokrajino hočem občudovati."
Šofer sede v avto in deset minut nato obvesti policijsko postajo, da stoji 32 milj od Bostona neki norec z avtomobilom na cesti . . .
trotehnična industrija. V njej je zaposlenih 16.000 delavcev. Podlaga tej industriji pa je rudarstvo, ki daje Slovaški raznovrstne kovine. Tudi v rudarstvu je zaposlenih kakih 16.000 delavcev. Pomembna je tudi tekstilna industrija, samo da mora zato surovine uvažati. Zaposlenih je v tej stroki 12.000 delavcev.
Glede vere je slovaško prebivalstvo razdeljeno na katoličane, katerih je 2 milijona, protestante s 350.000 tisoč in gr-ško-katolike, katerih je nekako 150.000.
Te zgoraj navedene razmere so vladale v Slovaški, ko je bila še daleč od bojnega meteža. Danes že vsega tega skoro ni več, ker so Rusi že precej v notranjosti Slovaške, v nji deluje tudi že četništvo, katero vodijo Cehi, in kar ni še v rokah Rusov ali četnikov, imajo pa Nemci. Slovaki so danes nemški hlapci in slovaške republike ni sreč. Tiso se sicer še drži v Bratislavi kot predsednik republike, toda je brezpomemben.
Ko bo sodišče zahtevalo voj-le krivce pred sodišče, bodo norali tudi ti vsiljeni voditelji )dgovarjati za svoje sodelovaje z'Nemci.
slovaška je do marca meseca 1939 leta tvorila sestavni del Ceško-slovaeke republike. Tega meseca pa je napravila usode-polen korak, ki bo ostal za vedno v sramoto slovaškega naroda. V ta, za Češkoslovaško in za slovanstvo sploh sramoten čin, so vzaveli slovaški narod gotovi njegovi voditelji.
Slovaška republika meri 37.-395 kv. km in ima okoli tri milijone prebivalstva ter je po številu prebivalstva večja od Danske, Finske, Norveške, Švice, Irske, Bolivije, Venezuele, U-rugvaja in Paragvaja in še nekaterih drugih ameriških centralnih držav.
- Od celotnega slovaškega o-zemlja odpade 1,187.397 ha, na travnike 285.255 ha, na vrtove 18.883 ha, na vinograde 5470 ha, na pašnike 497.054 ha, na ribnike, jezera in močvirja 4164 ha, na gozdove 1,-502.492 ha, a neplodne zemlje je 112.301 ha. Zelo plodna je južna Slovaška, kjer prideluje žito, tobak, razno zelenjavo in sadje.
Kar se tiče industrije je najbolj razvita lesna industrija, ki zaposluje 20.000 delavcev. Les izvaža na Češko, v Nemčijo, Madžarsko in Italijo. Na dru-Tem mestu je kovinska in elek-
SL0VASKA
"Bishop Ketteler Council" Kolumbovih Vitezov. Udejstvo-val se je vedno tudi pri naši slovenski župniji in sodeloval za njen vsestranski napredek.
G. Frank Kosmach je rodom iz Selc nad Škof jo Loko na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1901 v prav mladih letih. Bil je na to pri svojem stricu in teti pokojnima John in Ani Kosmach, ki sta vodila dolgo let trgovino z železnino in barvami r.a 22. cesti. Pridno se je šolal in se po vstrajnem prizadevanju povspel do pozicije, katero danes zavzema. G. Kosmach je pravi tip ameriškega uspešnega "selfmade" moža.
Kot iskrenemu prijatelji g. Kosmachu prav iskreno čestitamo k njegovemu napredku in mu želimo v njegovi novi poziciji še več vsestranskega napredka !
Chicaškim Slovencem in mnogim našim rojakom dobroznani g. Frank P. Kosmach, dosedanji tajnik znane "St. Paul Federalne Hranilnice in Posojilnici v Chicago", je bil te dni na letni seji omenjene posojilnice izvoljen za njenega poslovnega predsednika in je zavzel mesto umrlega dosedanjega predsednika omenjenega zavoda g. Emila Basenerja, kateri je dolgo vrsto let vodil omenjeni zavod.
G. Frank P. Kosmach je bil od mladih let drug pokojnemu g. Basenerju, s katerim sta vodila preje dolgo vrsto let reali-tetno in zavarovalninsko pisarno na 22. cesti. Po preuredbi hranilnih in posojilnih društev po Rooseveltovem nastopu, pa je pokojni g. Basener začel posvečati ves čas "St. Paul Hranilnici in Posojilnici", postal njen predsednik, g. Kosmach pa njen tajnik. Pod njunim vodstvom je Hranilnica napredovala in rastla in napredovala v premoženju nad pet milijonov. Slovenci imajo precejšen delež v tem zavodu po zaslugi g. Kosmacha, ki se je zadnja leta veliko trudil, da je povzdignil ime in aktivnost St. Paul Hranilnice in Posojilnice.
G. Kosmach je vrlo aktiven tudi na društvenem polj«. Vedno se živahno udejstvuje zlasti pri mladinskih športnih gibanjih. Kot tak je znan posebno članstvu KSKJ, kjer že več let deluje zlasti pri vodstvu keg-ljarskih tekem vsako leto. Predsednik je tudi trgovske zveze "Cermak-Leavitt Businessmen
Association", katera deluje za povzdigo tega dela mesta na razne načine. Preje je bil veliko let tajnik velikega društva
NAŠ ROJAK NA CELU ODLIČNEGA DENARNEGA ZAVODA
" i
AMEftiKAtelkl SLOVENEC
' Petek, 16. februarja 1 Uk " * 111 't
■	J« M. Trunk
TEDENSKIf KOLEDAR
• ■
18.	Nedelja — 1. postna.
19.	Ponedeljek — Konrad
20.	Torek — Vilfrik
21.	Sreda — Feliks (Kvatre)
•22. Četrtek — Marjeta - Washingtonov roj. dan
23.	Petek — Peter Dam. (Kvatre)
24.	Sobota — Matija, apostol (Kvatre)
PRVA POSTNA NEDELJA
"In ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je bil la-cen" (Mat. 4, 2).
Od Zveličarjevega posta prihaja naš štiridesetdanski post, pa je le senca tistega posta, gola označba. Mi moremo slediti le v duhu, telesno bi bilo izključeno. Tembolj moramo poudariti duhovno stran posta za vsak : duševni napredek Hočeš živeti kot človek, ne le kot kristjan, in poznati moraš post. Seneca j poudari: "Dobro urejen tek je j velik kos svobode/' Svoboden I bi bil rad, pa si hud na post, in ne boš svoboden. V krogu cerkve govorijo še vse drugače, i "Post je bil od nekdaj hrana za j Čednost." "Bodi trezen in zmeren, in vedno boš* zdrav," trdi Amerikanec B. Franklin. "S i hrano preobloženo telo ni za delo."
Cerkev je in bo ostala učiteljica, ki nas seznanja z duhom stare cerkve, pravih kristjanov, in z duhom apostolov. Prihajajo dizpenze, olajšave pri postu. Cerkev pozna človeške slabosti, pozna tudi začasne okolnosti, razmere dob, ampak vsaj čas se
. ne skrajša, niti se ne izpremeni duh posta. Vsako leto dviga cerkev prst, s katerim opominja resno na pomen življenja, pokazuje na to, kar v resnici smo —- prah. "Spomni se, človek, prah si in v prah se izpre-meniš." Pepelnica je na začetku.
Sv. Duh vlada cerkev tudi v liturgičnih molitvah in njih obliki, vsebini. Trojen namen je izražen v nedeljski molitvi pri sv. maši: cerkev prosi za vernike, naj bi bili očiščeni in naj bi se očistili od vsega, kar je napačnega in krivega in se držali očiščenja, dalje, da bi se v tem času zatajevali, doprinašali \saj male žrtve in jih darovali Bogu za se in za splošne potrebe, končno, da naj bi bili utrjeni v stalnem izvrševanju dobrih del, pred vsem v izvrševanju dolžnosti in v delih usmiljenja, ljubezni in dobre volje.
Iz tega lahko vsak vernik povzame, kaj mu je storiti v času "posta", ko izraz nikakor ni o-mejen le na post, temveč obsega vse panoge čednostnega krščanskega življenja. Post in delo sta za ta čas.
EXP OČALA $rsii
NAJNOVEJŠE
MODE _ KRE-	na naS°	—
D IT. ČE RABI- 16 dnevno POSKUŠNJO ■■ m na-TE — POPRA- z jamstvom,da vrnemo denar ^^mmm*^1 VIMO LEČE - Ako ne rabile ^ nai skuše. ISfflUUiA
UREDIMO ^ xdravnik bo vam povedal.
