Ljubljana, ponedeljek, 2. sept. 1957 LETO XIII. Stev. 206 IZDAJA IN TISKA Časopisno zalo2nisko PODJETJE »LJUDSKA PRAVICA« DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC GLAVNI EN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC List Izhaja vsak dan razen petka - Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SEI PRAVICA »LJUDSKA PRAVIC A« USTANOVLJENA i OKTOBRA 1934 — MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 1 ♦-DNEVNIK IN TEDNIK — OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1M1 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 19S3 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Iz Kambodže v DR Vietnam Po uspešno končanih razgovorih v Pnom Penhu je naša gospodarska delegacija s Svetozarjem Vukmanovičem na čelu včeraj prispela v Hanoj Pnom Penh, 1. sept. (AFP). — Podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič in ostali člani jugoslovanske gospodarske delegacije so odpotovali iz Pnom Pen-ha na obisk v DR Vietnam. Po jugoslovansko-kamboških razgovorih, ki 50 jih imeli med štiridnevnim obiskom jugoslovanske delegacije v Kambodži, so včeraj v Pnom Penhu podpisali skupno izjavo, v kateri delegaciji obeh dežel ugotavljata enakost gledišč v osnovnih vprašanjih medriarodnih odnosov. Jugoslovanska politika aktivne koeksistence in kamboška politika nevtralnosti, je rečeno v komunikeju, prispevata k stabilizaciji miru na svetu. Delegaciji opozarjata potem na potrebo, da bi Jugoslavija in Kambodža razvijali blagovno menjavo in druge oblike gospodarskega sodelovanja. Sklenila sta, da bodo v najkrajšem času podpisali sporazume o tehničnem in znanstvenem sodelovanju, o trgo- Kancler Raab ni v življenjski nevarnosti Linz, 1. sept. (Reuter). Avstrijski kanelef Julius Raab, ki je imel včeraj hud srčni napad, je minulo noč prebil mirno. Zdravniki pravijo, da za zdaj ni v neposredni življenjski nevarnosti. Sacifaa?eVSazaaUgpripraa^ke! organizacij". Na ulicah, okrašenih delegacija je izrazna pnpravije zastavami iin transparenti, je nost da Jugoslavija po svoji moči bi, 250 000 ljudi. Kambodži tehnično pomaga in ji nudi olajšave v plačevanju za j . Svetozar Vukmanovič, Vladi-dobavljeno opremo. '• i mir Velebit in Vojin Guzina so Clan jugoslovanske delegacije dopoldne obiskali predsednika re-guverner Narodne banke Vojin | publike Ho Si Minha in se razgo-Guzina je imel ločene razgovore varjaii z njim eno uro. Nocoj bo-z guvernerjem kamboške banke o ,j0 prisostvovali sprejemu pri Ho možnostih gospodarskega sodelo- gj Minhu, s katerim se začne pro-vanja na področju gospodarstva, slava Dneva vietnamske neodvis-ribištva, pomorstva in usnjarske nf)na do- konferenci voditeljev nekaterih godke v Siriji prav malo vpliva- arabskih dežel. Prav tako opo-la, lahko pa bi škodovala sploš- zarjajo na njegovo izjavo, da se n emu diplomatskemu položaju .J10 udeležil konferenc, na ka-ZDA na Bližnjem vzhodu«. ne lx>sta delovala Egipt in j birija. Kairo, 1. septembra. Yečina j Henderson je davi odpotoval današnjih kairskih časnikov opo- \z Beiruta v Carigrad. V Turčiji zarja na neuspeh misije pomoč- bo ostal 24 ur, nakar bo odpoto-nika ameriškega državnega pod- val v Pariz. Naše čestitke DR Vietnamu za narodni praznik Beograd, i. sept. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal ob vietnamskem narodnem prazniku predsedniku DR Vietnama Ho Si Minhu naslednjo brzojavko: »Ob narodnem prazniku Demokratične republike Vietnama mi je v posebno zadovoljstvo, da pošljem, tovariš predsednik, Vam in vietnamskemu narodu v imenu jugoslovanskih narodov in v svo-jem imenu iskrene čestitke in najtoplejše želje za napredek prijateljskega vietnamskega naroda in za čedalje večje uspehe v izgradnji socializma in obrambi miru.« Makariosova poslanica V njej zagotavlja prebivalstvu Cipra, da se bo v ZDA odločno zavzel za pravično rešitev ciprskega vprašanja Nikosia, 1. sept. (AFP). Nadškof Makarios je poslal prebivalstvu Cipra posebno poslanico, v kateri pravi, da se bo med obiskom v ZDA-z vsemi močmi za-' vzel za dosego pravičnih zahtev Ciprčanov, ki terjajo pravico do samoodločbe. »Vem, da bomo zadeli na številne težave in ovire, toda jaz ne poznam človeške sile, ki bi mogla preprečiti uresničitev zakona svobode.« To poslanico je poslal Makarios z ladje »Friderika«, na kateri potuje na zasebni obisk v ZDA. Američani grškega in ciprskega porekla v ZDA pripravljajo nadškofu Makariosu svečan sprejem. Makarios naj bi prispel v New York 11. septembra. Na VARŠAVSKI TISK O OBISKU POLJSKE VLADNE IN PARTIJSKE DELEGACIJE LOGIČNA POSLEDICA čedalje globljega prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Poljsko Varšava, 1. sept. — Današnja varšavska časnika »Tribuna Ludu« in »Zzczie Warszawy« priobčujeta na vidnem mestu članka, v katerih komentirata bližnji obisk poljske vladne in partijske delegacije v Jugoslaviji. »Poljska javnost, ki z velikim zadovoljstvom spremlja razvoj poljsko - jugoslovanskih stikov,« voju bratskih stikov med narodi obeh dežel.« V komentarju »Zyczie Warsza-wy« je med drugim rečeno, da je javnost ta obisk že davno pričakovala in da imajo narodi obeh dežel skupni cilj: upostaviti so- Vladlslav Gomulka prvi sekretar PZDP piše »Tribuna Ludu«, "je nedvomno z veseljem sprejela vest, da bo poljska partijska in vladna Huda trenja in pomisleki proti načrtom francoske vlade za uveljavljenje novega statuta za Alžirijo Pariz, 1. sept. (Tanjug). — V sredo bo francoska vlada znova proučila osnutek bodočega političnega statuta za Alžirijo, ki naj bi ga razglasili še pred začetkom alžirske debate v Generalni skupščini OZN. Izvedenci v predsedstvu vlade bodo skušali zato že jutri napraviti »novo sintezo« tega osnutka po desetdnevnih posvetovanjih, ki jih je imel predsednik vlade Bourges Maunoury s prvaki vseh političnih strank, razen komunistov in lastne Radikalne stranke. Huda trenja in pomisleki proti vladnim načrtom, kakor tudi velika neskladnost v glediščih strankarskih voditeljev so bili glavni sadovi teh Maunouryjevih ven sta ocenila vladni program razdelitve Alžirije na na pol avtonomne pokrajine kot nezadovoljiv in zahtevata federativno ureditev odnošajev med Francijo posvetovanj. Zato parlartientarni in uporno severnoafriško deželo, krogi danes opozarjajo na to, da Desničarska stranka neodvisnih je malo upanja, da bi predsednik ter kmetje in poujadisti pa so od-vlade odstranil vsa nasprotja in ločno zavrnili sleherno misel o si tako zagotovil široko podporo--------------------------------------- poslarcev na izcednem zasedanju parlamenta konec tega me- BCVOn predlaga seca nov sestanek najvišjih Izvzemši radikalske disidente Andrea Moricea nobena druga London, 1. sept. /Tanjug). — stranka v celoti ni podprla vlad- Laburistični voditelj Aneurin Be-nega načrta o reformah v Alži- van je v današnji številki tednika rlji. Prvaka demokratskosocialne »News of the World« objavil čla-eveze centra Mitterrand in Pie- nelf, v katerem pravi, da je treba - razgovore o razorožitvi nadalje- j vati vzlic temu, da so se pojavile NAPOVED I 5ov? težave: Meni Pf- n?i bi se‘ 1 danja pogajanja v Londonu na- za ponedeljek. 2. septembra daljevali ministri, medtem ko naj Zjutraj pretežno jasno s slabo me- bi voditelji velikih držav hkrati glo po kotlinah .Cez dan bo nastopila organizirali nov sestanek v iskre- povečana oblačnost. Temperature po- „• ,i„ 1 ■ • noči med 6 ln 10. v Primorju okoli 18. ne™ prizadevanju, da bi izgladul najvišje dnevne temperature med 20 najvažnejša nesoglasja, ln 25 stopinj Celzija. j Bcvan pravi na koncu, da ima Stanje vremena ' ! Sovjetska zveza posebne razloge Medtem ko se razširja azorski an- fa*°’ ^a se opremlja Z orožjem, ... . Hcikion proti severu, potujejo prek kot so usmerjevani izstrelki, ker; pripozna Alžiriji pravico do ne-Angiije in srednje Evrope proti vzho- je to >edini učinkovit odgovor na’ odvisnosti in se tako ogne »go- krajrdotek»"oavnevi«nah nekoUkonat(> I dejstvo, da je obdana z bombni- spodarski katastrofi v deželi« in plejSe zračne gmote. I škrari oporišči«. I >obsodbi v OZN«. alžirski zakonodajni oblasti na podlagi neposrednih volitev, na katerih bi imeli Alžirci in Francozi enako volilno pravico. Vzporedno z debato na seji vlade se bo v sredo sestalo vodstvo socialistov in neodvisnih, da bi določili dokončna gledišča o alžirski politiki, narodni biro katoliških ljudskih republikancev pa bo šele 10. septembra pojasnil svoja gledišča. Vodja katoličanov Pierre Pflimlin je baje pripravljen podpreti Mitterrandovo in Plevenovo tezo o federaciji, toda v lastni stranki je že zadel na hud odpor. Kar zadeva socialiste, bo sestanek njihovega narodnega sveta pravzaprav nov spor večine na strani Guya Molleta in Lacosta ter manjšine, zbrane okrog Def-ferra in Depreuxa, ki zahtevata takojšen začetek pogajanj z uporniki. Tudi socialni republikanci so razcepljeni med Soustellovo tezo o »čvrstih, nerazdružljivih vezeh« in Chaban-Delmasom, ki se približuje Mitterrandovim glediščem o federaciji. Končno so radikali Mendes-Francea, ki jim pripada tudi predsednik vlade Maunoury in ki so že pred štirimi meseci v celoti obsodili politiko »paci-fikacije«, doslej odklanjali sleherni komentar vladnih načrtov o razdelitvi Alžirije na na pol avtonomne pokrajine Najmočnejša parlamentarna skupina komunistov pa je pozvala vlado, naj delegacija v