Št 201. V Ljubljani, torek dne 20. septembra 1910. Leto 1. : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob */*6. uri zjutraj, 8 ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18*—, polletno K 9 — četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za Inozemstvo celoletno K 28-—. Neodvisen političen dnevnik, : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. 20. IX. Zgodovinar, ki bo zbiral kroniko slovenskega političnega življenja, bo moral koristatirati, da se je 20. IX. 1908 rodil v Slovencih začetek največjega narodnega izdajstva in hinavščine. Solze so takrat pretakali slovenski rodoljubi in domoljubi iz čistega narodnega čuvstvovanja. Prisegali so si zvestobo, slogo, skupno delo, vse možne in nemožne stvari. 20. IX. 1908 so hoteli Slovenci postaviti za mejnik bodočnosti v zgodovini slovenskega naroda. Danes sta minuli jedva dve leti in že vidimo, da so vse tedanje obljube ostale besede, za varanje slovenske javnosti proračunjeno slepilo. Ravno v zadnjih dveh letih se je v našem narodu izkazalo, kaki slabiči in propalice se mu postavljajo na čelo kot voditelji; ravno ta čas je dokazal, da vse solzarstvo, slogarenje in narodno jadikovanje ni bilo piškavega oreha vredno. Ob prezgodnjem grobu Lundra in Adamiča se je našel slovenski škof, ki se je prodal Nemcem in v pastirskem listu očitno delal reklamo za nemške denarne zavode. Lunder in Adamič se morata obrniti v grobu zbog dejstva, da so se pojavile izdajice lastnega rodu, ki so si izmišljevale velesrbske zarote na Slovenskem le zato, da bi pred vlado očrnile lastne brate, same sebe pa ukovale v nebesa. Kar so klerikalni voditelji nečuvenega in slabega prizadjali po 20. IX. 08 do danes slovenskemu ljudstvu, se ne da v kratkih besedah izraziti; zato treba knjig, da bi jih mogle za zgodovino Slovencev piimerno oceniti. In naša napredna javnost? Kakor kup slame je zgorelo njeno narodno navdušenje Idealne besede po 20. septembru 1908. se izpreminjajo v čimdalje bolj žalostna dejstva Mesto preporojenja, mesto pomlajenja narodno napredne stranke vidimo boljinbolj rastoč razkol. Na eni strani starikasto in onemoglo strahopetstvo, na celi črti nazadovanje in umikanje, na drugi strani mladeniško navdušen in odkritosrčen odpor stremeč po reformah in po udejstitvi lepše bodočnosti napredne misli. Nasilstva, terorizem in korupcija je dosegla letos 20. septembra v naših političnih razmerah višek. Generacija, ki ima danes vodstvo slovenskega ljudstva v rokah, je skozinskozi pokvarjena in nevredna življenja. Za te ljudi bi morali umirati Adamiči in Lundri vsak mesec in po večkrat. Že pa se svita dan, odspod navzgor raste nevidna moč širokih mas. Odspod navzgor se z zavednostjo množi umevanje za socijalne in narodne zadače. Lunder in Adamič! Še pridejo časi, ko bodo delali Slovenci Vašim imenom čast! Lunder in Adamič sta junaka nižjih slojev. Treba je le, da se ti otresejo kleri- kalnega in liberalnega jerobstva in slovenski narod bo dostojneje slavil 20. september kot je to storil danes. Iz slovenskih krajev. Iz Mokronoga. Dne 18. septembra so prišle Marijine hčere v Mokronog, kjer se je blagoslovila zastava mokronoške Marijine diužbe. — Iz občinstva, ki je stalo na trgu, so se slišali razni dovtipi. — Toda pustimo jih in ne ovirajmo jim organizacije, kajti s tem se pokažemo značajneje kot oni, kadar nastopi „Sokol". — Povdariti pa moramo nekaj: Po Gorici in tudi po Mokronogu je iskal župnik Bukowitz kumico novi zastavi, a vsaka je čutila v sebi toliko naprednega duha, da se je za to „častno“ mesto zahvalila. Le mati županja, ki je bila za botro kot zadnja naprošena, se je zelo spoštljivo odzvala prošnji ter prišla h krstu v belih rokavicah in v sprem stvu dveh .guvernant'1. — Povedati moramo še nekaj, kar si je župnik Bukowitz ta dan dovolil: na trgu je stalo par radovednih tržanov, med njimi tudi neki mo-kronoški Sokol, ki ga župnik že od nekdaj sovraži in ga ne more živega videti. Ko mu je župnik prišel po trgu nasproti na čelu svojih garjevih ovc, mu je ukazal, naj se takoj odstrani, ker zanj tam ni prostora. Pokazal je pri tem edino nanj ter zamahnil z roko po policijski maniri. Ravno tako je gonil v cerkvi odlične dame in stare ženice iz klopi, ki so plačane za leto, ter posadil vanje svoje izvoljene device. — Dasiravno smo župnika Bukowitza že opetovano opozarjali, se vendar še ni odvadil svoje vse oblasti. Zapomni pa si naj, da se bo drugikrat premislil in uradnih ljudi ne bo več tiral z javnih prostorov, kajti težko, če bo imel sploh koga goniti iz cerkvenih klopi. Splošni pregled. Družba »Dante Alighieri" in Avstrija. V Perugii se vrši kongres italijanske družbe »Dante Alighieri", ki zasleduje v celoti take cilje kakor „Aliance Francise" na Francozkem: Gojenje jezika in kulture doma in na tujem. Družba šteje sedaj 55.000 članov, med temi 8000 v inozemstvu, podružnic pa je 285 in sicer 75 v tujini. V poročilu, ki ga je podal predsednik kongresu, se pravi, da se družbi ne more prepovedovati, da ne bi branila narodnosti tudi v onih deželah italijanskega porekla, ki ne pripadajo kraljevini Italiji in ona res opravlja to delo, ko se bori proti propagandi onih izvenitalijanskih družb, ki nikakor ne skrivajo svojih politiških nakan. Potem se še veli v poročilu, da se mora pazno slediti delu pangermanizma v Trentinu, kakor tudi .rovarjenju" slovanstva v Avstriji ob morju, ^osebna pozornost je še posvečena Slovencem na Goriškem, v Trstu in v Istri. Clemenceau o parlamentarizmu. Bivši francoski minister predsednik se je v Argentiniji zelo uničujoče izrazil o parlamentarizmu. Tudi parlament — je trdil — je jata, katere povprečnost se še mora dognati. Parlament je slabo organiziran, da, prav revno. To je še kamena doba razpravljanja. Vse je urejeno tako, da se vendar ne bi kaj izvršilo in pri tem imajo parla-mentarji sijajen uspeh. Oni izgubljajo čas in zapravljajo moči. Pri tem si pa želijo vsi narodi parlamenta, če