OKVIRE.	__
Pridite k nam da nesfimi ^ pt »i§ TAqTriN1 f HITRO POPRAVILO 1	ZASTONJ .
„ rr , i M i j i) | i up	a-nanstven
5J žr ripregled oči ■■8■ iCTŠiftflBttS^	v aifcterfšrj po registrira-
OGLASI V "AMER. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH.
I IZŠEL JE
|	VELIKI
ANGLEŠKO - SLOVENSKI j
i
[ Besednjak
*	1	------------"■ ■---—-—^—^——-:--—:—L-^L—- - - --" -——=—- -
K
ki ga je spisal in izdal
DR. F. J. KERN
K	1 *
To je najpopolnejši angleško-slovenski besednjak z angle* tko izgovarjavo. Po tem besednjaku so popraievalL Zdaj je besednjak na razpolago.
STANE S POŠTNINO $5.00
kar je poslati z naročilom. TistL lei ga želijo dobili, naj takoj pišejo ponj na naslov:
L KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois
- - ' > : • i
Čemu Trpeti
VSLED
ZAPEKE
Ako se vas drži zapet" in vas uda mizerne, nervozne in iz reda in če trpite v sled glavobola, smrdljivega diha, želodčne nerodnosti, nepreb&v-nost, izguba spanca, pomanjkanja a peli Ui ter sc čutite v želodcu zabasani v»led plina in zaostalosti—letiaj vzemite I>r. Petersovo dolgo preizkušeni Hoboko. To je več ket navadna odvajalna — je zJbvilna tonika — i« *mes 18 naravnih koreninic, zelišč in cvetja. Hoboko pripravi zemazana čreva k dela, pomaga prijazno in gladko odvajanje cabasanih ostankov; odžene plin zapeke in
povrne želodcu prijazno	__
gorkoto. Uživajte ga na> tanko kot je pred pisano na omotn. Ako želite ponovno uživati veselje,	|F 7
odpravo zapr-	j^^fc^A
tniske neredno-
sli in ponovno /SsBBBžlVgl
ndobnost va- II
šega želodca ob j j
istem časn — te- //^yfi'g^ ji
daj si nabavite II	//
Hoboko ie da-
nes.	/ffSCvS.. II
Alco
nc morete kepiti tega v vali »e»e-Jčini, pišite po "Spcxnajta Hoboko" ponudbo in dobili boste—
7 ASTON J 60c vredno-
poskusno steklenico DR. PETER'S LtCIVV O LE J UNI- -MENTA — nr.tisepčenhitro pomaga prett bolečinam revccatizma in ncvraljij-, hrbtnim miSlnira bolečinam, za okorele in bolne mišice—izključen j o in izvicienotti. DR. PETER'S MACOLO — alkalfn« po-man nekaterim začasnim neredom v želodcu kot kislinska neprjtivnost ia pekočice srca.
I	|
| Ponudbe" Kupon — Sedaj
I D Priloženo je SI.<30. Po J! ji te mi , poitnine prosto 11 oz. Hoboko I In zastonj 60* vrednosti vsak<-ea I
J □ C O. D. (Stroški dodani).
■ .............................. J
. tottor........... t.	j
J Poitnl orad..................... I
1 DR. PETER FAHRNEY ft SONS CO. |
Dapt JM4-R2BP
U*t5ai W'asliington Blvd., Chicago IS. QL * tsc BtemI»rSU Winnipeg .jtouCaa. |
THE EREMY SSST1LL THESE Z, f I
I
Buying B^p Bonds!
$4.50 — skupaj $939.14. Skupni dohodki $973.46.
Stroški skozi leto:
Poslano na War Relief Americans of South Slavic Descent $500; dar od društev poslan na glavni urad JPO-SS $205.68; dar od posameznikov poslan na glavni urad JPO-SS S6; kupili nove obleke, kar je bilo poslano v Nek York $10; stroški za prevoz obleke do New Yorka §48.81; 50 knjižic (Fair books) ?2.50; poslovni stroški (kartice in znamke) 42c. — Skupni stroški $773.41. Ostane v blagajni 31. decembra 1944 svota 1200.05.
Podružnica se zahvaljuje vsem društvom kakor tudi posameznikom za sodelovanje in lepe prispevke.
Hvaležni smo Sheboygan Citizen War Fund za lepo pomoč. Obenem smo pa tudi hvaležni predsednici naše podružnice Marie Prisland, ki je vložila prošnjo za pomoč pri omenjeni Iružbi. Vsi se zavedamo, kako je Mrs. Prisland zaposlena, a si
vzame čas, katerega posveti sa dobri in blagi namen slovenskega naroda v splošnem. Bog obilno poplačaj.
Kar se tiče združenja JPO-SS z War Relief Fund Ameri-tancev Jugoslovanskega pore-da je naša podružnica z večino >dglasovala za združenje pod pogojem, da v slučaju združitve ma JPO-SS zastopstvo v novem elifnem odboru in da je to za-topstvo odgovorno za nabrani ienar, ki se zdaj nahaja v bla-rajni JPO-SS, da bo v obliki re-ifa res razdeljen med sloven-:ki narod.
Ostajam z narodnim.pozdra-ora
Johanna Mohar, tajnica.
t. šel pol galone neke vinu podob . ne japonske pijače v steni. Hi . tro sem jo pograbil, potem sen pa stegnil vrat prek stene, dž
-	bi videl, če je še kaj takega nj
-	drugi strani. Tisti trenutek pj , "Whamo f" Neki skriti Japone« z je preluknjal mojo čelado. Kro
-	je napravila majhno luknji ! co spredaj v čeladi, je pošegeta jla moje lase, zadaj pa je napra
! vila veliko luknjo. Ko bi se nt ) hi! tisti dan ravno posebno do . bro počutil in ne nosil čelade . postrani in neprivezane, naj l j brž ne bi mogel zdaj vsega teg£ i popisovati.
i "Kot blisk sem se spustil ns
-	trebuh. Tovariš Johnson jt . zgrabil mojo čelado, potem 3V£ " pa oba zagnala par ročnih gra-i jnat V japonskega strelca. (Pija-; če ves čas nisem izpustil iz
►	j tok!) To čelado bom shranil za ■ spomin, otoka Tarawa pa m
►	i bom pozabil, dokler bom živ.
"Še pri neki drugi priložno-ljSti sem bil nevede silno blizu smrti. Granata, ki se ni raznesla, je padla v lisičjo luknjo, kjer sva bila s tovarišem. Stala sva na njej in jo brcala sem in ! tja celo noč. Šele zjutraj sva jo videla.
"Ko smo vpadli na obrežje na Eetio, je bilo pravo mesarsko klanje. Bil je res samomorni napad. Japonci so napravili morsko steno okrog otoka. Naredili so jo iz hlodov in vreč a peskom. Bila je tri do štiri čevlje visoka in kakih 15 čevljev stran od vode. Na drugi strani stene pa so izkopali globoke jarke in zgradili betonske utrd-bice. Ce je bomba padla na tako utrdbico, je ni razbila. Imeli so velike topove, s katerimi so uničili naše ladjice, ko smo do-i speli tja. Naši fantje so morali bresti po vodi in Japonci so na-j peljali v vodi bodečo žico. Ko so se naši ustavili pri žici, so jih začele kositi japonske strojnice. Štiri di^i. je bilo zares ogab-bio delo in mrtva trupla so pla-la vse naokrog po vodi. Pa Japoncem se tudi ni godilo nič boljše. S pripravami, ki mečejo !plamen, smo jih morali pregna-jti iz njihovih utrdbic na prosto, i kjer smo jih postrelili. Ko smo ibili tam gotovi, sem bil zares vesel. Vedno sem mislil, da so Japonci sami majhni ljudje. Ti že niso bili majhni, ampak so bili po šest čevljev visoki. Nisj} se udali, dokler nismo ubili zadnjega. Kakor hitro smo^pri-čli prek tiste stene, jih je bilo kmalu konec.
"Ponoči je bilo malo boljše, samo da smo se morali vrsti-ti. za stražo. Vsako jutro je pri-| šel japonski bombnik, ki smo mu dali ime "Reveille Joe", in ; je spustil nekaj "jajc" na nas."
Tako je tedaj pisal domov | Gilbert. Šest mesecev po tistem, to je 3. julija 1944, je v podobnih bojih na otoku Saipan tudi sam izgubil svoje mlado življenje za našo domovino. Naj bo mlademu junaku bla# spomin. Njegovi starši so Mr. in Mrs. Frank Hobneck v Ogleshy. Nje-gova^mati je moja sestrična. Njegovim staršem in ostali družini izrekam na tem mestu svoje globoko sožalje.