kratkem odpotovala v Beograd. Ta obisk je logična posledica globljega prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Poljsko, hkrati pa tudi dogodkov, ki bodo močno vplivali na prihodnost naših medsebojnih stikov, ta sestanek je po našem mnenju važen tudi za celotne stike med socialističnimi deželami. Odkar je biV storjen konec vsemu, kar je v minulosti zastrupljalo stike med Jugoslavijo in ostalimi socialističnimi deželami, sta Poljska in Jugoslavija postopoma, toda dosledno uveljavljali medsebojno zaupanje in krepili sodelovanje. Zadnji dve leti sta bili obdobje živahne izmenjave delegacij med Poljsko in Jugoslavijo. Cilj tega ! je bil, da bi spoznali spremembe, ; ki so nastale v obeh deželah. Za-| n^sljivo lahko rečemo, da so ti obiski rodili koristne sadove in da se je s spoznavanjem jugoslovanskih problemov na Poljskem in poljskih v Jugoslaviji prijateljstvo znatno razširilo in poglobilo. Poljsko in Jugoslavijo vežejo mnoge stvari. *Mi se lahko sklicu- cializem. Obe deželi delata jemo na svobodoljubnost, ki je j mnoga temeljna načela sodelova- j Lazar Kaganovič postavljen za našla tako pomemben izraz v bo-j nja. Od tega obiska, je rečeno na-1 direktorja, neke tovarne na Uralu, ju proti skupnemu sovražniku — dalje v komentarju, pričakujemo Kakor je bilo že objavljeno, so fašističnemu okupatorju. Sklicuje-j še nadaljnjo razširitev trgovin- bivšega zunanjega ministra Vja-mo se lahko na vezi, izvirajoče iz skih pogodb in dogovorov in še česlava Molotova imenovali za izgradnje socialističnega družbe- večje gospodarsko sodelovanje. Ni veleposlanika v Mongoliji. Geor-nega reda na podlagi konkretnih dvoma, da bo obisk pripomogel gij MalenkoV pa je bil že prej pogojev obeh dežel. Precej dolgo k nadaljnji poživitvi stikov med postavljen za direktorja neke že spremljamo krepitev dvostran- partijama in narodi obeh dežel. 1 električne centrale v Kazahstanu, skih vezi med obema deželama. To je uspešna oblika utrjevanja sodelovanja in obravnavanja problemov, ki nastajajo v odnošajih med obema deželama.« V komentarju »Tribune Ludu« je poudarjeno, da vežejo obe deželi skupna gledišča o mednarodnih problemih, predvsem pa o Juzef Cynmklewlcz predsednik poljske vlade obisk ga je povabila ciprska federacija v ZDA, ki šteje nad 15.000 Američanov ciprskega porekla. Menijo, da bo Makarios prisostvoval začetku zasedanja Generalne skupščine OZN kakor tudi debati o Cipru. Obiskal bo tudi Washington, ni pa verjetno, da se bo sestal z Eisenhowerjem. Glede na to, kar je grška vlada prejšnji teden odgovorila na britanske predloge o sklicanju trojne konference o Cipru, je v Londonu prevladalo prepričanje, da do takšne konference ne bo prišlo prej, preden ne bodo ciprskega vprašanja proučili na zasedanju Generalne skupščine OZN. Grška vlada, pravijo v Londonu, ni zavrnila zamisel o tej konferenci, sodi pa, da je treba nanjo povabiti tudi druge prizadete dežele, kar razlagajo tako, da Grčija noče ostati v manjšini nasproti skupnemu stališču Velike Britanije in Turčije. Konferenco bi lahko sklicali kmalu po volitvah v Turčiji, ki bodo oktobra. Grška vlada prav tako noče, da bi konferenca, če jo bodo že sklicali, doživela neuspeh in je zato zahtevala, naj bi dobršen del podrobnosti vnaprej uredili in dosegli načelno soglasje po diplomatskih kanalih. Dobro poučeni krogi pravijo, da bo britanska vlada še nadalje vzdrževala stike z Atenami, Ankaro in Washingtonom in si prizadevala, da bi ciprsko vprašanje uredili prej ko mogoče. Obisk sovjetskih ladij v naših vodah Moskva, 1. sept. (Tanjug). — Sovjetska križarka »Zdanov« in rušilec »Svobodnij« pod poveljstvom viceadmirala Kotova sta včeraj odplula iz svojih oporišč na Baltiku na prijateljski obisk v Jugoslavijo. Ladji bosta pluli čez Atlantski ocean in Sredozemsko morje. Ob odhodu ladij je bil navzoč tudi poveljnik baltiškega ladjevja admiral Harlamov z višjimi mornariškimi oficirji. Kaganovič imenovan za direktorja tovarne Moskva, 1. sept. (AP). — Poučeni krogi pravijo, da je bil za! bivši prvi podpredsednik vlade Jugoslavija zmagala na Balkanskih igrah r__________| r____________________ Atene, 1. sept. — Na letošnjih popuščanju mednarodne napeto- šestnajstih balkanskih igrah je sti in boju za mir. Na koncu ko- zmagala Jugoslavija pred Romu-mentarja je rečeno: »Prepričani m j o, Grčijo in Bolgarijo, smo, da vidi poljska javnost v Naj zanimivejša disciplina da-tem obisku temeljni kamen v raz- našnjega tekmovanja je bil ma- EVROPSKO VESLAŠKO PRVENSTVO Bled se je ponovil Tudi letos Jugoslovani nismo dobili nobene medalje Duisburg, 1. sept. (Od našega 1 Vse discipline so bile zelo za-posebnega dopisnika). — Po tri-1 nimive in so zmagovalci odločili dnevnih bojih je bilo končano le- boj v svojo korist šele v finišu. tošnje evropsko veslaško prvenstvo. V finalu je tekmovalo 42 čolnov iz 19 držav. Največ uspehov so imeli Nemci (skupna reprezentanca Vzhodne in Zahodne Nemčije) s tremi zlatimi in dvema srebrnima medaljama, nato veslači SZ z eno zlato, štirimi srebrnimi in eno bronasto medaljo. Zadnji dan tekmovanja je bil na svečani trihuni predsednik zvezne republike Nemčije, Theodor Heuss, pokrovitelj prvenstva. Jugoslovani so imeli v finalu dva čolna, skif in double-scull. Vlasič je v konkurenci najboljših svetovnih skifistov zasedel šesto mesto, skupaj z Lučinom pa v double-scullu peto mesto. Za »Pokal Glandage« so zma- raton, na katerem sta prvi dve mesti osvojila Jugoslovana Škrinjar in Stojanovič. Proga je bila dolga 42 km in 192 m ter je bila približno speljana tako, kot je po njej tekel leta 490 pred našo ero atenski vojak Filipidis z veselo novico o grški zmagi ftad perzijsko vojsko na Maratonskem polju. Jugoslovana sta vodila vso progo, vendar je na koncu izkušeni Škrinjar prešel v vodstvo in ga na stadionu, kjer ga je pozdravilo 40.000 gledalcev, povečal na 20 m pred drugim Jugoslovanom Stojanovičem. Rezultati: 5000m: zmagal Mu-goša pred Papavasilijem (G) in Mihaličem, 400 m: Viesenmayer gali Nemci s štirimi točkami pred (R) 48,8, Grujič (J) 49,3; 110m Italijo dva, Avstralijo, Anglijo in ovire: Lorger 14,7, Kaburov (B) SZ s po eno točko, za »Pokal j 14,8, Petrušič (J) 15,2; disk: Ku- Monti« pa Nemčija s 43 točkami pred SZ 40, Italijo 14 itd. Jugoslovani so za ta pokal osvojili le dve točki in si z Nizozemci delijo 16. oziroma 17. mesto. Tako se je tudi letos ponovil Bled, to se pravi, da spet nismo osvojili nobene medalje. Letošnji evropski prvaki — četverec s krmarjem: Nemčija, dvojec brez krmarja: Velika Britanija, skiff- Mackenzie (Avstralija), dvojec s krmarjem: Nemčija, četverec brez krmarja: Nemčija, double« coli: SZ, osmerec: Italija. nadis (G) 32,34 (nov balkanski rekord), Todorov (B) 50,96, četrti Radoševič 50,59; 200 m: Bačvarov (B) 21,4, Georgopulos (G) 21,8, peti Pecelj 22,2; maraton: Škrinjar 2:41,37, Stojanovič 2:43,10, Cristlia (R) 2:54,08; peteroboj — ženske: Stamejčič 4126, Drago-mirescu 3761 itd. Po zmagi Mugoše na 5000 m si je Jugoslavija zagotovila prvo mesto. Na sporedu so še discipline: skok s palico, 4X 400 m in troskok. NASI PREDVOLILNI RAZGOVORI Koristao ne le za občino -tudi za podjetje Odgovarja Franc Kalan, predsednik upravnega odbora Elektrarne Medvode Odgovarja Franc Kalan, fredsednik upravnega odbora lektrarne Medvode. Obrnili smo se na Slavka švaro, člana delavskega sveta Elektrarne Medvode. Nekam skromno se je opravičil in predlagal razgovor s tov. Kalanom. On je domačin, je predsednik upravnega odbora v podjetju, sodeluje že zdaj v občinskem odboru. Zato sta v skupnem razgovoru odgovorila na nekaj naših vprašanj. »Koliko ljudi sodeluje zdaj a občinskim ljudskim odborom in kako?« »V delu občinskega ljudskega odbora sodelujemo trije člani našega kolektiva. Člana odbora nimamo, pač pa sodeluje eden v kadrovski komisiji, dva pa delata v gospodarskem svetu. Podjetje samo nima posebnih koristi od tega našega sodelovanja, če izvzamemo morda potrjevanje tarifnih pravilnikov. Občinski ljudski odbor pa ima vsekakor lažje delo, če v njegovih organih sodeluje Iio nekaj članov raznih ko-ektivov.c »Kako ▼ vašem podjetju spremljate priprave na volitve v občinske ljudske odbore?« »Za zdpj samo po časopisih. Sami se še ne pri-ra vi jamo, ker nismo do-ili nobenih navodil, pravzaprav še ne vemo, koliko ljudi iz našega kolektiva bomo volili v zbor proizvajalcev. Pogovarjali pa smo se že med sabo, na sestankih še ne. Želimo, da bi vsi kolektivi bili zastopani v zboru proizvajalcev po številu zaposlenih.« »Kaj pričakujete od občinskega zbora proizvajalcev?