ga še nimajo, drugi se pa vprašujejo, kako bi mogli izhajati drugače. Parlament ne kritizira uredb, ampak može. Če hoče kdo zabraniti kak sklep, se vse oprime sistematske obstrukcije. Potem slede hrumeče seje, pri katerih se mečejo ministrom kot argumenti tintniki v obraz. Parlamentarci se obnašajo liki otroci, ki si jim dal uro in ki jo potem obdelajo s kladivom. Neskončno zlo parlamentarizma je strast retorike, teatralna stran razpravljanja. Nam Latinom je prinesla velikansko škodo. So parlamentarci, ki same strasti po tri dni govore. Slišal jih nisem, a videl sem jih. Parlament bi moral biti enak upravnemu svetu, ne da bi bilo pri razpravljanju javnih interesov potrebno, da zavzamejo govorniki pozo tragičnih junakov. — Clemenceau pač ne bode nič opravil, parlament ostane parlament. Imenovanje kardinalov. Iz Rima javljajo, da je papež sedaj definitivno sklenil sklicati še pred potekom tega leta in sicer najbrže v decembru kon-sistorij, ki bode imenoval nove kardinale Ker je sedaj 18 kardinalskih sedežev nepo-polnjenih in ker noče Vatikan za leto 1911 — petdesetletnica proglasitve Rima glavnim mestom Italije — sklicati nobenega konsis-torija, se ne da še nadalje odlagati z imenovanjem kardinalov, ker je treba zamašiti vrzeli. Dasi se govori o imenovanju ame-rikanskega kardinala, merodajni krogi vendar trdijo, da se to ne bode zgodilo, kakor tudi najbrže to ne, da bi bil imenovan kardinalom kak nemški ali avstrijski duhovnik. Vidi se pač nakana, da hoče Vatikan, kakor vedno, same Italijane za kardinale, saj je te časti še k večjem deležen vsake svete čase enkrat kak Španec ali Francoz. Nemčija pred volitvami. Nemčija mora misliti na bližnje volitve, pri katerih bode zelo težko braniti današnjo meščansko državo napram socija-listovski povodnji, za kojo dela Viljem neprostovoljno toliko uspešne reklame. Bethmann-Hollvveg že išče geslo, s katerim bi vodil bodoče volitve. Po neki vesti bo geslo vladine stranke .obrana narodne lastnosti" to je, čuvanje visokih carin in osredotočitev .pozitivno delujočih" elementov. S tem b dobila negotova Bethmann-Hollwega politika izrazitejšo črno-modro barvo fevdalno klerikalnega bloka proti industrijalnim liberalcem in celi levici. Visoke carine so pač koristile agrarcem, ali globoko so se doj-mile delavstva, ki tvori znaten del nemškega naroda. I obični meščan glasuje za socija-lista, da izrazi s tem nevoljo nad draginjo živil. Zmage socijalistov še vlade najbrže niso uverile, da goni sama vodo na rdeči mlin. Cesar Viljem s svojimi govori največ škoduje, ali on bo še gotovo vedno govoril. Dnevne vesti. Klerikalna korupcija za liberalnim terorizmom. Sourednik .Slov. Naroda" g. V. M. Zalar je na abiturijentskem shodu nar. radik. dijaštva v Trstu predlagal zaupnico županu Hribarju in dr. Žerjavu, česar pa gospodje upravni svetniki .Narodne tiskarne" niso mogli preboleti. Pri zadnji seji upravnega sveta so si izbrali tudi g. Zalarja za žrtev in mu odpovedali službo, dasi je sam predsednik dr. Tavčar še pred kratkim izjavil, da ima Zalarja čisto rad. Klerikalci, ki imajo zadnji čas iz naprednih krogov zelo dobre informacije, so tudi za ta liberalen akt neznosnega terorizma gospodov v .Narodni tiskarni" zvedeli in porabili so priliko, da poskusijo pri liberalni žrtvi s klerikalno korupcijo. Včeraj dopoldne je namreč pričakoval pred justično palačo urednik .Slovenca" g. Mojškerc sodnega poročevalca .Slov. Naroda" g. urednika Zalarja. Brez posebnih uvodov in opravičevanj ga povabi za sotrudništvo .Slovenca". Pove mu pa, da bi to sotrudništvo obstojalo v tem, da bi g. Zalar pisal za »Slovenca" notice izza naprednih kulis. Mojškerc je torej g. Zalarja kar direktno naprosil za špijonažo. Zatrjeval mu je tudi slovesno, da o tem .sotrudništvu" ne bo vedel nihče drugi kakor on in njegov kolega Štefe. Da bi noben sum na Zalarja ne padel, mu je naznanil, da bi ga v »Slovencu" od časa do časa napadli! Zaradi večje varnosti je celo objavil, da bi dajal Zalarjeve rokopise prepisati in prepise izročal tiskarni. Honoriralo bi se mesečno. Umevno je, da je tak poštenjak in značaj kot je g. Zalar kar omedlel od sramu, da se sploh kdo upa nanj staviti take ponudbe. Kakor znano, je g. Zalar tajnik .Svobodne misli" in je svojčas izstopil iz cerkve ter je sedaj brez konfesije. Vse to ga je stalo že neznansko materijelnih žrtev, on pa je ostal kakor kristal čist značaj zvest svojim principom. Včeraj pa se mu upa priti .Slovenčev" urednik, hoče izrabiti njega kot žrtev liberalnega terorizma in mu stavi take podle ponudbe. Mojškerc se je to pot pač temeljito zmotil! Zalarjeva, od klerika cev tolikokrat že prokleta svobodomiselna etika, stoji visoko, visoko nad katoliško- Emar LISTEK. MICHEL ZfiVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [101 j .Povejte mi gospa Pierina, ali ima navado piti, preden zvečer zaspi ?" .Pa še mnogo pije; to prihaja gotovo od vročice." .Kaj pije?" .Vodo. Voda je v steklenici, ki stoji na mizi poleg postelje." , Matrona je pozorno motrila papeža, ko je govorila te besede. ., , . Papež je molčal. Ne da bi se bil obotavljal; toda njegova pohotna razdraženost mu je vodila misli daleč od te neposredne resničnosti. Zaprl je oči ter sanjaril tako nekaj minut. Nenadoma pa se je šiloma premagal in se vrnil k razgovoru. In zapazil je, da je Pierina izginila. Nestrpno je udaril z nogo ob tla, in že je bil segel po kladevce, da bi udaril ob zvonec. Ta hip pa je prišla Pierina nazaj. V roki je držala steklenico. Stari Borgia se je nasmehnil. V tem njegovem smehljaju se je izražal nekakšen ponos, da ima tako dobro dresirane služabnike, ki razumejo njegove misli, ne da bi mu jih bilo treba tolmačiti z besedami. .Menila sem," je dejala Pierina, .da vam je najbolje kar prinesti steklenico. Šla sem po njo. Napolnjena je do polovice, s svežo, čisto vodo." Postavila je steklenico na mizo, ne da bi Borgia kakor- koli pokazal zadovoljnost ali