Mary Hegler.
LETNO POROČILO ZA JPO-SS ŠT. 4 . Sheboygan, Wis.
Po naročilu letne seje podružnice slovenske sekcije JPO-SS št. 4, podajam sledeče poročilo o njenem poslovanju za leto 1944.
S 1. januarjem je ostala v blagajni svota $34.33.
Dohodki skozi leto: Od društev kot letno članarino $9; knjižice ki so jih prodali za dobitke društveni člani in članice v svoti $203.95. Darovi: Anton ! 2mavc $10; Anton Smerke $5;! Frank Turk SI t- Sheb. County! War Fund $500; JPZS št. 4, ?50; KSKJ št. 157 (članice) j ?20.68; JPZS št. 10, $50; SNPJ št. 344 $50; A. S. Združenje S35; L. Milostnik izročil za knjižice Slovenes Want To Live
—	Dobro, dobro, modrijan. Žena je zadovoljna tudi s pismi, j Nisem se več prerekal z njim. Legel sem in zaspal.
Zgodag zjutraj sem se prebudil — Odon je trdno spal. Pogledal sem na pisalno mizo, kjer je ležalo pismo. Siromak ni mogel dočakati, da bi se posušilo.
Pismo se je glasilo:
—	Moja sladka, zlata ženica!
Dan za dnem je slamnato
vdovstvo neznosnejše. Gostilniška hrana me je že ugonobila. Ne letaš več ko angel varuh n&d paradižem, tvoje nežne ročice ne gladijo mojih las, ne slišim tvojega sladkega smeha. Otožen sem kakor vrba žalujka. Komaj se žznebim družbe, kar ae zgodi zvečer ob desetih ali najkasneje ob pol enajstih, se vračam ves potrt v svoje hladno gnezdo, kjer še malo čitam, potem pa zaspim. Sanjam o yama. To je strašno življenje. Danes, zjutraj, ko sem šel v urad, sem stopil mimogrede v cerkev U-smiljenk, kjer sem vroče molil za vaju, moja draga, zate in za najinega milega Lacika.
—	Nesramnež! Nesramnež!; Tako-le lagati! Ničvrednež!
Pismo me je spravilo iz ravnotežja. Kako si drzne tak lump pisati ženi tako pismo? . . . Kaj pa še piše?
Pismo je bilo s tem končano. Odon je že dremal in ni mogel pisati do konca.
Začel sem razmišljati. Falot zasluži, da ga kaznujem. Toda I kako?
Aha, ukradem mu pismo.
Na koncu pisma sem pripisal z okornimi črkami:
—	To pismo sem narekoval Parvayu, ker sem se udaril na I komolec in imam obvezano ro-
110.	Objema te tvoj zvesti soprog	Muki.
Položil sem pismo v kuverto,' [iapisa,l naslov in — kaj mislite, ia sem storil z njim? Poslal sem ga v novovaško letovišče— svoji ženi. Napak v njem ni bi-
0,	a kar je glavno, prihranil sem si eno pismo.
—*—o-
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
/dpočije, popisal sorodnikom,;, cako je bilo na Tarawa.
"Takoj v začetku boja m6 je jI -ešilo to, da se nisem zavedal, v j taki nevarnosti smo se nahaja-
1,	in sem takoj skočil ven na i >brežje. Japonski strelci iz za-j i lede, ogenj iz njihovih strojnic n topov nas je ustavil, da ni- , >mo mogli nikamor iz svojih li- i ličjih lukenj. Tedaj sem zares!« nolil in molil. Vsi fantje so mo-!,
111,	tudi tisti, ki niso imeli nobe- j ie vere. Mrtvi tovariši in Ja-jonci so ležali krog nas. Smrad j ( e postajal neznosen. Le pomi- 1 lite, ležati sključen v majhni } )latni lisičji luknji in napenjati , ;či in ušesa celo noč, med tem j to so na nas padale mrzle de- } ;evne kaplje, da je bilo še toli- -:o bolj neprijetno! Ne žeje ne j rladu si nismo mogli potolažiti, ter nismo imeli ničesar. Tudi ! »reobleči se nismo mogli. Od ■ iasa do časa pa je prišel nad • tas japonski bombnik! Drugače
e bil tisti kraj lep.
"Ko je mornarica pripeljala laše fante iz armade, jih je bil<5 reliko med nami marini, ki bi »ili najraje skočili ven in šli po-jubit vse od prvega do zadnje- ( ra. Tisti čas sem se gotovo po- t taral za deset let in postal j idan faran za vse ostalo živ- ; jenje.
"Samo parkrat se je pripeti- l o, da sem zares pogledal smrti j ■ oči. Najbolj se mi je vtisnil v s pomin tisti dan, ko smo se vr- 1 fli na Japonce kar prek otoka 1 n zavzeli obrežje na nasprotni h trani. Ob obrežju je bila kakih I >et čevljev visoka stena, polna 1 »etonskih utrdbic in postojank. 1 *si smo sedeli za to steno in S rial© počivali, ko mi je prišlo i ia misel, da bi začel na svojo ^ oko raziskovati. Šel sem ko- S ček pofa naprej ob stenf in na- 1
TAKI SO SLAMNATI VDOVCI
Viktor Rako«i
Sedel sem neke tihe noči v uredništvu in razmišljal, kaj bi napisal o Malvinki Cserepesovi, ki je igrala tisti večer vlogo igralke Mariške Komaromi in v opereti "Tisoč let". Morda bi me utegnil kdo vprašati, kako je mogla igrati vlogo Mariške Komaromi Malvinka Cserepeso-va, ki je nihče ne pozna. Po-4 glejte v koledar, kjer najdete odgovor: zdaj imamo avgust in primadone počivajo v morskih kopališčih.
Malvinka Cserepesova ni bila fenomen, vendar pa ni bilo mogoče trditi, da ni nadarjena. Glasu seveda ni imela in tudi igrati ni znala, o tem ni dvoma. Kaj naj torej napišem o nji? Mar naj jo raztrgam? Ako storim to, ne dobi v provinci an-gažmana in lahko se zgodi, da se napije lizola.
Mar naj jo pohvalim? V tem primeru pridem v konflikt z resnico in lizola se utegne napiti resnica sama. Ah ...
Nekdo me je klical k telefonu.
—	Halo! Kdo tam?
—	Kavarna "Neapol".
—	Kdo govori?
—	Natakar Mustos Lajos.
—	Kaj želite?
—	Oprostite, gospod, naš gost, blagorodni gospod Par-vay Odon vas pozdravlja in prosi, da se izvolite takoj potruditi v "Španski bar".	j
—	Cemu?
—	Nesreča se je zgodila, : prepir, kri . . .
—	Takoj pridem.	< Sedel sem zopet za mizo in :
napisal:
—	Malvinka Cserepesova je . dokazala s svojim simpatičnim nastopom in glasom, ki ga ko- i rektno obvlada, da imajo prav i pni, ki ji prorokujejo' ^ij'ajno bodočnost.	j
Tako mislim, da sem rešil i j Malvinko Cserepesovo i resnico lizola. Odgovornost sem prepu- ] stil v moji fantaziji živečim gospodom, ki so prorokovali igral- i ki sijajno bodočnost.	* j
Potem sem poklical izvoščka < in se odpeljal v Španski bar. ] Španski bar sem poznal do- s tlej samo iz pripovedovanja. > To je bil hočni lokal, kjer so nastopale nemške in dunajske da- > me dvomljive preteklosti in nedvomnega značaja, kjer so toči- ] li neverjetno drago in slabo pi- t jačo in kjer so razni sumljivi -elementi prežali na nedolžne i žrtve, da jih osleparijo pri kar- c tah. V ta lokal so zahajali bra- j njevci in brezposelni natakarji, i Tu pa tam je zablodiia v Špan- 5 ski bar družba pravnikov in te- t daj je prišlo do prepira. Prav- r niki namreč radi pijejo naj- s slabše vino, zato pa neradi pla- r čajo še tako žlahtno kapljico, c Kaj je mogel početi v tej bez- c nici Parvay Odon? Bil je sicer 1 že dva meseca slamnat vdovec, r vendar pa nisem mogel verjeti, da bi se bil že tako nalezel j pravniškega duha. On, oče treh otrok? -	t
Bil sem radoveden, kakšno s presenečenje me čaka v baru. £ Parvay je bil moj najboljši pri- r jatelj in v burnih časih Sva se j vedno medsebojno podpirala, s Pred Španskim barom so sta- c li ponočnjaki, ki so že vedeli o t škandalu. Pripovedovali so mi, da je neki ruski knez spoznal v t baru med pevkami svojo ženo in jla hoče ustreliti ravnatelja i orfeja, ki si je nadel ime chevalier Danzig. Drugi so trdili, da je napravil škandal buharski emir. Bili so celo taki, ki so ve- r deli povedati, da razgraja v tjaru pretendent na španski pre- š stol. Informacije so bile vedno bolj fantastične in naravno, da r je našla vire vedno govorica, ki 1 je bila najbolj fantastična. t
V baru so prekinili predstavo in vse je bilo razburjeno. Pri- I madone so sedele za mizo med \ senzali in ogorčeno govorile o š
nečuvenem početju neolikanega Madžara, lei ni hotel plačali cehe. Natakarji so ga nahrulili, on je navalil na nje. Hoteli so ga pretepsti, toda Madžar je potegnil revolver in planil v se-parirano sobo. Tu se je zaklenil in izjavil, da se lahko obrišejo za ceho pod nosom.