« »V zboru proizvajalcev pri občini bo vsaj po en član vsakega večjega kolektiva. Okrajni zbor pro- izvajalcev ni mogel obravnavati vseh vprašanj posameznih podjetij. Ce bi to hotel, bi moral kar naprej zasedati. Občinski zbor proizvajalcev pa bo lahko vi- l del in obravnaval vsa vprašanja posameznih podjetij in druga na območju občine. Vsi namreč poznamo tovarne in vemo, kakšne težave imajo kolektivi. Kolektiv elektrarne se še nadeja, da bo zbor proizvajalcev bolje koordiniral med drugim tudi tarifno politiko in sploh gospodarsko politiko podjetij. Zdaj je bilo to teže. Posamezne komisije so reševale stvari le bolj načelno, če jih bo v prihodnje reševal zbor proizvajalcev, bo to pomenilo za občino nekakšen zakon, ki se ga bodo morala držati vsa podjetja v občini. Pričakujemo razen tega še večje uspehe v delavskem samoupravljanju, ker bo zbor proizvajalcev obravnaval vsa vprašanja v podjetjih in tudi koordiniral delo organov delavskega samoupravljanja. Računamo, da bo naše podjetje zastopal v zboru proizvajalcev vsaj en član kolektiva. »Dan pšenice« v Novem Sadu Za zvezno nagradno tekmovanje za visoke donose pšenice prijavljeno 114.000 ha — Na 53.000 ha povprečni donos 27 metrskih stotov Novi Sad, 1. sept. (Tanjug). Zadnji dan mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu so proslavili kot »Dan pšenice«. Na tej svečanosti, ki se je je udeležilo mnogo zadružnikov, kmetijskih strokovnjakov in kmetovalcev, je govoril predsednik Zvezne tekmovalne komisije Raja Nedcljkovič. Poudaril je, da so v zveznem nagradnem tekmovanju za velike donose pšenice prijavili kakih 114.000 ha zemlje in da so na površinah nad 53.000 ha dosegli povprečni donos nad 27 metrskih stotov. To pomeni, da so bili na 46,69 % površine izpolnjeni pogoji za nagraditev. (V LR Hrvatski je bil od 18.699 za tekmovanje prijavljenih hektarov na 15.061 ha dosežen povprečni donos 31,9 me- trskih stotov, v Bosni in Herce' govini od 1852 ha na 834 ha 31,1,1 letos niso dosegli večjih donosov. Vsi izven nevarnosti Le srečnemu naključju je pripisati, da prometna nesreča pri Divači ni terjala smrtnih žrtev Izola, 1. sept. — Po včerajš- so v bolnišnici nudili prvo po-nji hudi prometni nesreči, ki se moč, nato pa so jih z rešilnimi je primerila na cesti med Seno- avtomobili prepeljali v Portorož žečami in Divačo avtobusu Ma- in Piran v počitniške domove, ribor—Koper, so včeraj popoldne kamor so bili namenjeni na in zvečer prepeljali v izolsko bol- oddih. nišnico 27 ponesrečencev. Enaj- v bolnišnici je ostalo 16 sred-stim, ki so bili laže poškodovani, nje in teže poškodovanih potnikov. Navzlic temu, da je sprva kazalo na hujše posledice, so vsi težji poškodovanci dobro prebili noč in po današnjem poročilu iz bolnišnice so že vsi izven resnejše nevarnosti. Večina potnikov, ki so ostali v i Zdaj se temeljito pripravljajo, da bi te napake in pomanjkljivosti odstranili. Tako n. pr. posamezna gospodarstva in zadruge i razen zanimanja za boljšo semen-i sko pšenico že zdaj pripravljajo v Makedoniji od 1956 hektarov za jesensko setev posebne agro-nal681 ha 33, v Sloveniji od 1759 , tehnične ukrepe za vsako posa-hektarov na 892 ha 32,7, v Srbiji1 mezno vrsto pšenice in pridelo-pa'od 89.617 prijavljenih hektarov vaino področje, zahtevajo več na 34.355 ha povprečni donos umetnih gnojil in se obračajo na 29.3 metrskih stotov). znanstvene zavode.«» • ”Na.v'/seh za tekmovanje pri- | predsednik Zvezne tekmoval- vafJ N^kovT ;*so3 uporabili ™ Emisije Nedeljkovi* je na sodobne agrotehnične ukrepe in koncu rekel, da je boj za velike mehanizacijo.« 2e zdaj lahko vi- don,ose pnpomogel, da se je mno. dimo veliko zanimanje prijelo- kmetov f bolj približalo za-valcev, da najdejo vzroke, zakaj dru§am m .d°seglo z njihovo pp-’ J J močjo večji pridelek žita. Česti- tal je tudi tekmovalcem k dose ženim uspehom, predstavnikom 59 kmetijskih organizacij — rekorderjem pa izročil nagrade v vrednosti 181 milijonov dinarjev. Kulturne VESTI-} VELIK USPEH NAŠIH PEVSKIH ZBOROV V ITALIJI Pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike je bilo v ' Arezzu peto mednarodno tekmovanje pevskih zborov, na katerem so sodelovali poleg Francozov, Špancev, Nemcev, Avstrijcev, Američanov in Italijanov tudi Jugoslovani. Od jugoslovanskih zborov so tekmovali pevski zbor >Branko Cvetkoviči iz Beograda, >Jedinstvo< iz Splita in učiteljski pevski zbor >Emil Adamiči iz Ljubljane. V ostri konkurenci so se naši zbori odlično uveljavili: pevski zbor >Ernil Adamič* je dobil v svoji skupini drugo nagrado in denarno nagrado 200.000 lir, medtem ko je v tretji kategoriji, kjer so zbori po lastni izbiri peli dela v narodnem duhu, prvo nagrado dobil beograjski zbor >Branko Cvetkovič«. Azijska gripa v Skoplju Kot so izjavili upravniki poliklinike in ambulant v Skopju, je bilo v zadnjem času v glavnem mestu Makedonije okrog, tisoč primerov obolenj za azijsko bolnišnici, je dobilo pri promet-gripo. Število bolnikov pa se vsak ni nezgodi poškodbe prsnega koša dan veča, zlasti v delovnih ko- ali pa frakture lobanje, lektivih. Ponekod so tudi cele Zanimivo je, da so otroci, ki družine obolele za gripo. Bolezen so bili v avtobusu, ostali povsem traja le nekaj dni, spremlja jo pa nepoškodovani. Po mnenju zdrav-precej visoka temperatura. Do- nikov, ki so si ogledali,kraj ne-sedaj se ni nobeno sredstvo iz- zgode in potem v bolnišnici po- kazalo kot uspešno za znižanje temperature. Večje število obolelih temperature sploh nima, temveč samo glavobol. magali poškodovancem, je pripisati zares srečnemu naključju, da je ta huda prometna nezgoda ostala brez smrtnih žrtev. (ž) I POLITIČNO ZBOROVANJE OB ZAKLJUČKU OBČINSKEGA PRAZNIKA V SEŽANI sreCni na svojih tleh Zaključne svečanosti so se udeležili številni gosti, med njimi tudi predstavniki .tržaških Slovencev — Priznanja naprednim kmetom Sežana, 1. septembra. — Razen sežanskega občinstva se _ je danes zgrnilo v središče občine nekaj tlso$ delovnih ljudi iz vseh valo 218 kmetov. Pod vodstvom občin koprskega okraja na za- strokovne komisije so ti kmetijski DNEVNIK oprs občinskega praznovanja, proizvajalci vložili z investicijami ri so današnji zaključek praznovanja v Sezami obi- ključek Nfed dr Četrti mednarodni brivski Na tretjem mednarodnem njenih kupčij v vrednosti 110 festival v Opatiji se je začel sestanku za biološko standar- milijard. Sklenjene so bile tu-včeraj v veliki dvorani hotela dizaoijo, ki se je začel danes di nove pogodbe s tujimi tvrd- »Kvarner. Na tekmovanju, ki bo trajalo dva dni, bo nastopilo 150 tekmovalcev iz Jugoslavije, Francije, Zahodne Nemčije, Belgije, Madžarske, Poljske in Avstrije. Včeraj opoldne so prodali na beograjskem velesejmu milijonto vstopnico, ki jo je kupil zidarski delavec iz Beograda Djura Malekin. Uprava velesejma je ob tej priložnosti priredila majhno svečanost, na v Opatiji, se je zbralo 150 strokovnjakov iz 33 dežel. Sestanek sta organizirala serovak-cionalni zavod ter Zavod za kontrolo in preizkušanje imu-nov bioloških preparatov iz Zagreba. Madžarski minister na beograjskem velesejmu. Včeraj dopoldne je obiskal beograjski velesejem madžarski minister za promet Istvan Kosza, ki je kami za uvoz blaga. 'Njihova dosedanja vrednost znaša 7 milijonov dolarjev, vrednost pogodb za izvoz blaga pa je narasla že nad 10,5 milijonov dolarjev. ' Nov razred intendantskih oficirjev. Na Banjici pri Beogradu je bila včeraj svečanost ob zaključku šolanja in napredovanja v oficirski čin oficirjev sedmega razreda Inten- kateri je pomočnik direktorja dantske vojne akademije. Od- vnfeseim« Vnia P.rnianski no- Ren.° blago si je ogledoval ka- vrhnvnes, novelinika velesejma Voja Cmjanski podaril milijontemu obiskovalcu najnovejši tip radioaparata »Nikola Tesla«. Takšne radio-aparate bodo začeli prodajati šele prihodnje leto. ki dve uri. Milijardne kupčije na beograjskem velesejmu. Na beograjskem velesejmu Je bilo med domačimi podjetji skle- poslanec vrhovnega poveljnika maršala Josipa Broza Tita generalni polkovnik Milan Ku-prešanin je pozdravil nove oficirje in jim želel v nadaljnjem delu mnogo uspehov. drugimi so današnji zaklju- in svojim delom v napredno kme' tijstvo nad 51 milijonov dinarjev vrednosti. Vse te napredne proizvajalce je ljudska oblast nagradila z lepimi in izdatnimi nagradami. , P; bod in kuiturnoprosvetnih društev Ivan Regent, člam CK ZKS Branko Babič, okrajni sekretar ZKS Albert Jakopič, predsednik koprskega okraja Albin Dujc, zvezni ljudski poslanec pisatelj France Bevk, okrajni sekretar SZDL Ivan Mavsar, predsednik Okrajnega sveta za prosveto in kulturo Stane Skrabar in drugi. Na obisk v Sežamo pa Je prišla tudi številnejša delegacija tržaških Slovencev na čelu z dr. Jožetom Deklevo in Francem Štokom. Gosti in občani so si dopoldne v velikem števil y ogledali gospodarsko razstavo. Glavna dopoldanska prireditev je bila na sejmišču, kjer so s podelitvijo nagrad zaključili dvoletno tekmovanje v pospeševanju kmetijstva. V tem tekmovanju, ki je veljalo obnovi vinogradništva, pospeševanju živinoreje in melioraciji travnikov in pašnikov ter novogradnjam kmetijskih stavb, je sodelo- » V O PIRKOVIČ Da odpadejo verige (Nadaljevanje) Ko je bil zaslišan, je Jože Slak preiskovalnemu sodniku izpovedal: »2e nekako od svojega osemnajstega leta se zanimam za socialno vprašanje in študiram socialistično literaturo. V toku dogajanj sem postal član Komunistične ieta 1937 v službo kot pisarniška moč k »Z osemnajstim letom sem vstopil r . . ... - - —. stranke in bil spomladi leta 1935 od Držav- zavarovalnici Royal Exchange. Tam pa ,Orle‘. Kot tak sem študiral sociologijo in “a.3e bu Jože slak že kaznovan na 10 nega sodišča za zaščito države v Beogradu sem ostal le nekako mesec dni. sem postal pristaš krščanskih socialistov. zaf°ra po Paragrafu 42 Zakona o za- obsojen na leto robije prav zaradi član- Takrat sem bil Donovno aretiran, ko so Nekaj časa sem bil predsednik .Osrednje f iti države m na 60 dinarjev denarne stva v stranki. Takrat Je bila prijeta vsa bm razDOslani letaki kmečko delavskega zveze krščanskih socialistov*. Leta 1934 je kazn*’ kakor dokazuje akt novomeškega tista celica, v kateri sem bil član. Priznam gibanja,Namenjeni za obletnico volitev bila razpuščena .Krekova mladina‘, v ka- tu^ da sem takrat aktivno deloval 5 maja. Jaz sem sodeloval pri ekspediciji teri smo se zbirali krščanski socialisti. Ker J®37- !ic« pa >en.?lak >na dobrem 8lasu Pozneje je prenehalo moje članstvo v teh letakov. na kuvertah ie bila mola pi- Pa ni bila dovolj močna, je nisem mogel m brez Premoženja-., Komunistični stranki. Prestal sem biti ak- sava Zarad’i tega dejanja sem bil kaznovan obnoviti ilegalno, kar bi rad storil. Ko pa man|n>Tne S tiven član, ko sem se vrnil po prestani d okrožnimsodiščem v Llubllani na sem videl, da ni bilo tam nobene iskreno- fnandir Franc Kokalj pa je po poizvedbah kazni iz Sremske Mitroviče, in sedaj samo [L dni zat)ora. sti> sem postal član Komunistične stranke.