nezadovoljnost. Rekel je samo: .Pierina, idite torej povedati abatu Angelu, da ga nocoj ne potrebujem. Zaspan sem, in branje bi me utrudilo. Nato pridite nazaj." Matrona je izginila. Borgia je naglo stopil k steklenici. In nič se mu ni tresla roka, ko je spustil v vodo tri kapljice Magine tekočine. Barva vode se ni izpremenila. Povohal jo je: tudi posebnega vonja ni bilo čutiti. Nato se je vrnil v svoj naslanjač. Ko se je matrona vrnila, je bil njen prvi pogled na steklenico. Počakala je molče, kakor da bi že naprej vedela, kaj se ima zgoditi. Lahko se umakne, gospa Pierina," ji je rekel papež mirno. .Ne potrebujem vas več . . . Sicer pa, nesite to steklenico nazaj, kjer ste jo vzeli. Kaj, vraga, hočete, da naj počnem z njo? . . ." Matrona je vzela steklenico ter jo prav očitno pokrila ____________ —-\ ^ A /1 IvAlrn«) K * Vi a! rt n AlfrtflAT« H r\ Papež je dospel do koliko bled je bil, roke bilo suho, in dihanje mu je šlo sunkoma. Vstopil je.' vrat. Počasi jih je odklenil. Ne' so se mu nalahko tresle, grlo je koncem svojega ogrinjača, jo hoče skriti. Nato je odšla. kakor bi hotela pokazati, da Pogreznjen v svoj naslanjač, je bil papež iznova pričel ugibati, kaj vse se more zgoditi. Nato je začutil, kako mu nestrpnost zamolklo utriplje za senci. Vstal je in storil nekaj korakov, čakajoč minute, ki si jo je bil določil. Okrog poldesete ure je zapustil svojo sobo ter nenadoma krenil proti Rositini, stopajoč s trdnim, gotovim korakom. V nekem temnem hodniku pa je nenadoma stala pred njim gospa Pierina. .Pila je,“ je zamrmrala. .Nato je kmalu zaspala. Zaklenila sem vrata; tu je ključ . . Borgia je vzel ključ. Matrona se je bila umaknila in izginila kakor pošast, ki razprhne pred očmi, ko je storila svoje zločesto delo. Slabotna luč je razsvetljevala sobo. Postelja je stala na levi, zavita v svoje visoke zastore iz brokatne svile. Ob vzglavju postelje je bil na elegantni mizici krožnik iz kristala. Na krožniku je stal poleg usodne steklenice kozarec, izpraznjen skoraj do dna. Ob znožju postelje, za zaveso, je bila druga mizica, na nji pa voščenica, ki je širila medlo mehko svetlobo. Vsled te celotne raz-poredbe je deklica ležala v senci. Borgia jo je komaj razločil. Bolj ugibal je nego videl valove njenih las, ki so ji obdajali lice, profil telesa pod odejo in razgaljeno roko, ki je počivala na njej — roko, ki je bila tako bela, da se je svetila v polmraku. Prišlec je vztrepetal ... Nato je rahlo zaprl vrata, ter se približal po prstih. Sklonil se je . . . Kako jo naj zbudi, če ne s plamenečim poljubom, da se bo morala vzpeti pokoncu, vsa tresoča se od pohotnosti, s katero jo je navdala pijača? . . . Iskal je ust mlade deklice, in njegovi žareči prsti so se dotaknili njene brez-madežnobele roke. Toda ves propadel je odskočil nazaj; njegova roka se je sunkoma umaknila, še preden so imele ustnice čas, dotakniti se dekličinih . .. vstal je, s sragami groze na čelu, oči polne neizrekljive strahu. Roka, katere se je bil dotaknil, je bila mrzla — tako ledeno mrzla kakor roka mrličev. In v črtah telesa, ki jih je ugibal pod odejo, je bila otrplost, ki si je ni bilo mogoče napak tolmačiti. ______________________________________ (Dalje.) jezuitsko etiko klerikalnih redakterjev! Klerikalcev pa res že ni ničesar sram! Klerikalna gonja proti naprednemu učiteljstvu. Predaleč bi nas peljalo, ko bi hoteli danes še dokazovati, da so klerikalci največji nasprotniki našega šolstva in našega učiteljstva. Niti za tisto učiteljstvo, ki trobi v klerikalni rog, niso klerikalci do danes še ničesar storili, naprednemu učiteljstvu pa so že davno napovedali boj na nož. Napredni učitelji so danes pač na deželi najbolj osovražene osebe, ker so župniki in kaplani proti njim nahujskali »naše dobro ljudstvo." Brezštevilne denuncijacije, ki seveda slone vseskozi na podlo-lažnjivi podlagi, so sad teh klerikalnih hujskarij. Med tiste učitelje, ki klerikalci najbolj ščujejo proti njim, spada brezdvomno gosp. učitelj Petrič, ki je bil doslej na Rudniku pri Ljubljani. Klerikalci so ga hoteli na vsak način uničiti. Izmislili so si klerikalni poštenjaki na Rudniku, da je g. Petrič neki šolarici, Angeli Babškovi, samo zato dal dobro šolsko izpričevalo, ker mu je nosila krače in klobase ter cigare in cigarete. Občinski odbor je sestavil ovadbo, jo poslal okrajnemu šolskemu svetu in dosegel, da se je uvedla proti g. Petriču preiskava. Okrajni šolski nadzornik gosp. Gabršek je osebno prišel na Rudnik' stvar preiskovat. Gosp. Petrič pa je proti rudniškim klerikalnim velmožem Babšku, Jeršinu, Kamnikarju in Mlakarju vložil tožbo zaradi žaljenja časti. Doslej so bile že tri obravnave, ker so možakarji imeli pač pogum blatiti čast poštenega učitelja, nimajo pa poguma, da bi svoje dejanje priznali in se skrivajo drug za drugega. Zato je bilo treba vabiti vedno nove priče in razprave prelagati. Včeraj se je vršila spet v tej stvari razprava, pri kateri je posebno obtoženec Jeršin nastopil skrajno nesramno. Tolkel je s pestjo po zatožni klopi in vpil obrnjen proti g. Petriču: „Že 25 let sem v občinskem odboru, pa take surovine še nisem videl, kakor je tale!" Včerajšnja obravnava se je spet morala preložiti, da se zasliši še okrajni šolski nadzornik g. Gabršek. — Da je pri nas na Kranjskem tako daleč prišlo, je veliko krivo tudi dosedanje vodstvo narodno-napredne stranke, ki se je za učiteljstvo brigalo samo ob času volitev, ko je učitelje potrebovalo, sicer pa je samo obljubovalo in prav ničesar ni storilo za učiteljstvo. Danes se to — žal — bridko maščuje. Nemška mestna dekliška šola v Ljubljani. Ker je občinski svet sklenil skrčiti petrazredno nemško deško šolo na tri razrede, so Nemci pritiskali z vso paro na to, da nalove kar največ deklet v nemško dekliško mestno šolo. Ker nimajo Nemk, love vanjo Slovenke, ker še teh v mestu zadosti ne dobe, vsprejemajo iz okolice dekleta kot „privatistinje“. Letos so jih nalovili toliko, da