Stopil sem k zaklenjenim vratom, pri katerih se je redar pogajal s preganjancem:
—	Odone, slišiš?
—	To si ti, Muki? — je vprašal hripav glas.
—	Odpri.
—	Ne, pod nobenim pogojem. Saj bi ti razbojniki takoj navalili name. *
—	Nihče razen mene ne prestopi praga. Prosim, gospod komisar, dovolite, da vstopim sam. Jamčim vam, da ga ukro-:im. Sicer vam ne morem jam-:iti, da se ne zgodi nesreča.
Komisar je ustregel moji že- j ji.
Odon je sedel ves raztrgan in ! pomečkan z revolverjem v roki; 7 naslonjaču.
—	No, lepe reči uganjaš.
—	Saj vendar ne morem do-oliti, da bi me okradli.
—	Kaj so ti storili?
—	Za večerjo s pivom, vinom n dvema steklenicama ohlaje-, ie vode, ki ji pravijo tu šam-I janjec, so mi naračunali 42 ce-cinov.
—	Nezaslišano! Pojdite sem, | rospod komisar.
Redar ga je zaslišal, zmajal : : glavo in dejal:
—	To je mnogo, toda kaj ho-emo. Moja dolžnost je skrbeti :a nočni mir. '	i
—	Toda plačal ne bom — se e upiral Parvay.
To je vaša stvar. Odvesti vas j noram na stražnico. Izvolite mi , uročiti revolver.
—	Tako je, starina. Daj mu < evolver in pojdiva iz te jame Teha.	-	{
—	V mojem spremstvu, — je »ripomnil komisar.
Mimo ogorčenih senzalov, atakarjev in agentov sva jo opihala iz bara. Pred odho-om sva dala pet cekinov na- ( itnine natakarju Lajošu Mu- h tosu, ki mi je telefoniral iz ka- j arne Neapol.	^
—	Kdo poravna škodo? — je , praški vitez Danzig.
—	Najprej mora spregovoriti iravica, — je odločil redar in dšli smo.
Na okrajnem policijskem ko-1 * lisarijatu bi bila kmalu slabo " drezala. — Službujoči uradnik ^ e bil strašno zaspan in malo je j lanjkalo, da naju ni zamenjal zasačenima žeparjema. Ker 1
1
0	mi bili policijski zapori z vse-11 li posledicami dobro znani, J
w	V
em se že poslavljal od svoje t iladosti, ko se je uradnik konT no zavedel in spoznal, da ima j praviti z dvema poštenjako- ; ia, ki sta prišla po naključju j led izmečke človeške družbe. Izpustil je naju. Ni hotel biti j ujsek, ki bi naju požrl. Parvay Odon me je vabil, da 1
1	šla še v Os-Budavar, pa sem i
1
b skliceval na njegovo raztr- . ano obleko in tako sva izkuš- ] javca srečno premagala. Da reprečim morebitne nadaljnje t1 komine po krokanju, sem ga ^ dvedel domov in ostal pri njem j ^ ez noč.	1
Na pisalni mizi je stala foto- i rafija njegove žene in sinčka- s
—	Sladki angel — je šepetal 1 1 poljubljal fotografijo. , 1
Začel sem se slačiti.
—	Ti še ne greš spat?	1
—	Ne. Moram še n&pisati že- \ i pismo.	s
—	Ali ji hočeš pisati o nocoj- t ijem krokanju? >	i
—	Osel. Vsak teden pišem Bi- a inki štiri pisma. Rad bi vedel, 1 ateri mož dela to v tretjem le- t 1 po poroki?	" 1
—Ah da, moj dragi, toda 1 log ne čita pisem, marveč vidi 11 srce in tvo'je srce je polno }i panskega orfeja,	[š
Petek, 16. februarja 1945 3
AMERIKANSKI StOVBMfeg
'Jt ■">.-,' "r
Mi	_
Stran & -
■—. — bonds x\S//
Keep Bombs W Falling! Mmi
ko v Bastogne, nemško proti-
ofenzivo pa spremeniti v umik. Cez nekaj dni se je nebo spet zatemnilo, dežja pa ni bilo več. Prišel je sneg, ki je veliko bolj ugoden za moderno oklopno vojskovanje kakor dež/
ljudmi in narodi. Amen."
Njegova molitev je bila uslišana. Dež je prenehal. Ugodno vreme je dalo generalovim četam priliko, da so se mogle uspešno boriti in rešiti obkroženo in že smrti zapisano posad-
DOMAČA FRONTA
Vojna obvestilni urad, Washington, D. C.
PET ZAHTEV STRICA SAMA
Washington. — Vlada nujno poziva državljane da:
Se odzovejo nujni potrebi za 8,000 zdravniških WACS. 2ene od 20 do 50 let so potrebne za nestrokovno zdravniško delo v bolnišnicah.
Pomagajo olajšati pomanjkanje zdravnikov in bolničark s tem, da se vpišejo v tečaj za bolničarje pri Rdečem križu.
Zahtevajo izkaznice od ljudi, ki hočejo vnovčiti čeke ameriške vlade. Lani je bilo 13,439 vladnih čekov ukradenih ali ponarejenih.
Kadar zaprosite za dodatne množine bencina, priložite vedno svoj 'mileage rationing record', da bo vaša prošnja hitreje rešena in da boste razbremenili z delom preobložene uradnike rationing boardov. Mnogo avtomobilistov je to zanemarilo kar je povzročilo izgubo časa in napora.
Pomagajte pri produkciji vitalno važne municije.
OPA SVARI PROTI PONAREJENIM ZNAMKAM RACIONIRANJA
Washington. — V Chicagu je bilo zaplenjenih 50,000,000 ponarejenih rdečih znamk — dovolj za vse goveje meso, prodano v Zedinjenih državah v enem tednu, kar je napotilo admini-• stratorja za cene Chester Bow-lesa da je posvaril trgovce, gostilničarje in gospodinje, naj pazijo na to najnovejše delovanje gangsterjev. "Takojšnja akcija agentov OPA je v kali zadušila zaroto, ki bi bila spravila v nevarnost ves naš sistem racioniranja. To je prvi slučaj velikega raketirstva z rdečimi znamkami."	-
V FEBRUARJU BO MANJ GUMIJASTIH KOLES ZA AVTOMOBILE
. Washington. — Office of Price Administration naznanja novo omejitev prodaje avtomobilskih tajerjev za civilne potrebe. Vzrok sedanjega pomanjkanja je lahko razložiti — vojaške potrebe.
POZIVI ZA NADALNJE NABIRANJE STAREGA PAPIRJA
Washington. — Huda zima, ki je zastavila promet, je prizadejala mnogo škode tudi pri nabiranju starega papirja. Ta vest se nahaja v nujnem pozivu za nadaljevanje nabiranja tega predmeta, poziv, ki prihaja od "Salvage Division of the War Production Board". V decembru je bilo nabrano mnogo kot je bila poraba v tem mesecu. WBP pravi, da prvi januarski podatki iz prvih 14 napovedujejo, da bo rezultat v januarju še slabejši. Salvage Division poživlja gospodinje naj ne pokurijo svojega starega papirja, temveč da si preskrbe 1 primeren prostor, kjer bodo mogle spraviti svoje zaloge, do-„ kler ne nastopi bolj toplo vre-j me, da bodo prometna sredstva znova na razpolago. W. Thomas Hoyt, ravnatelj Salvage divizije pravi, da je "velikanska potreba naše vojske danes tolika, da je nabiranje vsake najmanjše količine starega papirja postalo vitalne važnosti, in sicer za zavijanje materijala, ki mora preko morja. Vitalno važno je, da se nabiranje nadaljuje."