* *r}.fumu’ ,kl ga.sapi gojil, 29. avgusta Kn«>A«w14atM V/n»vm iviipfiAni nnlr a oimnotl- * V Soboto 31. avgusta je bila v Ljubljani svečana premiera novega slovenskega filma »Ne čakaj na maj« režiserja Františka Capa. S filmom, nadaljevanjem priljubljene »Vesne«, je Triglav-film konkuriral z malo sreče letos na Puljskem festivalu. Na sliki so glavni igralci, ki so jih na sobotni premieri bogato obdarovali s cvetjem. Sinoči so na svečanem zaključnem koncertu nastopili samo nagrajeni zbori, med njimi tudi naša zbora >Emil Adamič« in iBranko Cvetkovič«. KONČAN JE SALZBURSKI FESTIVAL Letošnji glasbeni festival v Salzburgu, ki se je sinoči s slavnostnim koncertom zaključil, je po bogastvu programa in po številu obiskovalcev prekosil Dse povojne festivale o Mozartovem rojstnem mestu. V času festivala, ki se je začel 27. julija, so bile vsak dan dve ali celo tri prireditve. Tako so obiskovalci videli v 36 festivalskih dneh 92 opernih, gledaliških in glasbenih predstav. Računajo, da je letošnji Salzburški festival obiskalo okrog 40.000 ljubiteljev glasbe. Program so izvajali letos dunajska Državna Opera, dunajski Burghteater, dunajska in berlinska Filharmonija ter mnogo domačih in tujih solistov. Festival v Salzburgu je letos doživel tudi najmočnejšo popularizacijo v tujini. Okrog 760 novinarjev in snemalcev za radio, film in televizijo iž 33 držav, med njimi tudi deset jugoslovanskih novinarjev, je obveščalo svetovno javnost o tej, ne samo o Avstriji, ampak v Evropi največji poletni umetniški prireditvi. TEDEN AZIJSKEGA FILMA I V PEKINGU ’ Zadnji dan avgusta so o Pekingu začeli teden azijskega filma, ki bo doslej največja kulturna manifestacija te vrste v Kitajski. Teden azijskega filina je pripravilo Vsekitajsko društvo za kulturne stike s tujino skupaj z društvom kitajskih filmskih delavcev. Teden so organizirali pod parolo vse boljšega medsebojnega poznanstva in zbliževanja azijskih umetnikov in poglabljanja kulturnih in političnih odnosov med azijskimi državami. Na tednu azijskega filma sodeluje s svojimi filmi 16 azijskih držav: Burma, Cejlon, Kitajska, Indija, Indonezija, Japonska, Koreja, Mongolija, Pakistan, Vietnam, Si- Popoldne se je na sejmišču pred tribuno zgrnilo nekaj tisoč ljudi, da ob zaključku občinskega praznika hkrati proslave radostno zgodovinsko obletnico priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Zborovanje je po pozdravnem nagovoru odprl predsednik sežanske občine Alfonz Grmek, za njim pa je okrajni sekretar ZKS Albert Jakopič sežanskim občanom iskreno čestital k lepim gospodarskim rezultatom, v nadaljevanju svojega govora pa poudaril, kako prav na tem skrajno izpostavljenem zahodnem delu naše domovine ne velja današnje praznovanje samo Sežani in sežanski občini, ampak lahko štejemo dan za praznik Slovenije in Jugoslavije. Po zborovanju je sledil obsežen kulturni spored. d) iiiitiuigiiiiiiniiiiiiiiiiiiKmimGniiRiiiiiiiiininiiiijiiiiniuiiiiitiMiuRUiiiKiiiiHii^ntniiiiiiiiiipHiiiitiiiiiiiiniiiitiiniiiuii^iiHinuiiiinniininiii gando komunizma, terorizma in nelegalne prilastitve oblasti«, ter da je »zbiral in hranil razno komunistično literaturo v svrho nadaljnjega razširjanja«. Zato se Slaku zavarovalni pripor spremeni v preiskovalnega. Dobrniška občina je sodišču sporočila, 1940 s podnarednikom Danilom Vojakovi- jami. To povem odkrito ln kot takega me Potem sem bil še nekaj časa zaposlen ne^°za^lšPrnej1*k°2V7^a‘ ’^Sumlie£Ca XI ^ dobrniškim žuPanom Janezom Pe ‘ poznajo tudi drugi člani Komunistične! P” klnu »Sloga« v Ljubljani, konec leta n«n‘zaslišanju letakov ! h nrt koljem pri slakovih še enkrat vse preme, stranke. Tako si ržzlagam, da ml pošljejo 937 pa sem se vrnil domov k bratu, ki ^fnl^m ^r^ak Sl dflh 1 ehS tal ln našel še: -m*. «1. to <.* g ffS to4*, fJVES ali oni član teea eihanla Izroči kak magal. Od takrat živim v Dobrniču, od- stare letak. Odločno zanikam, da bi v posled- pa izjavljam, da se za svojega biva- zato, ker se mu jih Je zdelo škoda. Nato njem času ali kdaj prej po prestani kazni n3a tam ne ukvarjam s komunistično pro , pismo nekega Slakovega somišljenika P°S iz Ljubljane; še en rokopis o značaju propagandista; 56 strani obsegajoč dnevnik, v katerem vršil kako komunistično propagando. pagando, ker Imam tam okoli samo krneč- »Ko ste me pozvali, naj povem imena opisuje Jože Slak svoje robijaško življenje Iz zaporov v Sremski Mitroviči sem ke HudI> kl 80 28 take stvari nedovzetni... ljudi, od katerih sem prejel navedene le- v Sremski Mitroviči; prišel konec leta 1935. Zaposlitev sem sl Ponovno pozvan, naj navedem svoje take, izjavim, da ne povem. Letake sem poio papirja z raznimi nasloni, »ki so našel v Ljubljani kot upravnik pri takrat sostorilce, izjavljam, da jih ne bom ime- dobil od raznih ljudi, ki bi morda trpeli mogoče poslovnega pomena, vsaj naslovi izhajajočem »Delavskem obzorniku«, kjer noval. Krivega se čutim le v toliko, koli- kake posledice, ker so po raznih službah.« oseb iz občine Dobrnič, a oni iz okolice sem opravljal tudi posle pomožnega ured- kor so našli pri meni letake in propagand- Preiskovalni sodnik in državni tožilec najbrž v zvezi z njegovimi somišljeniki in nika. Ko je list sredi leta prenehal izha- no gradivo, ko nisem tega prijavil orož- pa ste sedaj že lahko ugotovila, da je Jože sodelavci«; jati, sem prevzel pisarniško delo tajnika nikom.«4 Slak »sumen zločina po členu 1, točki 2 žepni koledarček z raznimi naslovi lju pri »Kmečki slogi« v Ljubljani, ki jo je To izpoved je dopolnil Jože Slak po- in 6 Zakona o zaščiti javne varnosti in di, »ki bi tudi mogli priti v poštev kot vodil in organiziral upokojeni gimnazijski zneje na glavni razpravi 24. septembra reda v državi«; da je namreč »ponovno njegovi sodelavci«; ter končno ravnatelj Drago Lončar. Od »Sloge« sem 1940 med drugim še z izjavo: pristopil kot član v Komunistično stranko »zvezek, spisan na aspirantnem (espe^ prišel v službo k upravi časnika »Sloven---------------- Slovenije, odnosno Jugoslavije, torej pri- rantskem?) jeziku, njegova vsebina pa je ska zemlja« in od tem nekako v začetku * IV. Kno 14/40/5. stopil k društvu, ki ima za namen propa- neznana«. rija itd. Skupno bodo prikazali okrog dvajset, večinoma igranih filmov. UPORABNI UMETNIKI RAZSTAVLJAJO V ZAGREBU Zveza likovnih umetnikov uporabne umetnosti Jugoslavije je sprejela ponudbo organizatorjev prve mednarodne revijske razstave »Družina in gospodinjstvot, ki jo bodo odprli 7. septembra v okviru zagrebškega velesejma, da tudi njeni člani razstavljajo na tej razstavi. Člani Zveze bodo tako o svojem razstavnem prostoru razstavili dekorativno keramiko, tekstilne vzorce, okrasne predmete v lesu in kovini in sodobno pohištvo. Jugoslovanski razstavljavci na tej razstavi bodo najbolj znani naši umetniki, ki se ukvarjajo z uporabno umetnostjo, in ki so razstavljali tudi na nedavnem III. biennalu v Milanu. Med razstavljavci bo tudi Niko Kralj, arhitekt iz Ljubljane, ki je letos dobil nagrado v Italiii. Tri glavne teme Na gospodarskem dnevnem reda bliž-Ve«« rednega zasedanja Generalne skupščine ZN je 63 točk. Iz dosedanjih priprav na zasedanje, ki so čedalje živahnejše, pa je jasno videti, da bodo najvažnejše tri naslednje teme: razorožitev, mednarodno gospodarsko sodelovanje in kolonialni problemi. Čeprav dosedanje delo ožjega raz-orozitveneca odbora ni rodilo tistih sa-svetovna javnost po pra- nujno zahteva agodno vzdušje, saj je jasno, da je moč samo v vzdušju mednarodnega sodelovanja storiti kaj konkretnega in koristnega. Zato bi morala Generalna skupščina ZN, ki se bo zbrala 10. septembra na izredno sejo, da prouči poročila o Madžarski, nosvetiti vso nn-zornost nalogi da prepreči ponovno pogrevanje propagandističnih oodolžitev in da nikakor ne dovoli, da bi se ---, — __ __ med- javnost po pra- narodno vzdušje zaradi propagandistič-je nesporno, da nega mešetarjenja poslabšalo. B. J. ovala. Predvsem Etiopija Včerajšnji dan Je bil za Etiopijo eden tistih svečanih dni, ki pomenijo v razvoju dežele in naroda začetke novih etap. Ta dan bi lahko po njegovem pomenu (če izvzamemo nedavne vojne dogodke, ki so se končali leta 1941 z osvoboditvijo dežele izpod petletne fašistične okupacije) v novejši zgodovini Etiopije primerjali samo s tistim dnevom, ko je bil pred 33 leti objavljen zakon o osvoboditvi sužnjev. Etiopski narod je včeraj prvikrat v svoji zgodovini volil. Etiopija ima za seboj 40 stoletij zgodovine, toda kot moderna država je zelo mlada. Pred 26 leti je dal