so mogli otvoriti II. razredu vsporednico, dasi je bilo lani v I. razredu le 28 učenk. Kakor se nam poroča, imajo letos v tej šoli svoje otroke celo najuglednejši meščani, ki se radi postavljajo s svojim narodnjaštvom in ki se trkajo po prsih, kadar love kako delo. Stariši, ki ne znajo niti besedice nemški, pošiljajo svoja dekleta v to čisto nemško šolo, kjer poučujejo po Peerzovih navodilih in pod Belar-jevim nadzorstvom najbolj zagrizene učiteljice naše otroke v strogo nemškonacijo-nalnem duhu. Za danes toliko. Vprašamo pa, ali so mestnemu šolskemu referentu znane sleparije, s katerih pomočjo raste šte vilo učenk na tem zavodu? Klerikalno poštenjaštvo. Klerikalci so zadnje dni polnih ust, ponosno se tr kajo na svoja votla prsa svojega narod njaštva in govore o pogodbah, ki so jih imeli naprednjaki z Nemci. Smešno je, da govore ravno o narodnjaštvu oni ljudje, ki so od Nemcev tako odvisni, da se brez njihovega dovoljenja niti ganiti ne smejo. .Slovenec* in .Domoljub* delata reklamo za Kranjsko šparkaso, da zastonj ne, to ve vsak otrok. Vodja klerikalcev in šefredakter .Slovenca* škof Jeglič ob vsaki priliki koketira z Nemci in jim dela komplimente, da bi si izprosil kake podpore za svoje bankerotne zavode in falitna podjetja. Kle rikalci so za nemške novce prodali že zdavnaj svoje narodno prepričanje, a ako sedaj kriče in očitajo to drugim, vedo dobro, da hočejo na ta način nametati le onim peska v oči, ki o stvari niso dobro poučeni. O ti stvari spregovorimo še enkrat jasno in odkrito besedo, da bo breznarodnim klerikalcem zavedno prošlo veselje utikati nas v stvari, ki jih prav nič ne brigajo. Ni je stranke, ki bi v narodnostnem oziru zagrešila toliko zločinov na narodu, kot so ravno ti naši klerikalci, a vkljub temu sleparijo še vedno s svojim slovenstvom in slovanstvom, ki je pa samo tako puhlo in prazno, kot vse njih politično delovanje. Vsakdo ve, koliko je klerikalna politika škodovala inte resom slovenskega naroda, zato pa tudi nikdo ne veruje njih napihovanju 1 „Slovenec“ se jezi, ker smo mu očitali, da dela reklamo za Mahrovo šolo in vpije, da napredni listi prenehajo z napadi na nemške firme, ako iste v njih inserirajo. Ima .Slovenec* dokaze v roki, prosimo, da jih obelodani! Maša zadušnica za dvajsetega septembra padle žrtve se služi danes ob 8. uri v trnovski cerkvi v Ljubljani. Žandarji In 20. septembra. Za drugo obletnico smrti Adamiča in Lundra, sta dala Schwarz in Pertot zopet poklicati okolu 60 orožnikov, poleg teh pa bo stražilo danes mesto in pokopališče pri Sv. Križu vse polno policijskih uradnikov, trudnih policajev in detektivov. Pa tudi za barona Schwarza bo prišel plačilen dan, četudi ga klerikalna sodrga in omejeni škof Jeglič čuvata z vsem aparatom. Škandal za vladno politiko, ki drži tako ekspozituro na vrhuncu deželne politične uprave! Varnostne razmere v Ljubljani so pod Lašanovim komisarjenjem precej čudne. Pred kazino izzivajo zeleni karfijolci v družbi natakarjev, po mestu razgrajajo bel-gijci in napadajo mirne ljudi, v bližnjo okolico so se pritepli najsumljivejši elementi, a izmučeni policijski stražniki, ki so neprenehoma v službi radi kaprice nezmožnih satrapov, se dirigirajo samo okoli Blei-weisove ceste in kazine, kjer morajo paziti, da kdo ne pozdravi svojega prijatelja s preveč glasnim slovenskim pozdravom, ker to bi znalo razburiti karfijolsko zeleniko in kazinske natakarje. Naj se na periferiji mesta napada, krade, posiljuje in tako dalje, samo da so gospodje na Bleivveisovi cesti in v kazini varni pred slovenskimi besedami. Mi pa lahko povemo, da so Švarz, Laščan in pa še Gerlovič povrhu lahko popolnoma brez skrbi, nikdo jim ne bo naredil nič žalega. „Lleber Baron Blenerth!" Kranj s svojim narodnim županom je gotovo znan. Še bolj je pa vzbudil pozornost, ko so občinski organi na vidnem mestu pritrdili cesarjevo pismo z gornjim naslovom, ki ga je cesar ob priliki, svoje osemdesetletnice poslal Bienerthu. Če lahko ostala Slovenija ostane brez liebega Bienertha, čemu ne bi zadostovala Kranju sama slovenščina? Narodna trgovina. Na naivnost ljubljanskega narodnega občinstva računa nek ljubljanski nemški trgovec, ki je priženil z ženico tudi njeno dobro upeljano trgovino. Seveda Nemec računa na slovenske groše in nima poguma, da bi napisal na trgovino svoje prononsirano nemško ime, temveč jo vodi še nadalje na ime svoje žene. On pa sedi oblastno za pultom in se smeje zavednim Slovencem in Slovenkam, ki polnijo njegovo nemško blagajno! Prisluškovan pogovor. Zadnjič sem šel po glavnem trgu iz prodajalne, ki ji je lastnik Heinrich Kenda, Laibach, stopita dve narodni dami v živahnem pogovoru, prisluškoval sem in sedaj sem tako nediskreten, da ga podam v celoti. Prva: Aber, to je čudno, daC mann bei Kenda sovvas nicht bekommt! Druga: Ja, ko ima vendar on in Laibach die grofite Niederlage. Prva: Weil vvir bei Kenda nichts bekommen ha-ben, pa pojdiva h Kendi pogledat!* Ta-bleau! Sanitarne oblasti pozor! Te dni se povrnejo iz obljubljene dežele naši Jeruzalema. Kot je znano, so ravno v onih krajih leglo vseh epidemij in kužnih bolezni. In sedaj, ko se vrše povsod tako velike varnostne odredbe proti preteči koleri, naj naše sanitarne oblasti malo pripazijo na naše ljuae Jeruzalemce. Prav lepo bi se jim zahvalili, ako bi poleg drugih .odpustkov iz svete dežele prinesli seboj kake nalezljive bolesti! Sanitarne oblasti naj ukrenejo vse potrebno, da se preiščejo vsi Jeruza lemci, predno se razlezejo po vsi deželi. Avtomobil deželnega odbora? V ne deljo ob pol šesti uri popoldne je smuknil skozi Kranj krasen in velik avtomobil, v katerem je imel očividno glavno besedo g. Šiefe. Ž njim so se objestno vozili še trije gospodi, po priliki civilno preoblečeni le-menatarji ali, pa že žegnani gospodi. Ker vemo, da g. Štefe še nima avtomobila in ker je znano, da je dovolil papež in sveti oče Pij X. duhovnikom za transport častitih teles pač srednjeveške