POZIV ŠOLAM DA SE ODPOVEDO OBIČAJNIM POMLADANSKIM POČITNICAM
Washington. — John W. Stu-debaker, US Commissioner of
zh^urada"^ Defense Transpor-
tation vsem šolam, kolegijem in univerzam, da se za letos odpovedo svojim običajnim pomladanskim počitnicam. G. Stude-baker je dejal: "ODT zahteva od organizacij, da prekličejo svoje konvencije, a vse posameznike prosi, da se odpovedo vsakemu nepotrebnemu potovanju. V skladu s tem stremljenjem, da se rezervirajo vsa raz--položi j iva sredstva za potovanje oboroženim silam in potrebam vojne, prosi ravnatelj ODT, da prekličejo šole, kolegiji in univerze svoje običajne pomladanske počitnice, ako jih obiskuje večje število dijakov, katerih domovi so izven občine, kjer se nahaja šola. Zahteva je obenem zaslužna in umestna. Ako pride do običajnih počitnic, bo potovalo približno 300,-000 mladih ljudi domov. Prepričan sem, da bo mladina in starši z veseljem storili to -malo žrtev."
PAZITE NA ELEKTRIČNE IN MEHANIČNE NAPRAVE
Washington. — Urad za civilne potrebščine pri War Production Boardu poživlja hišne gospodarje, da dobro pazijo na svoje naprave kot radio aparate, hladilnice, pralne stroje, peči in vse električne in mehanične naprave, kar je danes bolj važno kot kdajkoli prej. OCR uradniki so izjavili, da so vojaške potrebe tako narasle, da se bo produkcija domačih potrebščin zavlekla. To in pa silno po* manjkanje vseh popravljalnic nam nalaga nujno dolžnost, da pazimo na stare naprave in jim podaljšamo življenje tako dolgo kot le moogče, so poudarjali.
ODMERKI ZA SIROVO MASLO OSTANEJO NESPREMENJENI
Washington. — Sirovo maslo bo veljalo tudi nadalje 24 rde-Jih znamk oziroma odmerkov za funt, tudi v februarju, je naznanil OPA. Nespremenjeni o-stanejo tudi odmerki za vse vrste mesa. Isto velja za vse predelane vrste živeža. Dalje je nespremenjena vrednost odmerkov za funt slanine, ter olja za salate in kuhanje, po 2 rdeča odmerka za funt, in vse sedanje določbe glede sira in mleka v konzervah. Za margarine pa je določeno od 28. januarja naprej po tri rdeče odmerke za funt.
TEŽKI ČASI SE OBETAJO POSESTNIKOM AVTOV
Washington. — Office of War Information pravi naslednje v poročilu ki daje pregled in precej novih podatkov glede sednjega problema avtomobilov: V letu 1945 bodo imeli posestniki avtomobilov od začetka vojne sem največ težav — 1,-500,000 avtomobilov se bo pokvarilo v teku leta; dobave bencina in tajerjev bodo tudi na-ilalje kritično nizke; obenem pa vlada veliko pomanjkanje svinca, tako da bo moralo občinstvo zelo paziti na svoje baterije.
šE 75 KONVENCIJ ODPOVEDANIH
Washington. — Office of Defense Transportation naznanja, da je bilo dodatnih 75 konven--cij prostovoljno preklicanih. To število je treba dodati prej objavljenim seznamom odpovedanih konvencij, o katerih je poročal ODT odkar je Byrnes oddal svoj poziv naj se opusti shode in sestanke, ki niso v zvezi z vojnim naporom.
Vi radi berete ve»ti iz dni-gih naselbin drugi radi bero
čajte novice in dogodke v "Am.
RAZNOTEROSTI
o-
NENAVADNE NEZGODE V 1944
Med resnimi nezgodami v letu 1944 jih je bilo tudi mnogo takih, ki bi se jim človek skoraj smejal, ko bi koncem koncev le ne bile — nezgode. Tako je Pfc. Ernest Oliver iz McCook, Neb., plesal po "jitterbug" načinu in ko je hotel zfgra&iti svojo soplesalko za roko, je ni ujel, pač pa se je tako zaletel, da je padel skozi okno plesišča iz drugega nadstropja na tla zunaj na ulici.
V	Chicagi je štiriletni otrok Raymond Davis Jr. padel iz porča tri nadstropja visoko in je k sreči priletel na napeto vrvico za obešanje perila. T^ga je prestregla, vrgla malo nazaj v zrak, potem je pa čisto na lahko padel še par čevljev do tal in nič mu ni bilo.
V	St. Louis se je Woodrow Anderson povrnil iz lova in postavil puško na tako mesto, da bi otroci ne mogli do nje. In p»eden je morala Mrs. Anderson nekam iti iz hiše, je sinčku Donaldu pobrala in skrila vse puščice, ki se je ž njimi igral, da se po nesreči ne bi kaj pripetilo, ko je ne bo doma. Pa je tako prišlo, da je Donald našel merilo (yardstick) in ga uporabil namesto puščice. Iz porča je priletelo v kuhinjo in slučajno zadelo ravno petelina skrite nabasane puške. Puška se je sprožila in ranila Donal-dovo sestrico.
■-o-
ANGLEŽI PREMENILI POVELJNIKA
Chungking, Kitajsko. — General G. E. Grimsdale, ki je doslej poveljeval britski misiji na Kitajskem, je odpoklican domov in njegovo mesto je zavzel general E. C. Hayes, ki je dospel sem pred nekaj dnevi. Angleži pripravljajo nove akcije na Kitajskem.
-o-
ZDAJ SE SMEJO POROČITI
Ameriška mornarica- tako nujno potrebuje bolniških po-strežnic, da bo mornarica odslej dovolila postrežnicam, ki so zdaj v vojni službi, da se lahko poročijo. Več kot 80 odstotkov postrežnic ni hotelo služiti pri tem oddelku ravno zaradi tega, ker jim tam ni bilo dovoljeno poročiti se. Upajo, da bo novi odlok pomagal, in da bodo zdaj lahko dobili toliko bolniških postrežnic, kolikor bi jih radi.
--o-
NI POGLEDAL NAZAJ
Brez dvoma je več takih krajev, kjer bi si ti in jaz želela biti, kakor je tudi mnogo takih krajev, kjer bi prav gotovo ne hotela biti. Najmanj bi si človek želel sprehajati se tam vmes, kjer je na eni strani nemška
fronta, na drugi pa amerikan-ska fronta, in se bliska in treska iz obeh strani in od zgoraj, j Toda ravno na tak kraj je moral iti Pfc. Okey Cunell iz Huntington, W. Va., četudi je nazadnje povedal, da je bil "plenty scared". Ameriški poveljnik je zbral tega 19 letnega fanta, naj nese nemški ariqadi pogoje, kaj se bo zgodilo ž njo, če se poda. Sam in brez orožja je fant nesel belo zastavo na clolgi preklji. Na zastavo so bili pripeti pogoji za podajo. Vojak je počasi korakal s svojo zastavo proti nemškim vrstam. Zastavo in pogoje je privezal skrbno na nfeki plot, potem pa se je obrnil in spet prav tako počasi korakal nazaj proti ameriškim vrstam. Tudi kreniti glave si ni upal, kaj šele da bi se ozrl nazaj. Ta- I ko ni vedel, da je skoraj za njegovimi petami slovesno korakalo 330 nemških vojakov, ki so hitro prebrali tiste poogje, ki so jim tako ugajali, da so se takoj odločili podati se.