cesar Haile Selasie prvo pisano ustavo. Pred dvema letoma so v novi revidirani ustavi razglasili, da imajo vsi etiopski državljani brez izjeme enake pravice. Včeraj pa so ti državljani — bivši sužnji enako kakor člani plemstva — prišli na volišča, da bi na b.i - -j— ----~svobodnih volitvah izvolili svoje i o mednarodnem finansiranju preko predstavnike v etiopskem Spodnjem ZN uresmčevati^Jeprav bi bilo začetno Somu. Razen Senata, katerega člane imenuje cesar, je imela Etiopija že y*ci pričakovala, vendar ut Je stvar nekoliko napredovala. »o bili londonski razgovori neprimerno živahnejši kakor prejšnji razgovori o razorožitvi. Takšna živahnost dokazuje, je razorožitev pereč problem, ki ga Je treba urediti. Napredek je bil nadalje izrazen v tem, da so razgovori zdaj mnogo bolj konkretni, kakor so bili Prej. Tudi v sedanjih razgovorih je bilo mnogo propagandističnih elementov, na orngi strani pa so sprožili delegati več Mmmivih konkretnih predlogov. Spričo doseženega napredka bo lahko Gene-ra j i • sKuPšcina ^ znatno vplivala na nadaljnji potek razgovorov o razorožitvi, bi dosegli prve začetne praktične sporazume. Najvažnejši element, ki se bo nanj opirala razprava o^ mednarodnem gospodarskem sodelovanju, bodo vsekakor nedavno sprejeta konkretna priporočila irtspodarsko-socialnega sveta o ustanovitvi SUNFED — mednarodnega sklada *a podpiranje gospodarskega razvoja nezadostno razvitih dežel. Napočil je Čas, da se začne konkretna vsestranska akrila mednarodnega finansiranja preko ZN. , J« lahko v začetku glede raz- ložljivih finančnih sredstev celo skromna. Bistveno je namreč, da se začne mi delovanje SUNFED bolj simboličnega, kakor praktičnega pomena. Ni dvoma, menil po -*tavl iz leta 1931 Spodnji dom. mednarodnega gospodarskega sodelova- Y,}e} u*tavl P* Halle Selasie prednja. Zelo verjetno je, da bi se tudi vJ?el> *da vo“jo Člane Pred- tekšna simbolična akcija postopoma raz- f I™?™ fi* va rt Skl T>la v Učinkovito mednarodno finansira- levni Poglavarji, dokler ljudstvo ne ®ie gospodarskega razvoja Področjih sveta. V sklopa kolonialnih problemov bo Generalna skupščina ZN bržčas posvetila največjo pozornost Alžiriji spričo nenehnih bojev in spričo dejstva, da priporočil ZN z lanskega zasedanja niso izpolnili. na velikih bo sposobno, da jih voli samo«. Dan, ko bo ljudstvu priznana sposobnost, da samo voli svoje predstavnike, sta od godili vojna in fašistična okupacija. Včeraj pa je napočil, včeraj so bili Izvoljeni in kmalu se bodo zbrali v parlamentu prvi poslanci, ki JUi niso izvolili ne plemiči ne krajevni Obravnavanje teh važnih nalog, ki Poglavarji, marveč ljudstvo sžmo. •o ze dozorele za praktično izpolnitev, D. T. V soboto so odprli leipziški sejem Berlin, 1. sept. (AFP). Minister za trgovino DR »Nemčije Hein-rich Rau je sinoči odprl mednarodni sejem v Leipzigu, kjer razstavlja okrog 7000 razstavljavcev iz 36 dežel. Na sejmu prvikrat sodelujejo Kanada, Japonska in Mongolija. Med zahodnimi razL stavljavci je najbolje zastopana Francija. Na sejmu razstavljajo predvsem potrošno blago. Minister Rau je ob otvoritvi sejma v svojem govoru obtožil zahodnonemško vlado, da onemogoča trgovinsko menjavo med obema Nemčijama. Ran je obtožil tudi ZDA, da ovirajo večjo trgovinsko menjavo z deželami Latinske Amerike. Prva parada malajskih vojaških sil Kuala Lumpur, 1. sept. (AFP). V okviru proslave ob proglasitvi neodvisnosti Malaje je bila danes v malajskem glavnem mestu Kuala Lumpurju vojaška parada, v kateri je sodelovalo 2000 pripadnikov prvih malajskih voja- PRED PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI V ZAHODNI NEMČIJI ŽALITVE IN OPRAVIČILA Kancler Adenauer je bil obsojen, da se mora javno opravičiti nekemu socialnodemokratskemu kandidatu, ker mu je očital neresnične izjave K Bonn, avgusta o se je nedavno tu mudil znani ameriški novinar, ki ki so se mu ameriški gangsterji maščevali zaradi njegovih odkritij na torišču korupcije v sindikatih tako, da so mu natresli kisline v oči in ga oslepili, je slep izrekel o volilnem vzdušju v Zahodni Nemčiji tole mnenje: »To so volitve, ki jim manjka popra«. Pri tem vsekakor ni mislil na tisto vrsto »popra«, ki ga je v svoji domovini plačal z vidom. Prej bi rekli, da je bil presenečen, zakaj je ta predvolilna juha, čeprav močno popoprana, dostikrat brez okusa. ZARADI ODMEVA V TUJINI Mnogi pogledi iz tujine so zdaj uprti v Zahodno Nemčijo v pričakovanju izida skorajšnjih par-lamentarr h volitev. Človek dobi ških sil, opazovalo pa jo je nad ! "J™«*1"* 11 ™l lev'Yu™.uuul on«™ vtis, da se nekateri tukajšnji po- 20.000 ljudi. Paradi je prisostvoval tudi predsednik malajske vlade princ Abdul Rahman s člani vlade. LETALSKA NESREČA V INDIJI Kalkuta, 1. sept. (AFP). - Na letališču v Kalkuti sta trčili britansko in indijsko potniško letalo. Do nesreče je prišlo v trenutku, ko je britansko letalo, v katerem Je bilo 64 potnikov, pristajalo na letališču, vtem ko se je indijsko letalo pravkar dvigalo. Ubiti so bili trije člani posadke indijskega letala, četrti član posadke pa je bil hudo ranjen. Britansko letalo pa je samo lahko poškodovano. Nesrečo je povzročila slaba vidrtost na letališču. litiki v predvolilni kampanji dostikrat obnašajo kot igralci, ki si na vse kriplje prizadevajo, da bi ugajali strogim očem nepovab- Diplomatski položaji na dražbi Zaradi finančnih uslug republikanski stranki prihajajo v ameriško diplomatsko službo ljudje, ki z njo nimajo nobene zveze (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) (ropskih deželah samo eden go-. ! vori jezik dežele, v kateri je akreditiran, da govore arabski samo trije ameriški veleposlaniki na Bližnjem in Srednjem vzhodu, da imajo ZDA v zahodnoevropskih deželah veleposlanike, ki sploh ne govore domačih jezikov (med njimi sta tudi bonnski in pariški) in da velja to tudi za večino veleposlanikov v Aziji. NEW York, avgusta j je čedalje več, tako da je neki Ko Je predsednik Eisenhower : ameriški opazovalec pred nekaj imenoval Maxwella Glucka, meseci Pisal> da f° Položaje ame-poslovnega moža iz Ohia, za riških predstavnikov v Evropi le-novega veleposlanika ZDA na tos »prodajali na dražbi za goto-Cejlonu, je nastalo v Washingtonu vino«. Takrat so začeli sestavljati veliko razburjenje in znova so na- sezname, kateri poklicni diplo-čeli že staro vprašanje: ali mo- mati dobili visoke položaje za rajo in smejo priti na važne di- posebne usluge, ki so jih napra- Plomatske položaje ljudje, ki se vili stranki. Razen tega je jav- , Drugi ameriški veleposlaniki pa z diplomacijo sploh niso 'ukvar- nost kritizirala personalno poli- govore le za silo jezike dežel, v jali in ki včasi z njo nimajo no- tiko v diplomaciji Se z drugega ; katerih so akreditirani. Javnost bene zveze samo zato, ker so ta- vidika zlasti v času, ko naj bi pa je tudi zvedela, da so poslali ko ali drugače napravili kako veleposlanik v Moskvi Bohlen od- - - - uslugo svoji stranki, denimo fi- Sel na novi položaj v Manili, za- nančne narave. Novega velepo- rnenjal Pa naj bi ga dunajski __________________________r _____________ slanika, ki je znan kot lastnik predstavnik Thompson. Oba so škega in nobenega drugega je' dirkalnih konj in ustanovitelj v New Yorku ocenili kot zika, ki je na Češkoslovaškem večjega omrežja trgovin z oble- diplomata, načeli pa so vpraša- bolj v rabi. Na Formozi pa je kami, so senatorji iz odbora za a}i ne bosta oba manj kori- j ameriški veleposlanik mož, ki zunanjepolitične stike razkrinkali, ,stlv ker s° ^ premestili s poda ne ve, kako je ime predsed- lozajev, na katerih sta dobro de- niku vlade, pri kateri naj bi bil 1*1*. akreditiran, kdo je predsednik i Potem pa je javnost zvedela indijske vlade in še marsikaj še za nekaj podatkov o perso- drugega. nalnih razmerah v zunanjem mi- To pa je samo en primer iz- nistrstvu, ki so popolnili predsta- rned mnogih, na katere zadevajo vo o težavah in nevšečnostih. Ko ZDA v personalni politiki svoje so v proračunski debati govorili diplomacije. Zaradi strankarskih o sredstvih tega ministrstva, je nagrad izpostavljajo nevarnosti prišlo na dan, da med vsemi ame- državne koristi. Teh nagrad pa riškimi poslaniki v vzhodnoev- veleposlanika, ki zna izjemoma kitajski, na Češkoslovaško, ne pa na Formozo, čeprav ne zna če- Z VSEH STRANI SVETA ZAHODNA NEMČIJA NOV VRELEC NAFTE tTsenwald, 1. sept. (AFP) — Blizu Usenu-alda v severnem delu Zahodne Nemčije Je nenadoma pridrl na dan močan curek nafte, širok okrog 30 m. Vsako uro privre iz zemlje 100 kub. metrov te tekočine. Posebne ekipe sl na vso moč prizadevajo, da bi pre-1 prečile požar, ki utegne nastati, in | ukrotile vrelec s posebnimi črpalkami j za nafto. Prav tako sl prizadevajo, da bi ob jezeru nafte, kt je nastalo okrog vrelca, ln ki lahko uniči kmetijske rastline v širši okolici, napravili jez. Pravijo, da ie to najmočnejši izvir nafte, ki so ga odkrili v Nemčiji po drugi svetovni vojni. ITALIJA PRIPRAVE ZA GRADNJO PREDORA POD MONTBLANCOM Aosta, 1. sept. (Reuter). - V Aosti ler Je Izjavil, da je radioaktivno izia- _ revanje, ki ga povzročajo atomske ameriške eksplozije, zelo škodljivo in nevarno človeškemu organizmu. Profesor Miller meni, da bo v naslednjih 30 letih zbolelo na svetu okrog 100.000 ljudi za levkemijo, kar bo posledica radioaktivnega sevanja, ki so ga povzročile atomske eksplozije. sploh ne zna