samokolnice, ne pa peklenskih vonjev izpuščajočih avtomobilov, bi bilo zanimivo izvedeti, da li ni bilo omenjeno vozilo avtomobil deželnega odbora, ki bi bil znal naročiti kako misijonsko potovanje in partibus infidelium. Glas iz občinstva. .Tržne cene in gobe", tako je naslov neke notice, priobčene v št. 198 z dne 17. t. m. G. izvestite-lja dotične notice se vljudno vabi, ako mu je ljubo, da bo vstajal ob pol 5. uri zjutraj ter šel tešč po popolnoma mokri travi in mahu iskat včasih po 3 ure daleč naokrog za gobami. Na to jih bo doma vsak posebej obrisal in osnažil, a potem jih bo nesel na hrbtu ali kakor mu drago po 3 ure daleč na trg. Videli bomo, kako ceno jih bo on nastavil! Vem, da ne pobirate meščani denarja po tleh, ali naj se tudi to upošteva, da se tudi gobe ne kosijo na travnikih kakor seno, in da je sezona za gobe samo nekaj dni v letu. Sicer se pa gobe, v slučaju, da se ne prodajo, tudi lahko posuše in te čakajo do druge sezone, ne da bi bile kaj skvarjene, ysled tega, če se ne prodajo sveže, jih še ni treba metati proč. Jaz mislim, da je pri vsem tem za- služku treba potrpežljivosti in vsak krajcar je tudi trdo zaslužen. — Eden za več gobarjev. (No, gobarjem res ne kaže očitati oderuštva, pa saj tudi ti ne delajo najhujše draginje. Op. uredništva.) Argentinsko meso za Ljubljano, .jubljanske gospodinje niso zadnje, ki jih oderuška ljubljanska draginja izziva. Zato se že gibljejo in hočejo same vzeti v roke akcijo za dovoz argentinskega mesa v Ljub-‘jano. Ljubljana je danes — to je po svetu že razupito — najdražje mesto na jugu glede stanovanj, kakor tudi živil. A do sedaj se ni še nihče niti ganil, da bi to draginjo odstranil. To dela roparska politika naših koristolovskih strank in njenih egoističnih matadorjev. Da si le gotovi ljudje »vodi-elji* žepe bašejo, drugi ljudje naj pa pari-rajo in stradajo! Ali tudi iz Ljubljane bo izginila draginja, naj se tudi vse drugo po-:zne. Podpore za veterlnarce na Dunaju. kranjski deželni odbor je pripravljen večim slušateljem živinozdravniške visoke šole na Dunaju podeliti podpore, toda samo pod em pogojem, ako se zavežejo, da bodo takoj, ko dokončajo svoje študije, prosili za kako mesto kmetijskega živinozdravnika na Kranjskem in da bodo v slučaju, ako dobe kako mesto, ostali najmanj dve leti na dotičnem mestu. Prošnje z rojstnim in domovinskim listom, kakor tudi s spričevali, naj se odpošljejo potom rektorata na kranjski deželni odbor. Pasivna reslstenca na južni železnici. Ravnateljstvo južne železnice je objavilo sledeči komunike: Po sedanjih poročilih se je situacija na južni železnici znatno zboljšala. Tudi promet s tovornimi vlaki je skoro popolnoma normalen. Poročila nekaterih časopisov, da je na progah južne ^železnice vsled pasivne resistence promet zelo oviran, so neresnična. Ravno-tako so neistinita poročila, da se je pasivna resistenca razširila tudi že na ogrske proge. Med tamkajšnjim osobjem vlada namreč popolen mir. Na naslov ravnateljstva slovenskega gledališča. Piše se nam: Prav razveselil nas je predlog, ki ste ga zadnjič priobčili glede premembe začetka predstav v slovenskem gledališču. Trgovcem, trgovskim uradnikom in drugim uslužbencem je naravnost nemogoče ob delavnikih hoditi v gledališče, ako nočejo zamuditi skoro pol predstave. Po našem mnenju ni nikake ovire, da se ne bi predstave začenjale ob osmih, saj tiste pol ure ne velja nobene uloge. Pa s to premembo bi bilo ustreženo tudi mnogim rodbinam, ker je včasi res težko dospeti pravočasno v gledišče. Prosimo slavno gledališko ravnateljstvo, da naj uvažuje ta predlog, ali naj se pa o istem izjavi. Sijajni pogreb ruskega podčastnika Kurilke v Reki. Kakor znano, se je pri prekladanju premoga iz angleškega parnika »Peunath" za rusko ekskadro ponesrečil ruski podčastnik Kurilka. Ta skrajno žalostna vest je pretresla vse reške in sušačke Hrvate in to tembolj, ker so ravno par dnij preje ruski mornarji pokazali svoje junaštvo pri gasitvi požara na Sušaku. Nad 10.000 Hrvatov se je zbralo na Dantejem pomolu, Dantejevem trgu in Szaparyjevi obali, da skaže zadnjo čast ponesrečenemu ruskemu mornarju. Stari ljudje pripovedujejo, da še niso videli tako veličastnega pogreba. Prvi je došel na pomol ruski konzul Sal viati, takoj nato so pa prišli parobrodi, ki so iz ruskih bojnih ladij izkrcali mornarje in častnike na kopno. Med tem so bili pripeljani mnogobrojni venci, med drugimi tudi od ruskega admirala Mankovskega, štaba ruske mornarice, zapovedništva c. kr. vojaške akademije na Reki in ruskih mor narjev vseh treh bojnih ladij. Prvi so se izkrcali mornarji s križarke »Rjurik*, ki so imeli izstreliti salvo, nato pa mornarji s „Cesareviča“ in „Bogatira“, ki so se takoj uvrstili. Pogreba se je udeležila tudi ena stotnija Jelačičevega polka. Okolu desete ure se je pripeljal ruski admiral Mankovski. Takoj za njim je prišel parnik s krsto, na kateri je ležala kapa in pokojnikova dolga sablja. Ko je parnik prispel do obale, je zapel pevski zbor ruskih mornarjev turobno pesem »Svjati Bože*, nakar je tudi godba isto pesem zasvirala. Nastala je grobna tišina. — Takoj na to se je pričel sprevod. Admiral Mankovski, častniki in mornarji so dvignili krsto na rame in jo nato polo žili v voz. Sprevod je bil impozanten. Predno so ponesrečenca položili v grob, je godba zopet intonirala »Švjati Bože", kar so vsi navzoči poslušali z odkritimi gla^ vami. Krsto so položili v grob admiral Mankovski in ruski častniki, nakar so mornarji izstrelili tri salve. Občinstvo je jokalo na glas in se potem popolnoma mirno razšlo. Sokolska koračnica na Reki. Ko so se ruski mornarji vračali od pogreba, je med drugim ruska godba zaigrala sokolsko koračnico, ki se je Rusom tako omilila, da jo smatrajo popolnoma za svojo. Navdušenje med Hrvati je bilo velikansko. Da so se Lahoni penili od jeze, je čisto umevno, tuda morali so biti mirni, ker ni kazalo drugega. Ruski mornarji pa si bogo pri reških