-0-
PRIJETNO POROČILO
Večkrat beremo in slišimo, j da ameriški delavci, ki sedaj precej dobro zaslužijo, vse i sproti poženejo, in nobeden ne misli na to, kaj pride jutri. Pa j ni res povsem tako. Iz uradne- j ga poročila je namreč razvid-j no, da je dosti takih, ki so od leta 1942 na leto prihranili poj 25 odstotkov svojih dohodkov. Od leta 1940 so doložili k svo-l jim vojnim bondom nadaljne v • skupni svoti 100 bilijonov do-j larjev, kar je že precej fletkan j kupček. Izmed hranilnih bon-dov, ki so bili prodani od leta 1935 naprej —vsega skupaj za 44 bilijonov dolarjev — jih kupci 88 odstotkov še niso izmenjali, od vseh E bondov pa 85 odstotkov ne. Marsikomu bo torej sijalo sonce tudi tedaj, ko pride "deževni dan", o katerem pravijo nekateri črnogledeži, da mora priti in da ni več daleč.;
^ " I, -o-
POBIL JE ZA KAR JE MOLIL
Možje na bojni fronti vedo, | koliko pomeni molitev, kakšno; uteho in plačilo prinese. Znani j general George S. Patton Jr. tu-di ni izjema v tem oziru. Prišlo je na dan, da ni samo velik bo-: jevnik, ampak tudi mož molit-j ve. Okrog Božiča, ko mu je na-1 gajalo deževje in je slabo izgledalo za njego moštvo, je sestavil naslednjo molitev:
"Vsemogočni in najbolj u-smiljeni Oče, ponižno Te prosimo, da v svoji veliki dobroti ustaviš to čezmerno deževje, ki smo ga morali prenašati. Daj nam dobro vreme za vojskovanje. Milostno poslušaj nas vojake, ki Te prosimo, da bi oboroženi s Tvojo močjo šli od zmage do zmage, zdrobili stiskanje in zlobo naših sovražnikov in vpostavili Tvojo pravico med j
|	VELIKA	(
'VICTORY' KAMPANJA
j Amerikanskega j
Slovenca"
traja od 1. februarja do 15. aprila 1945
\ POSEBNA NAGRADA ZA VSE STARE IN NOVE NAROČNIKE JE j k I	VELIKI PRAKTIČNI
"GLOBALNI ZEMLJEVID"
% , dobi ga vsakdo, ki bo tekom te kampanje plačal celoletno naročnino. Pol- I j letne naročnine ne pridejo v upoštev.	I *	1
• POSEBNE NAGRADE ZA NOVE NAROČNIKE
' Za one, ki bodo listu "Amer. Slovenec'* pridobili tekom te kampanje nove naročnike, pa so razpisane posebne nagrade.
| NAGRADE SO SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE:
I ZA ENO CELOLETNO ALI DVE POLLETNI NOVI NAROČNINI DO-I BI VSAKDO, ki jih pridobi sledeče tri slovenske 10 palčne gramofonske plošče:
\	Stev. 23025 "PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA"
"OH, OH URA 2E BIJE" Stev. 23028 "VSI SO PRIHAJALI" 1	"MLINAR"
1	Stev. 23027 "MENE PA GLAVA BOLI"
}	"PA KAJ TO MORA BITI"
\ ZA DVE NOVI CELOLETNI AU PA ŠTIRI POLLETNE NOVE NA-I ROCNINE, pa dobi vsakdo ki jih dobi, DVE dvanajst palčni plošči in ENO deset palčno ploščo,.kakor spodaj navedeno:
Stev. 73001 "ZLATA POROKA", 1. in 2. del. (12 palcev) Stev. 73002 "KADAR IMAJO VSI JOŽETI GOD" (12 palcev) I	"BOTRI N J A"
I	Stev. 23026 "POBlC SEM STAR ŠE LE 18 LET" (10 palcev)
|	"JURIJ BENKO, VZEMI LENKO"
|	Poleg teh treh plošč za dve novi celoletni naročnini ali štiri nove polletne, dobi
j vsakdo še lepo povestno knjigo "ENA BOŽJIH CVETK".
}	Vse te tu določene nagrade pa veljajo samo dokler zaloga traja teh določenih
i predmetov. V slučaju, da med kampanjo en ali drugi teh določenih predmetov poide, si Uprava pridržuje pravico ukiniti te nagrade, ali pa jih nadomestiti s kakim drugim J predmetom iste vrednosti, ki bo na razpolago.
Zato kdor želi te nagrade naj pohiti z agitaciji, dokler so predmeti na roki.
GENERALNE VOLITVE MARSALA ALI KRALJICE
Da bo pa ta velika "VICTORY" KAMPANJA imela tudi kaj življenja v sebi, komo v tem času izvolili tudi novega MARŠALA ali KRALJICO vseh naročnikov "AM. SLOVENCA". Tekom teh volitev bo imel vsak naročnik "Am Slovenca" star ali nov pravico voliti. Glasove bo štelo po sledečem določilu:
VSAK DOLAR, ki bo v tem času plačan za stare obnovitvene naročnine, bo štel 100 glasov.
VSAK DOLAR, ki bo v tem času plačan za nove naročnine, pa bo štel 5.000 glasov:
Kandidata more prijaviti vsak. Tudi lahko se vsak sam prijavi. Pogoj je, da s prijavo mora poslati eno novo naročnino, zase, ali za drugega in z naročnino tudi seveda plačilo za naročnino. Brez nove naročnine ne more nihče prijaviti, ne postati kandidat. Po prejemu prijave m z isto vsaj ene nove naročnine, ki mora biti plačana. Uprava lista objavi ime kandidata in število glasov, ki jih s tem dobi, po zgoraj določenem redu.
Novim naročnikom se smatra vsakdo, ki ni bil naročen na "Am. Slovenec" vsaj šest mesecev pred prejemom njegove naročnine.
Tisti KANDIDAT (TINJA), ki bo ddbil(a) tekom te kampanje od 1. februarja pa do 15. aprila 1945 najvišje število glasov, bo izvoljen če moški
za častnega MARŠALA, če pa ženska pa za častno KRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca". Zraven tega bo dobil(a) častno diplomo v pozlačenem okvirju, kot glavno nagrado te kampanje.
Tisti, ki bo dobil drugo najvišje število glasov tekom te kampanje, bo izvoljen za častnega PODMARŠALA, če ženska pa za častno POD-KRALpJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca".
Tisti, ki bo dobil tretje najvišje število glasov tekom te kampanje, bo pa izvoljen z% drugega častnega PODMARŠALA, če ženska, pa za drugo častno PODKRALJICO vseh naročnikov "Am. Slovenca1'. Zraven dobita drugi in tretji glavni zmagovalci lepo častno spominsko diplomo kot kampanjsko nagrado.
. Za slučaj, da v tej tekmi dobita dva enako število glasov, sta oba upravičena do častnega določenega titelna in enake nagrade.
V kakem morebitnem sporu ali pomoti si Uprava pridržuje pravico razsodbe.
Z vsako naročnino, predno je mogoče isto upoštevati, mora Uprava sprejeti plačilo za isto, drugače ne pride v upoštev. •
Imena kandidatov bodo objavljena v "Am. Slovencu".
Vse pošiljatve in naročnine naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West Cermak Road,	Chicago S, Illinois
NA NOGE VSI, NA DELO ZA NOVIMI NAROČNIKI!
Stran 6
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 16. februarja 1945

Dušica - Rožam arij a
— Agnes Gunther —
• |. ■■ I	-	-	i •	/
"Moja prijateljica je zelo marljiva dama in dvomim, da bi hotela deliti svojo nalogo z dvema drugima."
"No, bomo videli! Vprašajte enkrat prav previdno ... Jutri pa prosim, da pridete V nam k obedu, grof Thorstein!"
"Obžalujem, presvetli! Jutršnji dan nujno potrebujem za svoje delo. Toda v kratkem pridem pogledat, kako se godi princesi."
"Grof Harro, ali ste vedno tako nedostopni?" —
Harro je zopet sam. Najprej odpre okna in vrata, da ga prepih reši tega vonja po cigaretah. Preveč ga spominja na ponude-no mu posojilo. Ne, rajši do smrti prebivati v razvalinah; nego sprejeti knezovo pomoč!
"Sicer bi pa ne bila tolikšna škoda, če bi se nekega lepega dne zidovi zrušili in bi se •ti v pomladi ne prikazal več. Saj te svet ne potrebuje!" Tako govori Harro sam s seboj.
Toda to so le turobne misli ob mračnem zimskem večeru, ko začenja tuliti tužni veter okoli voglov. — Svetilka razsvetljuje le del visoke, neprijazne sobe. Da bi se zdaj mogel lotiti svojega načrta, na to ni mislili. Tega bi tudi ne smel storiti, kajti na njegovo vedro razpoloženje je leglo ivje. Sveti ogenj je ugasnil! — Neprijetno tudi občuti, da danes še ni obedoval. Marte tudi ni doma. Pomagati si mora s čajem. Toda komaj zaplapola modri plamenček, že se oglasi v viharju hišni zvonec. Gra-ščak sam hiti odpirat vrata pismonoši, ki mu je danes prinesel med drugim tudi priporočeno pismo. Ob svitu majhne svetilke, ki gori v vratni dolbini, podpiše. Potem 3 toliko silo zapahne grajska vrata, da lučka v dolbini ugasne. Harro si mora v temi s tipanjem pomagati in neprijetno zadene ob marsikaj. Nevoljen je! Medtem je tudi modri plamenček ugasnil. Harro se vrže na stol, pošto položi zraven sebe ter godrnja: "Grozno! In ta mraz, ki sem ga sam spustil v sobo! Mislim, da se še vedno nisem rešil cigaretnega dima . . ."