kitajskega jezika. V ZDA, ki so malone celina zase, se ni lahko naučiti kakega tujega jezika iz več razlogov: od oceana do oceana govore angleški, dežele z drugimi jeziki so daleč in v Ameriki ljudi ne vzpodbujajo, da bi se učili tujih jezikov. Razen tega je šolski pouk v Ameriki pomanjkljiv. Angleščina pa je eden izmed jezikov, s katerim lahko človek potuje daleč po svetu. Toda zagovorniki trditve, da ZDA niso dobro zastopane v tujini, menijo, da je vzrok v tem, da so posvečali doslej premalo pozornosti personalni politiki diplomacije. Pri tem lj enega kritika, pri tem pa polagoma pozabljajo na lastno občinstvo. To velja zlasti zdaj, ko je javnost zvedela, da prispe v Zahodno Nemčijo eden izmed vodilnih činiteljev Republikanske stranke ZDA Bernard Lamb, da bi pomagal Adenauer j evi koaliciji do zmage. Volitve v Zahodni Nemčiji so spričo perečih mednarodnih problemov, ki so prišli v središče predvolilnega boja zahodnonem-ških strank, izgubile nekdanji čar politične privlačnosti. Ljudje dokaj hladno pričakujejo nastop politikov na številnih predvolilnih zborovanjih širom po deželi. Politikom pa očitno manjka na-vdihnjenja, da bi ogreli srca volivcev s sijajnimi govori, ognjevitimi besedami in lepo zvenečimi gesli. Namesto tega so na dnevnem redu drobno zabavljanje in nerganje ter številne tožbe zaradi žalitve časti. ZABELEŽENO NA MITINGIH Na mitingih v predvolilni kampanji sliši človek marsikaj, kar kaže na kaj čudne politične razmere v Zahodni Nemčiji. V volilni boj posegajo celo cerkveni krogi. Opat nekega samostana je rekel na prižnici, da so socialni demokrati rdeči hudiči, rdeči krvniki in rdeče svinje. Na nedavnem mitingu se je kader Adenauer pritoževal volivcem, da je eden izmed socialnodemokratskih poslanskih kandidatov trdil, da Adenauer vsak večer moli in obljublja bogu, da mu bo v primeru zmage na volitvah žrtvoval 15.000 vojakov. Pozneje je tisti socialni demokrat izjavil, da tega nikoli ni trdil, potem pa je tožil Adenauerja, češ da ga je razžalil in sodišče je Adenauerja obsodilo, da se mora javno opravičiti. Tedaj je Adenauer izjavil, da bo vložil protitožbo. Eden izmed glavnih kandidatov je opozoril volivce, da je socialnodemokratski prvak Ollen-r. , „ hauer Zid in da zato ne bi smeli Maroški sultan Mohamed V. (zgo- dovolitii da postane kancler, raj) je poslal zahodnonemskemu Krščanskodemokratska centrala predsedniku H«issu (spodaj) po- se je javno opravieila> vendar ^ vabOo, naj obišče Maroko. Heuss ni izklju{eno, da bo vložena še je povabilo sprejel. Datum obiska ena toji-,a še ni določen. Vidimo torej, da je v predvolilni kampanji »popra« še preveč. Po osmih letih čakanja, da bi uveljavili zakon o političnih strankah, se je nedavno pojavil pred javnostjo poseben odbor, sestavljen- iz uglednih profesorjev prava, filozofije, etike in ostalih družbenih ved z obsežnim elaboratom kot gradivom za takšen zakonski osnutek. Če človek itšitll Avstralski škofje vabijo ženske v deželo Avstralski rimokatoliSkl škofje pozivajo v posebni okrožnici, ki so jo podpisali avstralski prf-mas in 34 škofov, naj bi se priselilo v Avstralijo več žensk, da bi tako odpravili pomanjkanje ravnotežja, ki povzroča, kakor trdijo, hude socialne in gospodarske težave. Ker prevladujejo moški priseljenci, je začela naglo naraščati prostitucija. »Ml želimo,« je rečeno v okrožnici, »da bi ohranili pravilno ravnotežje v naraščanju našega prebivalstva. Ker potrebuje Avstralija čimveč delavcev, so dobili prednost samci. Številni priseljenci pa so se zato, ker ni dovolj žensk, vrnili v domovino, in tako se Je poslabšal položaj glede stalnosti prebivalstva v avstralskih mestih. Z duhovnega vidika je ta politika 'neogibno povezana z moralnimi motnjami.« ta elaborat prebira, pride na stvarnost šele pri poglavju o vlogi tako imenovanih interesentskih skupin in društev. Sele tu profesorji opozarjajo na nevarnost, ki grozi politični demokraciji spričo naraščajočega vpliva teh skupin in društev na življenje in dejavnost posameznih strank. Med drugim gre tudi za korupcijo in podkupovanje. Tako omenjajo zdaj kakih 100 milijonov mark. ki so jih baje dobile stranke na razpolago za predvolilno kampanjo. Od kod toliko denarja? Večina strank, in sicer prav najbogatejših, ga ni mogla zbrati s prispevki svojih članov, ker se skoraj nobena, izvzemši socialnodemokratsko, ne more pohvaliti z večjim številom stalnega član^ stva. Težko se torej človek zneb^ vtisa, da je za nekatere stranke vsa ta kampanja samo običajna kupčija. , Milan Bajec trdijo, da v njihovi kritiki ni KONFERENCA GEOFIZIKOV Toronto, 1. sept. (Reuter). - V Torontu se bo začela pojutrišnjem med- i , ____________ _.x tii narodna konferenca, ki se je bo ude- ... se vzdigne navpično m zato stranKarsKega momenta, kar ka- i ležiio 1500 znanstvenikov iz 45 dežel, ji ni potreben velik prostor. Po-žejo tudi nezaželeni rezultati ne- i katere sodelujejo v svetovnem geofi- tem ko se Drebiie skozi naieo-katerih ameriških diplomatov in j »."e^te^bra^na^je^pa^o^o^obrav- j sloj zraka, začne leteti mislJ* Blagoje Lazič i navali razna geofizična vprašanja. I vodoravno. V plasteh zelo redke- Sovjetska raketa General Pokrovski je pojasnil njene značilnosti (Od našega stalnega dopisnika) ! ga zraka opiše v ogromni višini Moskva, 1. sept. Ves sovjetski balistično črto, potem pa se z ve- » • I 1 | t y | 1«1*m - _1. I_ a L — — 1 * tisk dan za dnem pise o med-kontinentalni raketi, o katere poletu je poročal TASS 27. avgusta. Generalmajor Pokrovski, profesor in doktor tehničnih znanosti, je dal časniku »Sovjetskaja avia-1 cija« splošen opis te rakete. ' Pokrovski je rekel, da raketa nima kril, da ima obliko valja, | poganjajo pa io reakcijski motorji. Preleti lahko skoraj ne-| omejen prostor. V njej je raz-1 strelivo, naprava za avtomatično usmerjanje, rezervoar z gorivom in močni motorji. Raketa je sestavljena iz več delov. Ko zgori gorivo v prvem delu, se le-ta avtomatično loči od njenega telesa. V tem trenutku začno delovati motorjj drugega dela, raketa pa leti čedalje hitreje. Medkontincntalna balistična ra likansko hitrostjo obme proti cilju. Spričo velike hitrosti je prihod rakete na cilj običajno presenetljiv. To, da pade 10 do 20 km daleč od cilja, ni nobena napaka, ker je raketa napolnjena z atomsko snovjo velikanskega rušilnega učinka. Izumu medkontinentalne rakete prisojajo v Moskvi velik pomen. Strokovnjaki menijo, da bo treba spričo nje spremeniti vso dosedanjo vojno strategijo. O. Miličevič j Enotna gospodarska } politika Egipta in Sirije 1 Kairo, 1. sept (Reuter). Egiptovski finančni minister Kaisuni ie danes odpotoval v Damask, ;jer bo imel s sirskimi državnimi funkcionarji razgovore o enotni gospodarski politiki, ki naj bi jo uveljavili obe deželi. Minister Kaisuni bo nato obiskal Grčijo, Romunijo in CSR. O rišsr vV K? S PAN S KI LABIRINT . latinskl besedl’ kl Pomenita KJ X vijo tako imenovanega svo^dnega trga za n«.«on™,* j . ... ameriški kapital. Falangisti s svojo za- Orgamzacijo »upus dei« so ustanovili Glavni teoretik »Opusa dei« Kalvo Se- aretirali mnogo desničarskih elementov, mislijo avtarkičnega gospodarstva so v tem -J30 je^,ra • Ler’ ki se bavi 8 tem- da bi ustanovil v »Opus dei« je prav tako začel srdito spopadu izgubili bitko. Na drugi strani no priznal vatiKan. Načeluje ji pop Eksn- Španiji absolutistično katoliško monarhijo, gonjo prot majhni skupini protestantov, v režim ni mogel izpolniti svojib načrtov o * Italiji bodo -danes ustanovili itali- Jplf te orRanSie OndanT' vltfkan a*™* osebnost/ ?ov* Francovi kateri je okrog 25.000 Spancev in 9000 industrializaciji dežele s kapitalom nosil- Jansko družbo, ki bo sodelovala pri .. . jF,1 f f V , ,J Vatikan vladi, razen njega pa je še šest ministrov tujcev. cev režima samih ter je bil prisiljen, iskati gradnji cestnega predora skozi Mont opJavii tuai aeKret, Ki dovoljuje orgamza- iz te organizacije. Samo dva ministra, ki Za vsem tem tiči politika Vatikana, ki sredstva tako, da poveča davke, kar je lanaC do^Pariza* za'vi* km m uJnilpDas/ OTMtSdS° wn* .ma"j ,,važnI ministrstvi. pripadata spoznava, da je bodočnost Španije nejasna, prav povzročilo hudo nezadovoljstvo med omogočil pa bo tudi. da bo cestni pro- vašim ni tajna organizacija, ven- Falangi, ostali pa so generali. ve, da sedanji Francov režim sploh ni malimi industrij«, trgovci, kmeti, obrt- met med Italijo, Francijo in Švico dar ni dosti znanega o tem, koliko članov Zanimivo je, da organizacija »Opus trden in da je veliko vprašanje, ali se bo niki itd. lPetok°G™dPnia°t£kiJ" ° j » izvirajo velikanska eko- dei« nasprotuje demokrščanskemu gibanju takšen režim ohranil še po Francovi smrti, Glavni vzrok stalne gospodarske krizt lijonov funtov steriingov. nomska sredstva, s katerimi razpolaga. v Španiji, ki ga vodi nadškof Erera. Zdaj ter zato že zdaj poskuša doseči, da bi na tiči v veliki razliki med zaostalim, skoraj KLEROLANDIJA 3e že oCito’ da je organizacija »Opus 'dei« eni strani Cerkev utrdila svoje pozicije, polfevdalnim kmetijstvom ter sodobnimi r, . . . . spodkopala pozicije Falange v političnem na drugi strani pa hoče hkrati onemogočiti težnjami po industrializaciji. Te razlik« . /X ™ it,Za žMjenju Španije, a ne zato, ker bi bila naprednim katoličanom, da bi uresničili ni moč premostiti brez poprejšnje agrarne b«"°,,, " ° :f:i