Hrvatih ohranili trajen spomin. Iz sodne službe. Justični minister dr. Hochenburger je sodnika dr. Arnolda Malaja prestavil iz Slovenske Bistrice v Ptuj, sodniku dr. Feliksu Rakovcu pa je podelil sodniško mesto v Slovenski Bistrici. Matura na idrijski realki. Včeraj se je pričela v Idriji pismena matura. K skušnji so se priglasili trije kandidati. Učenci se za strelni pouk jako zanimajo. V šestem razredu se je vpisalo od 25 dijakov 15, v sedmem pa od 25 dijakov 16 k strelnim vajam. Dvomimo pa, če bodo dijaki pri tem kaj pridobili na patriotizmu. Lovski blagor. Že dalje časa so tožili kmetje po zagorskem pogorju, da jim dela neki jelen občutno škodo po njivah, česar se jim pa ni dosti verjelo. Zato se je pa napotilo v nedeljo malo krdelce lovcev se prepričat, kaj je na tem resnice. Šli so na takozvani Jelenov vrh. In res, po večurnem lovu se pripodi krasen jelen iz gozda ravno najmlajšemu lovcu pod puško. Iz njegove puške ga zadene smrtonosni strel, a jelen se vleče še vseeno krvaveč in od psov zasledovan kakih tisoč korakov do neke skale ob Savi, kjer se čez njo zgrudi mrtev na tla. Lovišče, ki je eno najboljših ob Savi, je že čez 20 let v najemu g. Zimmermanna, trgovca in posestnika v Zagorju ob Savi. Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od 4. do 10. septembra se je porodilo v Ljubljani 17 otrok, med temi dva mrtvo-rojenca. Umrlo je 28 oseb, med temi 17 domačinov. Za jetiko je umrlo pet, za Škrlatico dve, za davico ena, za grižo pet, za kapjo ena In vsled različnih boleznij 14 oseb. Med umrlimi je bilo 11 tujcev in 19 oseb iz različnih zavodov. Kavarna „Evropa“ v Ljubljani. Dodatno k temu našemu nedeljskemu poročilu omenjamo še, da je peči in obložitev sten, jako lično napravila slovenska tvrdka Kalmus & Vidic Komp. v Ljubljani. Jesen je tu. Noč se daljša, dan se krajša. Jutranja slana nas opominja na začetek hladne jeseni. Kmet pričenja pospravljati zgodnje poljske pridelke. Na trgu bomo kmalu spoznali kmetovo »bilanco* letošnje letine 1 Na Poljanah delajo nov most. Pred enim mesecem bi ne bil še nihče verjel, da bo šlo delo tako naglo izpod rok. Danes še dela že obok, čez mesec dni bo osobni promet že odprt, sredi novembra ali prej pa tudi vozni. Nerešeno pa je še vprašanje glede dolenjskega mostu; bržkone pa bo tudi ta moral zginiti, ker ovira njegov srednji steber odtok Ljubljanice. Ta most pa ima nekaj zgodovinskega v sebi; to so ,mine“, ki zijajo ven iz kainenitih votlin tega mostu. Osuševanje barja pa bo bržkone zahtevalo tudi ta most kot žrtev. Izgubljeno^ iu najdeno. V hotelu »Bellevue" nad Šiško je nekdo našel v nedeljo dve palici in jih oddal v našem uredništvu. Ena je boljše vrste. Društvene vesti. Pevski zbor slov. trg. društva „Merkur“ opozarja vse dosedanje gg. pevce kakor tudi vse one gospode, kateri imajo veselje do petja, a še niso člani pevskega zbora na sestanek, kateri se vrši danes v torek 20. t. m. ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih, radi pevskih vaj. Iz stenografičnega zapisnika državne zbornice. »Svoje pravice moramo prositi mi, ki plačujemo mnogo večji krvni davek, nego drugi; mi, vedno zvesti Avstrijanci moramo zastonj prositi in moledovati, in moramo zvedeti, da nas sme v prestolnem mestu vladi pred očmi psovati, kolikor kdo hoče! Jaz kličem Avstriji: spoznaj, kaj imaš biti! Ti imaš biti vsem sinom, rekše vsem narodom pravična mati; ti moraš sredi Evrope osnovati srečno raznih narodov družino, ker sicer te ne bode nihče branil, ko zopet pridejo sovražniki od zunaj; sicer se zate nobene prsi ne postavijo proti sovražniku, kateri te hoče razrušiti. Šamo če bodeš pravična, če posilno stiskanje narodov odsloviš iz srca, utegneš zvedeti, da je resničen ta pregovor: »Austria erit in orbe ultima, si erit justa gentibus", rekše: »Avstrija bode na zemlji poslednja, ako bode pravična narodom"- Govoril slovenski državni poslanec dr. Lovro Toman v seji poslanske zbornice na Dunaju, dne 3. junija 1 867. 1. Razne vesti. * Dernburgov naslednik. nemškega državnega podtajnika kolonijah v Afriki je postal, kakor roča, dr. Pavel Bčhmer, župan Naslednik v nemških se pomest* -Metza. Bohmer je bil osebni kandidat nemškega cesarja in ima baje velike diplo-matične sposobnosti. Pokazal tudi ni nikdar svoje politične barve. * Demlsija generala Bothe. Pretori-janski listi poročajo, da namerava ministrski predsednik general Botha radi tega, ker je pri volitvah za južnoafričanski državni zbor propadel, demisijonirati. Kriza je vsled tega neizogibna. * Mesto v ognju. V mestu Zarizynu ob Volgi je izbruhnil strašen požar, ki še vedno divja. Dosedaj je tekom štirih dni pogorelo že okolu 2600 hiš. Nad 15.000 ljudi je brez stanovanja. Ogenj je nastal v neki zalogi bate, kjer sta se dva dečka igrala z ognjem. Ogenj seje z grozovito hitrostjo razširil po vsem mestu. Pogreša se nad 100 ljudi. ftajnovejša telefonska in brzojavna poročila. Kolera na Dunaju. Dunaj, 19. septembra. Tekom današnjega dne se na Dunaju ni pojavil noben nov slučaj kolere. Napad na nižjeavstrijskega cesarskega namestnika? Dunaj, 19. septembra. Vojaški izvedenci so konstatirali, da avtomobil nižjeavstrijskega cesarskega namestnika ni poškodovan od strela z revolverjem, ampak od navadnega kamna. Policija je »napadalca" tudi že izsledila in sicer v osebi nekega 10 letnega ljudskošolskega učenca. Dotični učenec je imel namreč fračo, s katero je izstreljaval kamenje. Včeraj se je podal na Laksenburško cesto in zopet streljal, ne da bi vedel in pazil kam. Tako je neki kamen tudi čisto slučajno priletel v avtomobil cesarskega namestnika Kielman-segga. Torej so vse vesti, da je bil na cesarskega namestnika izvršen atentat, popolnoma izmišljene. Pasivna resistenca na južni železnici. Dunaj, 19. septembra. Generalno ravnateljstvo južne železnice bo jutri odgovorilo koaliciji na njene zahteve. Splošno se pričakuje, da bo pasivna resistenca železniških uradnikov že jutri prenehala, ker