Zdaj se loti pošte. — "Kaj, samo toliko za celo vi*sto osnutkov! Najrajši bi zahteval vse nazaj. To je sramota! Lutke iz voska bi mi več nesle! — Časopisi! — Po-nuda zavarovalnice za življenje —" Z divjim smehom jo vrže v kot. In končno debelo pismo. Strma in mučna pisava otroške roke! .. . Moj ljubi Harro!
Jaz Ti pišem, da veš! Meni gre dobro. Šivilja Rozika dela za Tvojo Snegulčieo obleke s srebrom. Jaz bi rajši hotela srebrno obleko. Te pa Rozika ne more narediti, ker je to sploh nemogoče. Morda bi to šlo v Parizu? — Snegulčieo imam zelo rada. Takoj sem bila videla, da si jo sam naredil. Je skoraj tako lepa ko Tvoja Marija. Ko bi ti bil igral Jožefa, bi bilo papanu všeč. — Vsi so odšli: Miss Whart, gospodična Braun. Bafceta mora v šivalnico. Kadar bom zdrava, pridem k Tebi in hočem prisluškovati Tvojemu zvenečemu studencu in božati Tvojega srnjaka. Mi nimamo zvenečega studenca, mi nimamo jaslic. Zato pa imamo lipo. Ali si jo čul, ko sem bila bolna? Kadar se huduje, meče svoje veje proti mojemu oknu ter šumi in šumi. Ima tisoč srčec, zelenih, mehkih, ki utripajo, kadar pride veter. In solnčni žarek prebiva v zelenozlati hišici! Lipa ima včasi rumene šopke, ki nihajo. Tedaj pride vse na obisk. Ves dan imajo svatbo in šopki nihajo in srčeca utripajo. Goslajo in orglja-jo. Celo mravlje se odenejo z belimi krili ter plešejo, da jim ni treba vedno delati. Ko je solčni žarek zaspal v svoji hišici, pride luna. Tedaj pa ne smemo ven, je prepovedano ! Enkrat sem pa vendar to storila. In kaj je bilo? — Svatje so spali, orgle so mirovale in gosli in flavtice. In kaj misliš, da je delala lipa? Jokala je! — Z vsemi sr-čeci in šopki. Mesec je zbodel vsako solzi-co in postala je srebro. In Ti misliš, da po-
znaš lipo! Ti je še vedno ne poznaš, zato Ti pišem. Šivilja Rozika mi je rekla, da ne gleda noter; Tebi to pišem, ker vem, da Ti ne porečeš: laž. Zato si moj prijatelj! Ljubi Harro! In vendar so srebrne oblekce in zlati čeveljčki. Lipa to tudi ve in morda joka radi tega, ker mora biti sama pri mesecu ponoči. To je naloga o lipi!
Tvoja dušica.
Minila ga je slaba volja! Velika soba ni več mračna, duh po cigaretah ga ne moti več. V poletni noči šumi lipa! Nežna ročica se oklepa veje. Čemu plakaš, lipa? Vprašuje srebrn glasek ... Z dolgimi koraki meri Harro svojo sobo.
Medtem je bil prišel Mart in je v peči dobro zakuril. Nežna, prijetna toplota lega po sobi. Zunaj še vedno stoka vihar ter se lovi po jelkinih vejah. Svetilka zdaj bolj prijazno obseva mizo in risalne predmete. Iz kotička pa zro lepe črne oči srnjaka, ki se je bil z Martom skrivoma zmuznil v sobo. Tudi samovar je že začel prepevati svojo prijetno pesem. —
Kot začaran obstoji Harro pred visoko, temno omaro . . . Domneva, da vidi sliko, ki se je že polastila vse njegove duše, za katero je danes ves zasopel drvel.. . Vidi veliko častno dvorano z belimi stebri, na katerih čepe tuje živali z nejasnimi grbi v krempljih. Svečane stene, ob katerih stoje dolge postave: vitezi in dame, vse nejasne, meglene! Samo oči žive! — In po dvorani stopa v svitu neke oddaljene svetlobe nežen otrok z odprtimi, sanjavimi očmi. Njegove noge so blede, gole in v dvignjenih rokah, katere izteza v hrepenenju in prošnji, nosi nekak čuden dragulj, iz katerega švigajo krvavordeči žarki. — Globok vzdih iz širokih prsi in slika je izginila! Pred Harrom stoji zopet črna omara.
Zdaj Harro zapre oči. Tipaje stopi v najmračnejšf kot svoje velike sobe, ki je poln&senc. Tu položi glavo na svoje roke. Njegovo srce je polno le ene želje, ene volje ! Ko bi živel Bog, ki bi me hotel usliša-ti! Toda kaj pomenja gospodarju vseh svetov in milijonov solne neznaten zemeljski črviček! Osamljeno je v prsih srce in brez moči, kadar ga zopet zapusti divje ustvarjajoče šumenje, v katerem se rode velike misli. Harro zastoka. Ko bi mogel za tem šumenjem! . . . Njegova duša zleti v temno noč . . . Nekam! Kamorkoli . . . Toda brž se Harro vzravna "Jaz sem norec!. . . Mar je kdo že dobil odgovor? .:. Kaj vob-če hočem? Zdaj je treba stisniti zobe, ti sam s seboj razdvojeni človek, ti razvalin-ski grof! Naj kriči kamenje! Pridržati moraš, kar ti je podarilo l Od koga podarilo? — Kri mu vzvalovi. — Če bi to sliko zmogel — srce bi mi počilo od radosti. Moram postati katoličan in prižgati svečo ka-kemiLsvetniku. Nekomu se moram zahvaliti. Ali jo naj prižgem tebi, dušica ? —"
IV. Dvorana stebrov.
Visok sneg pokriva grad in mestece. Težki, sivi oblaki se pode globoko pod nebom. V somraku zabrle lučice v visokih grajskih oknih. Danes se je tam gori pojavilo dvoje novih oči. Gospa Hardenstein, nova vzgojiteljica dušice, je prišla in pričakuje v svojih prostorih z veliko nestrpnostjo grofa Thorsteina. Gospa ne ustreza popolnoma (lami v črni svili, kakor jo je bil orisal knez Harru. Presveža je še, rdečelična in tudi preenergična. Na prvi pogled se ji ne vidi, da je kosa že kruto gospodarila v njenem cvetličnem vrtu. Le v njenih modrih očeh je nekaj, se zdaj prikaže, zdaj znova izgine. Nekaj, kar priča c dejstvu, da je že zrla grozi v oči.
(Dalje prihodnjič)
RUSI SE BLIŽAJO REKI
ELBI; NOVI USPEHI NA ZAPADU; DRUGE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani) kanci so prodrli na bataanskem polotoku za 11 milj naprej. Zasedli so Abucay na vzhodni strani obrežja, ki je važna po-zicija.V južnem delu mesta Manila divjajo še vedno spopadi, j Ostanki japonskih čet se trdo-! vratno upirajo po skrivališčih. Vest iz Tokio omenja, da so A-merikanci invadirali otok Cor-regidor, ki je kakih pet milj od jbataanskega obrežja ob vhodu ; v zaliv. Vest pa še ni potrjena. Ameriške leteče trdnjave so v ! sredo na novo bombardirale Tokio in druga japonska rnesta.
JAPONCI SE BODO SELILI V MANDŽURIJO
Washington, D. C. — Poroča se, odkar ameriški bombniki i stalno prihajajo na obiske nad Japonsko in isto bombardirajo, !se japonski vladni krogi pripravljajo, da bodo preselili ve-
- i i
lik del svojih vojnih tovarn v Mandžurijo. Celo vlada se zna preseliti, pravi vest. In če bodd lepega dne pritisnili v Mandžurijo Rusi, kam se bodo Japonci selili po tem, na luno?