sl v tem Falanga nekaka ovira za napredek dežele, določeno demokratizacijo režima, kar bi reforme, kar pa je v sedanjih razmerah f rol t ^ o v* t iS ^ i teiTlveč zato» ker ta fašistična organizacija po mnenju organizacije »Opus dei« omo- skoraj nemogoče, ker sta Cerkev in plena* ne uprave za lzgradnjo Atomskih ceni ^SetmemTžaljenju se ™"arhistična- kar se tiče religije, pa gočilo republikanskim elementom prodreti stvo največja veleposestnika, glavna stebr» o , jenju se ravnajo po Je dokaj neopredeljena. Bazen tega bije v javno politično življenje. Očitno Vatikan režima. Nekateri veleposestniki pa name* ............... ’ dominikancev vodstvo »Opusa dei« kaj srdit boj proti je- noče več tvegati. ravajo uvesti na svojih posestvih najmorf iraio z jakostjo 420.mio kw. Nova cen- de;aVnost ie dvojna- verskaTer vzeoin^ zuitom, ki so pokazali zadnja leta dokaj- cospnnARSK A kriza dernejši način kmetijske proizvodnje in dqf traia bo imela dva atomska reaktor- nejavnost je dvojna. versKa ter vzgojna, šnjo prožnost v poskusih, da bi razpolo- GOSPODARSKA KRIZA bi to dosegli, uvajajo dokajšnje olajšava Tl0 nar dve.s^? ženje širokih španskih množic usmerili k Glavni problem v španskem gospodar- za najemniške delavce ter hkrati kup*» bodo tolikšni kot pri običs.nih ter- »sedežev«, v. Pamploni v Španiji pa tudi določeni demokratizaciji in liberalizaci/ stvu, problem, ki slej ko prej tare Franco- jejo kmetijske stroje, umetna gnojila, na- svojo univerzo. režima. v0 vlado, je nenehno naraščanje življenjskih jemajo strokdvnjake itd. Podoba je, da Člani »Opusa dei« se lahko prosto pe- Vpliv te reakcionarne katoliške orga- stroškov, ki ga spremlja inflacija. Vlada je jih je k temu prisilil sam režim, ki je tudi čajo 6 svojimi privatnimi poklici in jih ne nizacije je tolikanj širok, njene zveze tako hotela naraščanje življenjskih stroškov nanje pritisnil z zelo visokimi ’ davki. Ta veže nobena določena politična smer. Toda liciji sleherni najmanjši poskus opozicij- večkrat vsaj nekoliko zajeziti z zvišanjem poskus modernizacije kmetijstva na vele-v Španiji si prizadevajo pridobiti čimveč razpredene, da zdaj njeni člani ovajajo po- delavskih mezd m uslužnostnih plač, a vse posestvih razlagajo z željo veleposestni-univerzitetnih kadrov ter upravnih mest skega delovanja ter celo svobodnega izra- to doslej ni rodilo nobenih sadov. Velik kov, da bi ohranili svoja posestva v seda-. , ,.nt ,AP, 7nanl na gimnazijah. Znani literarni center »Ate- žanja misli, kjerkoli naletijo nanj, vse od dotok ameriških dolarjev na tržišča in njih razmerah tako, da bi povečali njihovo amerišM univerzitetni profesor”ln No- ne0“. v Madridu je zdaj v rokah te organi- vrhov Falange pa do tovarne ali šole. Na borzo Španije odločilno vpliva na padec rentabilnost. balov nagrajenec za biologijo dr. mu- 1 zacije. podlagi ovadb te organizacije so nedavno vrednosti pezete, to pa povzroča tudi spo- (Konec prihodnji® I SOVJETSKA ZVEZA GRADNJA ATOMSKE CENTRALE Z JAKOSTJO 420.000 kW tral v Sovjetski zvezi Jermakov je po ter* mičnih virih energije. Tehnična konstrukcija te centrale pa se razlikule od prve poskusne atomske centrale, ki so jo pred tremi leti zgradili blizu Moskve. Prvi del nove centrale bo začel obratovati leta 1960. PROF. ZDA MILLER SVARI PRED III. MEDNARODNIM VINSKIM SEJMOM V LJUBLJANI ŽLAHTNA KAPLJICA NA TEHTNICI Kljub strogim »kriterijem« zlote medalje kar »dežujejo« v čast razstavljavcem in sejmu mi ta svoja žlahtna vina premalo propagiramo — propaganda je sicer draga reč, toda obrestuje se — in še premalo težimo k temu, da bi našim zares izvrstnim naravnim vinom ustvarili tradicijo . — Saj imamo vendar že tretji vinski sejem v Ljubljani? , , . »Nikar mi ne jemljite bese- se jem v tem pogledu šemi- de je živahno vzkliknil naš eno-kavnejši. To je dobro. Ni pa log ki je ln humorja „saj ven. dobro to, da Jugoslovani ne dar hranimo sive dokumente, da znate svojeh izvrstnih narav- je bil prvi vinski sejem v Ljub. mn vin bolje xr » .. . . . -- . svetu.« 2e tretje leto g. Telscher živahno propagira naša vina med svetovnimi vinskimi krogi; da se je letos udeležilo sejma toliko producentov zlasti iz zahodnih dežel, gre dokajšen del zaslug tudi temu možu. Zato so njegove besede vredne premisleka. OBETA SE EDINSTVENA VINSKA POKUŠINA Včasih so najboljša slovenska vina v tujini prodajali kot avstrijska. Nemški lastniki iz nar ših najboljših vinogradov v Ha-ložah in drugod so naša vina iz-Visoko, v devetem nadstropju Zadružne palače v Ljub- važali, jih mešali z avstrijskimi ljani sedi za kvadratnimi mizicami, pogrnjenimi z belimi! ter prodajali pod navedbo tujega prti in polnimi kozarcev enajst mož. Veliko, Izredno srečo ' izvora. Podobna je bila nekdaj imajo. Dekleta v belih predpasnikih jim nalivajo v kozarce usoda vojvodinskih vin, ki so pri-najboljše sorte vin z vseh petih kontinentov: gosta, siadka hajala na tržišče kot madžarska, m opojna južna vina s Kavkaza, Cipra, naravna vina z “Ta ali oni nam očita, zakaj Rena, iz Bordeauxa in Ljutomera... Možje zbrano dvigajo da naša vina ne gredo denimo v kupice proti svetlobi, pobožno kot se spodobi za pivce, ki Ameriko, medtem ko dosežejo znajo svoj posel, nosijo kupice k ustom, srknejo, pomlaska- najbolj kakovostna renska vina v j ,io in — izpljujejo. Ameriki tudi do 40 zahodnonenv propagirati v | ijan; 1811 leta.« Nato pa je podal zgoščeno karakteristiko letošnjega Mednarodnega vinskega Ob pogledu na klopotce se vsakemu ljubitelju »žlahtne kapljice« vzradosti srce. Ni jih moč obsojati, dasi za-metavajo vina, ki malo zatem dobe uradno zlate, srebrne in bronaste medalje. Tudi zavidati jim ni pametno, konce koncev je njihov posel zelo naporen in odgovoren: degusterji so, ocenjevalci vin in priznani vinski strokovnjaki z vsega sveta. Kam bi namreč prišli, če bi vse kupice zares popili, kajti tudi čez sto vzorcev najizbranejših vin morajo vsak dan poskusiti. ODLIČNO, PRAV DOBRO, DOBRO Vsak pokuševalec ocenjuje vino in žganje po strogo določenem mednarodnem pravilniku. Rezultate vseh ocen nato njihov tehnični štab sešteje ter deli s številom pokuševalcev. Tako se rodi končna ocena. Ce je ta ugodna, takoj izpišejo diplome, ki so temelj za podelitev zlatih, srebrnih in bronastih kolajn. Za mednarodno strokovno ocenjevanje vina vlada veliko zanimanje, saj je diploma priporočilo, ki odpira nagrajenemu vinu pot na mednarodna tržišča, kjer mu tudi občutno viša ceno. Uradno teh 11 mož zaseda v mednarodni ocenjevalni komisiji tretjega mednarodnega vinskega sejma v Ljubljani. Njihov »vice-prezident« g. Richard Telscher, znan vinski trgovec in strokovnjak iz Londona, ki so ga naša ljutomerska bela in dalmatinska črna vina močno navdušila že pred leti, ko je sodeloval na prvem vinskem sejmu v Ljubljani, pravi: »Nad letošnjim kakovostnim izborom vin in številčnostjo vzorcev smo strokovnjaki presenečeni. Naši kriteriji so ostri, pa smo vendarle zelo pogosto -prisiljeni« predlagati zlato ali srebrno medaljo. Čeprav smo že lani na sejmu pili izvrstna vina, bo letošnji m Strokovnjaki za vino iz različnih držav pri ocenjevanju nimajo ških mark za buteljko!« je dejal ’>D(Jbro kapljico« je treba samo Jože Levanič, ki je kot znan eno- okus,tl ~ P™vijo ocenjevalci log član mednarodne ocenjevalne . , . ............. komisije. -Toda povem vam, naša seJn«> ki ga bodo odprli v sredo šolana štajerska vina na primer "a Gospodarskem razstavišču v vzdrže konkurenco z avstrijskimi, ‘-'Junijam. nemškimi ali francoskimi »špica- »Por številu in narodnostih mi« (vina najvišje kakovosti), ki razstavljavcev, po številu vzor-so se ovenčana s tradicijami usi- cev in po njihovi kakovosti bo drala na svetovnem trgu. Toda letošnji sejem tak, da jih je bilo doslej v zgodovini vinske trgovine morda le pet, šest, to lahko z mirno vestjo trdim. Ljubljanski sejem v svetu že dobiva ime, kako pa vpliva na naše in tuje razstavljavce, pa nazorno kaže neprestan porast kvalitete poslanih vin. Letos zlate medalje skoraj dežujejo — samo Rusi so jih doslej, ko še nismo ocenjevali vin, hovih vermutov in umetnih vin, dobili 21 — čeprav preteto ostro ocenjujemo. Največji pomen teh sejmov pa razen afirmacije naših vin vidim v tem, da so med našimi vinskimi producenti vzbudili veliko ambicij, z njimi pa boj za kakovost.« Za naše pojme je deveto nadstropje zelo visoko. Za žlahtna vina, ki jih tam gori te dni točijo (strokovnjakom!), pa bi pošten človek odšel tudi k tašči v 13. nadstropje. Morda bo majhno zadoščenje v tem pogledu širša vinska pokušina na III. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. b. F. Zgodba o tehnokratu Poznal sem prijatelja, vplivnega prijatelja, ki je bil, kot se praoi, gospodarski amater. Sla soa na sprehod, dolgo je že tega. In na sprehodih se prijatelji pogovarjajo, spoznavajo, tehtajo drug drugega in ustvarjajo zaključke in sodbe. Sveže jutro je bilo, ko soa stopala ob Savi. Na obeh straneh reke so nizki, zeleni bregovi žareli v jutranjem soncu. Nekje'daleč so se skalnati vrhovi gori pogovarjali z belimi oblački in utapljali o modrino neba. >Lepa pokrajina,« sem rekel in pokazal na planine. *Si kdaj razmišljal, kako je pravzaprav naša domovina lepa?* >Da,* je pritrdil in se zastrmel v gore in bregove, tPredalpski svet, terciarna formacija z nekaj karbonske osnove, školjkovitim apnencem in tenko plastjo permskih peščenjakov. Morebitna ležišča rjavega premoga, svinca, cinka in antimona.