namerava ravnateljstvo v celem obsegu kapitulirati. Rusinski dijaki izpuščeni iz zapora. Lvov, 19. septembra. Predvčerajšnjem so izmed 26 rusinskih dijakov, ki so bili radi dijaških izgredov v Lvovu v preiskovalnem zaporu, izpustili 24. Tudi ostala dva dijaka, ki se še nahajata v zaporu, bosta proti veliki kavciji, v najkrajšem času izpuščena iz zapora. Rekonstrukcija bolgarskega ministrstva. Sofija, 19. septembra. Novo bolgarsko ministrstvo se je na sledeči način rekonstruiralo: Malinov ostane ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve, ministrstvo za notranje zadeve prevzame Buhanov, naučno ministrstvo Molov, prosveto Slavejkov, finančno ministrstvo Ljapčev, vojno ministrstvo Nikolajev, trgovsko ministrstvo Krestev, ministrstvo za javna dela pa Takev. — Povodom 25 letnice združitve Vzhodne Rumelije z Bulgarijo je celo mesto v zastavah. Jubilej so praznovali pred kraljevsko palačo z zahvalno pesmijo »Te Deum*. Zvečer se vrši velika ljudska slavnost. Mesto bo slavnostno razsvetljeno. Jubilej se bo obhajal tudi po vseh krajih cele Bolgarske. Spremembe v bolgarski diplomaciji. Sofija, 19. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da se v kratkem času izvrše v bolgarski diplomaciji velike izpremembe. Ministrska kriza v Črni gori. Cetinje, 19. septembra. Uradni list objavlja komunike, v katerem naznanja, da je ministrska kriza v Črni gori nastala le vsled osebnega nesporazumljenja med ministri in da to popolnoma nič ne tangira niti notranje niti zunanje politike, kar se najbolje izvidi iz tega, ker je kralj rekonstrukcijo kabineta zopet poveril bivšemu ministrskemu predsedniku Tomanoviču. Smrt poslanika Nelidova. Pariz, 19. septembra. Ko je umiral ruski veleposlanik v Parizu, Nelidov, so se nahajali ob njegovi postelji njegovi štirje otroci in soproga. Nelidov je že dalje časa bolehal na želodčnem raku, ki je bil neozdravljiv. Poslanik je bil skoro do zadnjega trenotka pri polni zavesti. Povodom njegove smrti je predsednik francoske republike, Fallieres carju izrazil brzojavno svoje sožalje, nakar mu je car odgovoril v posebnem pismu, v katerem je povdarjal, da se je poslanik Nelidov stekel velike zasluge *« okrepitev zveze med Rusijo in Francijo. Prihod Venlzelosa v Atene. Atene, 19. septembra. Danes je dospel semkaj poslanec Venizelos. Na bregu ga je pričakovala nepregledna množica in mu priredila viharne ovacije. Ko se je izkrcal, ga je pozdravilo posebno odposlanstvo poslancev in ga slavilo kot branitelja domovine. Po svojem prihodu v hotel, kjer se je nastanil, je v navdušenih besedah nagovoril mnogobrojno občinstvo in med drugim tudi omenil, da je v interesu celega grškega naroda, da ostane zvesto svojemu dosedanjemu vladarju. Grška narodna skupščina. Atene, 10. septembra. Današnja seja grške narodne skupščine se pričakuje z veliko napetostjo. Skoro z gotovostjo se pričakuje, da bo kralj v slučaju, ako se tu-multi zopet ponove, skupščino razpustil. Kralj je tudi odločno proti spremenitvi grške narodne skupščine v konstituanto in ne bo nikdar v to privolil. Položaj je zelo kritičen. Solun In Smirna — vojni pristanišči. Carigrad, 19. septembra. Kakor poroča ,Tanin", je sestavljena posebna komisija, ki bo imela nalogo preštudirati, kako bi se mesti Smirna in Solun mogli izpremeniti v vojno pristanišče. Turško-rumunska konvencija. London, 19. septembra.Iz Carigrada se poroča, da so vse vesti o kaki turško-rumunski konvenciji, popolnoma izmišljene. Turško-rumunska konvencija bi nemški oziroma avstrijski vpliv na Balkanu samo še povečala. Cesar Viljem na južnem Ogrskem. Mohač, 19. septembra. Cesar Viljem se je včeraj ob 4. uri zjutraj podal na lov in ustrelil dva velika jelena. Ob 6. uri se je nato z velikim zadovoljstvom vrnil proti gradu, kjer stanuje. Ob 9. uri se je vršila katoliška maša, kateri je prisostvoval nadvojvoda Friderik s svojo družino, ob 11. uri pa evangeljska, pri kateri so bili navzoči nemški cesar, nadvojvoda Friderik in njegova družina. Cesar odpotuje danes zvečer iz Ogrske nazaj na Nemško. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Glasovir najnovejše vrste, malo rabljen, se ceno proda. Več pove inseratni biro .Jutra*. 242/3—9 Pouk italijanskega, francoskega, nemškega jezika po najnižjih cenah. Šibenik, Šelenburgova ul. <>, 1. nadstropje. 244/4—4 Hiša obstoječa iz 4 stanovanj se jako ceno proda Novi Udmat 119. 257/2—2 Blagajničarka oziroma kontoristinja išče službe Cenjene ponudbe pod šifro »L. L. 80“ na inseratni biro .Jutra*. 259/1—1 Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica. 136/6—18 Sprejme se takoj VT Dopise na inseratni biro »Jutra". Ortopedično zdravilni zavod v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd., se nahaja na Turjaškem trgu št. 4 I. nadstropje. Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v Wolfovih ulicah št. 12. TT v za slabokrvne in prebolele 1^ ‘1’1 fk je zdravniško priporočeno črno dal-I »ji. L/ matinsko vino Kuč najboljše sredstvo 5 kg franko K 4'-. Br. Novakovič, Ljubljana,. Ceniki zastonj in poštnine prosti. POZOR! Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko „UNION“ ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri FR. ČUDNU urar in trgovec, Ljubljana DelnICar In zastopnlK Švicarskih tovarn »Union" v Blclu In Genovi. (Jhani, prstani, briljanti. 8/10-1 naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel modno Karl Recknagel ter isto popolnoma z novim blagom založil. Blago, ki je še ostalo iz prejšnje zaloge, se prodaja po zelo nizkih cenah, na kar se osobito cenj. gg. šivilje opozarjajo. Blago vedno najboljše po najnlžjlh cenah. Model lOlO. .Edino zastopstvo znamke Kinta je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti. Zaloga Puch- koles. Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles. - Točna, solidna In cena izvršitev. - . ČAMERN1K, Ljubljana Dunajska cesta štev. 9. .... Ceniki na željo brezplačno. - - - Cnflp Iz belega hrastovega s3UUC iesaj trpežni, močni •T* f/l 0.0 >1/3 0» > £ 4J T3 O C11C točna postrežba ? I ? I K O ? O ? Najboljša ura sedanjosti: zlata, srebrna, tula, I K O nlkelnasta In jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? 1 ? I K O ? O ? Tovarniška varstvena znamka: „ IK O “. I K O Višji državni uradnik v Kreki (Bosna) išče jako fino, izobraženo gospodično k eno in triletnima otrokoma. Imela bo pristop k družini, a mora biti tudi slovenščine zmožna. — Dopisi: Poštni predal 123., Ljubljana. Cvetlični salon ANTON BAJEC Pod trančo štev. 2 poleg čevljaskega mostu izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne. :: Šolske :: knjige :: za vse šole :: v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni L. Schwentner v Ljubljani, Prešernova ul. št. 3. Poslopje Mestne hranilnice. 4-3 Vincenc Richterja i je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. „Schampos“, prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. specijalist za gojenje las i j Dunaj IX. Sobieskygasse2. Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj L, Tuchlauben št. 9 Baraka na prodaj: 18 m dolga, 11 m široka, znotraj in zunaj čedno pobarvano in črno opeko krita. Obstoječa je iz šestih sob, treh kuhinj. Porabi se lahko za veliko dvorano, kakor gostilniške prostore, ali delavnica. Cena po dogovoru. Več pove lastnik Franc Jarc v Medvodah, Gorenjsko. Milko Krapeš Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3 priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10—1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše, Diplomirani krojač Anton Presker v Ljubljani, Sv. Petra c. 14 priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10 IVovi oli rilni 11 ti Bfi I ‘ji, pipeti iet,katertuizepre~ “ “ “ “ «6 'JI se prodajo zaradi opustitve obrti po najnižjih cenah. Ravnotam se odda za novembrov termin stanovanje s 3 sobami in pritiklinami v 1. nadstropju. Za tvrdko F. DRAGAT1N namestnica GrULd--u.la, IMZa-rm. Florijanska ulica št. 42. Zahvala in priporočilo. Podpisani se zahvaljujem vsem dosedanjim p. n. gg. naročnikom, kateri so me počastili z obilnimi naročili v moji dolgoletni delavnici v Hilšerjevi ulici ter se jim priporočam, da mi ohranijo svoje zaupanje tudi v bodoče. Obenem naznanjam, da sem svojo Izdatno povečal in se preselil iz dosedanjih prostorov v Hilšerjevi ulici, v popolnoma preurejeno lastno delavnico Cesta na Rudolfovo železnico 10, nasproti restavracije „Novi svet". Ker mi bo možno sedaj svoje p. n. naročnike boljše in točneje postreči, se vljudno priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela. — S spoštovanjem RUDOLF GEYER, stavbni, umetni in konstr. ključar. Št. 62/o. n. š. Razglas. Na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani in sicer: na strokovnih nadaljevalnicah za mehansko-tehniške, za stavbne, umetne in oblačilne obrti, kakor tudi na splošni obrtni nadaljevalnici se prične šolsko leto v nedeljo, dne 2. oktobra 1910. Vpisavalo se bode: a) za strokovno nadaljevalnico mehansko-tehniških obrti v vodstveni pisarni L mestne deške ljudske šole v Komenskega ulici št. 17; b) za strokovno nadaljevalnico stavbnih obrti v vodstveni pisarni II. mestne deške ljudske šole na Cojzovi cesti št. 5; c) za strokovno nadaljevalnico umetnih in oblačilnih obrti v vodstveni pisarni na Erjavčevi cesti št. 21 v pritličju; č) za splošno obrtno nadaljevalnico v vodstveni pisarni na Erjavčevi cesti št. 21 v II. nadstropju povsod v nedeljo, dne 25. septembra dopoldne in pa v ponedeljek, torek in sredo dne 26., 27. in 28. septembra od šestih do sedmih zvečer. Sprejemali se bodo vajenci in vajenke (prvič). Vajenke in vajenci, ki vstopijo v šolo nanovo, se morajo izkazati z odpustnicami ljudske šole; vajenci, ki so pa obrtno nadaljevalnico že pohajali, s svojim zadnjim izpričevalom. Šolski odbor za obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani dne 12. septembra 1910. Avgust Zupančič krojač, Zaloška cesta št. io se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vseh v njegovo stroko spadajočih del po najnižjih cenah. Dva spretna ključavničarska pomočnika za stavbna dela sprejme proti dobri plači Franc Smole, ključavničar v Spod. Šiški. 9 Za jesensko in zimsko sezono prispelo nad 35.000 komadov svežega blaga in sicer: nad 5.000 kom. oblek za gospode . . od K 8’— naprej 2.000 „ „ „ dečke . „ 6-— » 4 — » 4‘-„ 6-- r> r> r> n 2.000 1.000 5.000 1.500 500 18.000 n n n za gospode „ „ dečke . „ „ otroke . posameznih hlač „ gospode pelerin iz velblodje dlake površnikov, raglanov in zimskih sukenj posameznih modnih telovnikov . „ „ 3 — „ konfekcije za dame in deklice kakor paletoti, raglani, niantile, kostumi, pelerine, krila in bluze. Vri/.uano nizke ccnc! Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 5. -l • O h N^j večja zaloga naj finejših barr in potrebščin za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: Diisseldorfske oljnate barve v pušicah za umetnike in študijsko slikanje. Horodamove patentovane akvarelne barve za šolo in v pušicah za študije. Pastelne barve (stogle) pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah. Tempera barve 14/87 zn, srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnoBti. = Firneži, olja in retuše za slikarstvo ------------------------ Slikarsko platno Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča A ri ol f TTan rt+m n n Prva kranjska tovarna oljnatih barv, .rLllUll JJLa U JJ umalilL} Arnežev, lakov in steklarskega klej a. Fran Krapes. Franc Souvan sin - Ljubljana Mestni trg štev. 22 in 23 MaELVLfatetvLrna veletrgovina. Tovarna vozov Peter Keršič v Sp. Šiški priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-— ljejo v račun. “otm" Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. 'T 301—46 f Stritarjeva ulica štev. %£. — ======== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ========= Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4!|2°|0.