DELO DOBI V TISKARNI
"Amer. Slovenca" izučen tiskar, ali pa vsaj z delno skušnjo, j ki zna delati na tiskarskem stroju "Goss Comet Press". Sprejme se tudi tak, ki bi se hotel učit tiskanja. Dela lahko polni čas, ali le delni čas. Vpra-šajte ali pa pišite na: Upravo . Amer. Slovenca, 1£49 W. Cer- I mak Rd., Chicago 8, III. x3
PRODA SE
2-nadstropna zidana hiša s 4 stAnovanji, 2 po 3 in 2 po 4 sobe. Kurjava na peč. Nahaja se na 1824 W. 22. Place, Chicago. Pokličite lastnika Martin Seni-ca, 6101 So. Artesian Ave., po S. uri zvečer. Tel. Grove Hill 3138.	3x
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine jamči Vam
in Vašim otrokom	I
; Kranjsko-Slovenska ! Katoliška fjj^ Jednota ;
|	SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43%
I Najstarejša slovenska podporna organizacija
> v Ameriki... Posluje že 51. leto.	,
| Članstvo: 39,811_Premoženje: $5,900,000 '
I Če hočeS dobro sebi in svojim dragim, zavaruj »e pri najbolj Si, , pošteni in nadaolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO- ' VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruje! za ( | iinrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in oncmcglostL
)	K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60.
k leta; otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod tvoje okrilje.	'
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate	(
) sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. s ______j
, X. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot, če ie nisi	\
član ali članica te mogočne ^in bogate katoliške podpora« orsani-	/
zarije, potrudi se in pristopi takoj.	J
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti	j
se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev	\
|	K. S. K. Jednote, ali pa na:	(
GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU j 351-353 No. Chicago Street, Jolict, Illinois
1 Društvo ^^sv. Jožefa
ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND. (Collinwood) OHIO	(
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler , niste še prestari.	>	<
V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji I društvo tudi razne vrste športa za mladino.	1
Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue, Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St., Cleveland, Ohio. I	Zdravniki: Dr. Skur. dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opa&ka.-.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
gpf LOUIS J. ZEFBAN
1941 W. Cerraak Rd., Chicago, Illinois Sll^^ttž	v Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOC IN DAN.
Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitov&nja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.
»	i
DR. FRANK T. GRILL	!
)	ZDRAVNIK in KIRURG
/	Stanuje in ordinira na: "	|
2	1
\	1858 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois	1
\	od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob
t .	nedeljah po dogovoru.	j
/	Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955	j
i	\
AH ni za scagat? Prej je bila (pod Aleksandrom) diktatura in v Glavnjači je bila zadušena vsaka svoboda z batinja-tijem in še vse hujšim, in dolži-}*o duhovnika dr. Korošca, da je imel pri tem kot minister prste vmes. Zdaj je prišlo do delnega "osvobojenja," ko so pognali nemške mesarje, pa je zopet le diktatura. "Obzor" poroča:
Najvažnejše v vsaki diktaturi pa je to-le: Tito je vpeljal novo tajno policijo. Imenuje se sekcija za obrambo naroda. Ta sekcija pošilja okrog špi-jone, da poslušajo kaj narod govori in da tako zabranijo narodu vsako nespoštljivo mnenje o vzvišenosti diktatorja. Za šefa te sekcije so izbrali nekega bivšega srbskega popa. Ta sekcija sedaj lovi vse, o katerih sodijo, da so proti Titu. Ker je teh mnogo, ima ta nekdanji pop seveda dosti dela. Strah pred novim režimom se širi po vsej deželi.
Diktaturi je sledila diktatura, razlika pri policiji je le, da je bil za glavnega policista prej katoliški fajmošter, zdaj pa srbski pop.
Pa ste upali, da bi v Trstu 3once slovensko sijalo, da bi na Koroškem v svobodi zapeli "Tam čez izaro . . da bi v novi Jugoslaviji prišlo do "a-meriške oblike demokracije, ki edina jamči ljudstvu resnično svobodo," pa "še širi strah pred novim režimom po vsej
deželi." Ali ni za scagat?
★
"Fantje »e zbirajo, v vojsko marsirajo . . -." tam v Cleve-iandu in proti komunizmu narsirajo. Ni čuda, da pri A. D. vidijo travo rasti in slišijo bolhe kašljati. My, my ... pa
je tiste robe vsak dan več.
★
Najdejo se ljudje, ki grejo .kozi dm in strn. Fine and landv, ako gre za dobro stvar, 3rav blizu svetniškega šajna 'jodo. Šajn pa pride v nevarnost, ker tako drvenje se lahko izpremeni v fanatizem, in :o je slaba reč. Nekdo je bil jbreenik, come il faut. "Tudi v ;mrt!" Posvarjen je bil. "Pe-:er, Peter . . . trikrat me boš zatajil." Nix do, je trdil še naprej, in hudo je bilo, da so te-■cle solze. Pa je bil tam gori Matanael. Kritičen možakar. Mesija. "Odkod ?"• "Iz Naza-•eta !" Hm ... se namrdne Na-tanael, "od tam ne more kaj mda priti!" Ali ni to skoroda nesramno? Pa pride iz božjih 1st: "Pristen Izraelec," toraj mož, da jih je malo. Have your choice.
*
Da sta Adamič in Kristan
spravila Sans v komunistične «rode. Menda ni natolcevanje. Kajona. Iz narodnega vodovja, )a v komunistično močvirje. Kajona. Postaviti smo se morali na noge, saj je še katoliški komunizem slaba in od samega papeža obsojena roba, in papež ima že prav, ko gre za idejni komunizem, ker .to je >laba reč, in naj se tudi odene s katoliškim plaščem. Ekonomski komunizem pa je bil nekoč pri resničnih kristjanih uzor, in še v modernih časih je isti uzor v samostanih, katoliških samostanih. Beseda pa je beseda.
Druge muhe imam. Ali sta Adamič in Kristan komunista? Še tožit bi te šle, ako bi tako trdil, ker prvi' je napreden, drugi socialist.
Pa vidim vesti, da je že zdaj 7 osvobojenih delih Jugoslavije vse le komunistično najslabše vrste, pravcati terorizem za /se, ki niso komunisti od pet io glave, in čistokrvne pasme. A.ko je tako, nastane prekerno
J. M. Trrmk
vprašanje, Če se nista tudi A-damič in Kristan namazala, ker voda teče na komunističen mlin, in ta ne mara ne naprednih, ne socialistov. Izgleda, da so vsi namazani, ako so vesti resnične danes in bo tako tudi jutri.
*
Well, jaz rad malo počakam,
sem hitro počasen, pa se le rad tudi malo pomarnvam. Stalin je paktiral s Hitlerem, in v Ljubljani so paktirali s Hitlerem. What's the difference? Malo štoknejo Stalina pod nos, hudo pa stokajo pod nos radi pakti-ranje v Ljubljani. Rečem in pravim, da želim in bi srčno želel, da bi res ne bilo razlike, in bi ne obevljala tista grda: Quod licet Jovi, non licet bovi... ampak štoka mi pod nos, da Stalin ni oblekel Rusov v nemške uniforme, v Ljubljani so se oblačili in prisegali!! No difference? He?
oneWDAYKI
VITAMIN	TABLETS HL
"T* IITN*X of it t Yonr min-	tj
x i ream daily requirement* ^^Pfr rf A and D Vitamina or of t-J V* . Ii Complex Vitamins, in one fwC^ E Jf pleasant tablet. Bcmcmber	\
the narse ONE-A-DAY (brand) Vitamin Tableta. R \ t
pSi«- NERVINE
W^ZSM TfcO TENSE nerves make Vt'Sr-TMM MJ yon Wakeful, Cranky. t\rV « Kwtfeas? Dr. Kile* Nerrine ^P*	lessen Nervous
KW ^ V< I Tea»»on- «t at yoor drug tj?	store. Bead directions and
I use only aa directed.
Alka-SeItzer|P^j
W HEN Headache, Ifns-	HTj^/f J
" cclar Pain* or Simple	ji l ^^
Neuralgia, Distress after	I -
Urals. Gas on Stomach, or	\ "Moraine After" interfere
with your work or spoil	/) i \
yocr fsq, try Alka-Selteer.	j|' |
"Lei Me Get You Some
\\TITH YOUR responsibilities, . ,W can you afford to let a Headache, Muscular Pains, Functional Monthly Pains or Simple Neuralgia slo-sv you down? Dr. Miles Anti-Pain Pills have been bringing relief from these common discomforts for nearly sixty years.
•} Countless American housewives consider Anti-Pain Pills almost as much of a necessity in the medicine cabinet, as is flour in the kitchen cupboard.. They have Dr. Miles Anti-Pain Pills in the house, many of them carry these little pain relievers in purse or handbag. They are prepared for these minor aches and pains that sometimes occur in almost every family —ARE YOU? Dr. Miles Anti-Pain Pills are pleasant to take and do not upset the stomach.
Get Dr. Miles Anti-Pain Pills
at your, drug store. Regular package 25 tablets 25#, Economy package 125 tablets $1.00. Read directions and use only as directed.
i DR. H. M- LANCASTER :
Dentist
2159 West Cermak Road •
Telefon Canal 3817
H	>
h	(ogel Leavitt St.)	>
'i	CHICAGO. ILL.	>
A_ _•
;--------
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Ave.
Telefon Canal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobotah od 9:30 do 7:00 zvečer. --- - - ■ ■ - - ■ - _