* . >Ne, oprosti,t sem rekel, *ne gre mi samo za rudno bogastvo. Poglej na primer tole dolinico, kako je slikovita. Človek je srečen, da je tU doma.*. *Nič posebnega,< je rekel, >majhen prelom, tektonska črta z bržkone že zabrisanimi sledovi starih term.* Umolknil sem. Moj prijatelj je bil pač gospodarski človek. Sla sva dalje ob Savi. Beli valovi so se penili ob skalnatem obrežju, reka se je tu zožila v sotesko. Ustavila sva se, deroča voda je mogočno šumela, ko da pripoveduje stare zgodbe. >Naša Sava je lepa reka,< sem rekel. >Ali se ti ne zdi ta kraj romantičen?* »Romantika?* je rekel in zardel do ušes. »Neumnost. Pripraven kraj za elektrarno z nekaj milijoni kilovatnih ur.* Molčal sem. Moj prijatelj je bil pač gospodarski človek. * Po stezi sva se vzpela na obrežje. Pred nama se je razširilo prostrano polje; polno zelenja in pisanih barv se je izgubljalo pod vznožji planin. Sredi ravnice je kot izgubljen cvet utripala bela vasica. >Kot da bi človek prisluhnil v davnino,* sem rekel. >Po-glej tole zemljo, vso preorano in posejano, pa tam zadaj vasico. Tam so ljudje, ki so spojeni z zemljo in ona z njimi. Bogastvo, ki je zalito z znojem, in lepota, ki je napojena s krvjo1* >Da,* je prikimal, »prostrana ravnica. Tu je kakih dvajset hektarov zazidalne površine, d regulacijskem in urbanističnem pogledu zelo lahko rešljiv problem.* Molčal sem. Moj prijatelj je bil pač gospodarski človeki * » Prišla sva v vas. Sredi vasi je v zelenem parku stala šola. Skozi odprta okna je bilo slišati smeh in živžav otrok >Se spomniš otroških let, ko si trgal hlače v klopi?* >Nerad se jih spomnim,* je rekel. *To je nerentabilna ustanova, nič ne proizvaja. Stane kakih dvanajst milijonov negospodarskih izdatkov na leto.* Molčal sem. Moj prijatelj je bil pač gospodarski človek (a nekoč tudi slab šolar). * Vračala sva se v mesto. Razmišljal sem, kako bi tega prijatelja brez čustev spreobrnil. S čimP »Bereš knjige?* sem vprašal. ■>Berem ekonomske analize,* je rekel. Ujezilo me je. >Ne,* sem rekel, tmislim knjige, tudi gospodarske in znanstvene, te hočeš. Si bral na primer knjigo: Zgodovina se ne začenja z mojim rojstvom' ali pa ,Svet se ni zavrtel zaradi guganja moje zibelke'?* >Knjige?* je rekel in se nasmehnil. >Knjige so kile papirja, ki je zaradi tiskarske barve postal nekurantno trgovsko blago.* Molčal sem. Bilo mi je hudo za prijatelja, strah njegove praznine. Rekel sem mu: adijol * Zadnjič sem ga po dolgem času srečal. *Kam hitiš?* sem vprašal. Sramežljivo je skril aktovko pod deini plašč in se prijazno nasmehnil. *Veš, grem v šolo,* je rekel, >da vnovčim svoje kurantno neznanje.* d. Vresnik Smrt slovenskega Izseljenca nad Atlantikom Ob lanskih pripravah za letošnjo Izletniško sezono so domnevali v Ameriki, da bo letos manj potnikov, ki bodo pohiteli v Evropo, kakor pa v obiiajnih Izletniških sezonah. Takrat Je metal nemirno »enco na urade potovalnih uradov ie Egipt... Več sto ameriških izletnikov Je tudi slovenskega porekla, ki potujejo v poletnih mesecih iz novega sveta v svojo staro domovino. Te dni se Je primerHa nenavadna dogodivščina. Filip Troha iz Kočevskega Je potoval v družbi svoje žene in v skupini še nekaj drugih rojakov v Jugoslavijo. Vodstvo je bilo v rokah Avgusta Kolandra, lastnika znane clevelandske potovalne posredovalnice. Zaradi viBokih let je bil Troha bolehen ln Je Jemal za bolno srce zdravila. Ko Je letalo zapustilo New york ln je pilot zavozil čez morje, »I loči Ameriko od starega sveta, Je Troha začutil slabost. Ko Je začel Troha težko dihati, 1® zahteval zdravilne tablete, ki Jih Je imel zmeraj pri sebi. A njegova zdravila mu to pot nl» so pomagala, zato Je Kolander poklical letalsko strežnico Stewardesa Je prinesla oxlgena, ki pomaga ljudem na letalskih vožnjah, da sl olaj-Sajo dihanje. Nato se je stari potnik Troha umiril. Naslonil se je v svojem sedežu in zadremal. Letalo, ki odleti čez dan lz Amerike, preleti preko oceana ponoči ln potniki dospo na pariško letališče Orly dopoldne prihodnji dan. Ko se nebo zmrači, stevardesa ugasne luči v znamenje, da je nastopil čas počitka. V letalu je po polnoči hlad in laJetnllcii se zavijejo tedaj v volnene odeje, da Jih ne zazebe. Tako so ogr raffll z volnenim pregrinjalom tudi bolnega Filipa Troho. Ob njem sta vso noč skrbno bedela njega žena »n vodja pota Kolander. Ponoči ga Je — - “ —— - — g|j0 lahkega dela se je lovil okoli predmestnih Mrak hiš in jih zavijal v svoje _ _ ne. Ob cesti so se prižgale luči in metale brske”no«.‘ og. Plavolaso dekle je li predmestnih Medtem Je Marija rodila, še vedno Je opala, je hotela, naj preneha pijanfevati, naj se poboljša, tpmnp nnirnln- se bosta pobotala. Tone se je vrnil od vojakov, Pa se ni. Nalašč (e je z drugimi ženskami spre-za Marijo pa se ni zmenil. Neke lanske septem- hajal mimo nje, samo da jo je izzival. Marija je Kolander Ho ln večkrat prijel opazoval bitje. Vesel je bil, da se je Troha umiril ln trdno spal. Ob drugi uri, ko Je Izza daljnih vodnih planjav prihajala svetloba, pa Je v možu pre nehalo življenje . .. Umrl je v letalu nad Atlantskim oceanom. sence daleč naokrog, upehano hitelo na kolesu po kotanjasti cesti in utonilo v temi... »Mama, na pomoč, m«maaa>..< Dva rezka strela sta presekala večerni mrak in se izgubila v mrakobni poljani... Zadnji dnevi so vklesali v dobrohoten obraz Marijine- mame ostre poteze. Sivi kodri so ji obkrožali bledi obraz, iz katerega je odsotno sijalo dvoje prijaznih, rdeče obrobljenih oči. »Pred petnajstimi leti,« je dejala tiho, »so mi prav pred to hišo Italijani ustrelili moža, sedaj sem pa tu izgubila še hčer...*' Bolest se ji je začrtala v obraz in iz kotička izsušenih oči sta se po razoranem licu skotalili solzi. V kuhinjo je plaho prikoracalo ljubko dekletce in se sramežljivo motovililo okrog krila Marijine mame. »Kje je mamica?« »Mamica je šla pa-pa ... Pančkat... zemeljce mi bo plinesla. Velike ze Marijo nenadoma prebudi trkanje na vrata. Srce ji razbija, da skoro zbudi svojo hčerkico, ki jo v drgetajočem strahu tesno prižema k sebi. »Kdo je?« »Jaz sem. Tone,« se začuje glas onstran vrat. »Otroka bi rad videl.« ---------------------- . . — Marija je bila popolnoma uničena. Prepričevali smo jo, naj ga pozabi, pa ga ni mogla. Pred kakimi štirinajstimi dnevi pa sem jo naila doma vso objokano, na levi strani obraza pa je bila močno zatečena.« • »Saj ni važno. Pusti Jo pri miru!« Tone jo surovo odiine in pregleda vse stanovanje. »Kje je Marija!?« zarohni glasneje. »Ne vem . v Šiško j* šla. K šivilji,« se mu zlaže mati, ker temno sluti.. Marija se sklanja nad mizo in skrbno lika Tonetove srajce. S solzami, ki ji drse prek lic, “i"®’« n moči vlažno perilo. Le kaj ima od tega, ko s< toliko muči zanj: rooida se bo pa le spremenil Polem je moči vlažno perilo. Le kaj VujauVsVr^a0' Prav“a£r«t me je obiskala mi ja se bo pa le spremenil, n j»:- *— *T..: -j j___ e razgrajal ie pri sosedovih in povpra-ariji. Tudi pri njih ie pregledal vse _o ie ni našel, Je Desno odšel. Slutila sem nesrečo. Ko se Je spuščal mrak, sem po- hčerka Ivanka, ki že dlje časa živi od doma po- ročena. * STARA MAMA,ZAKAJ JOKAŠ? pa ie ni!( Pojdimo ji naproti!« ašena priteče »Otrok vendar spi, če ga hočel videti, pridi podnevi.« Trenutek moreče tiSine. »Prekleta baba trapasta,« sikne za vrati in preklinjajoč odide. uvuiui.vv/ »v* (/.sUv0aH. »v„»v »Teden dni kasnfeje jo je počakal pri tramvaj- mplir * Vnr*SiiTn?p tp a Avniimi modrimi sk! P081«**’ ,ko ie vračala iz službe. Bil je na-v, ? 1 1 ’PraSUJ0Ce Je 8 svojimi moarimi gilen posmehoval se ji je, jo poniževal in ji spet očki gledala staro mamo, kot da ns ver- očital, da otrok ni njegov. Potem ga ni bilo blizu jame sama sebi. več kot tri mesece. Otroka ni hotel priznati. Hočeš, Marijina mama si je obrisala z robom 3£eSJm.° SifJSll pre.da‘i ‘dvoka,u- Ncko p°p»1- predpasnika oči in nam pričela pripovedovati: Marija je s Tonetom zanosila, še preden je šel k vojakom. Imela ga je rada nadvse, pa tudi on je imel njo; vsaj tako je kazalo. Iz Osijeka, kjer je služil vojake, je sprva pisal mnogo pisem ...« Draga Marija! Neprestano hrepenim samo po tebi. Vse bi še šlo, le tebe tako težko pogrešam, vse bolj in bolj. Pazi na najinega otroka, ki ga nosiš pod srcem . . . dne pa je prihrumel . . .« * Stara mama se nežno sklanja nad košarico, kateri spi Milkica in io skrbno pokriva. Ne ' un' ‘ Iznenada stopi v kuhinjo Tone in se ji brez vzroka zadirčno posmehuje. »Poglej, kakšen je otrok! Umazan, zanemarjen, ne znaš ga vzgajati. Ha, prav taka tiča bo kot ti!« Izpod likalnika ji potegne srajco in jo piko-lovsko pregleduje. Na spodnjem robu opazi majhno rjavo pikic.) »Poglej, poglej, srajoo si mi samacala, ti izprijcnlca, ničvrednica,« je rohnel nad njo. »«Nisi za drugega, kot za piskre pomivat . . .« Marija ošine z očmi grozečo pest ... po licu jo močno zapeče in še enkrat in še . . . Žgoča rdečica se ji razlije po obrazu. Strese jo krčevit jok in se vrže na divan . .. * »Mama, Tone stoji pred hišo,« pove že med vrati Ivanka. Mati postane nestrpna in drhti od razburjenja. »Joj, Marije ...___________ ______ in že odide proti vratom, ko prestra Ši v kuhinjo sosedova Angelca: »Marija . . vpije ored hišo na pomoč. Pojdite ji pomagat! Tone . .« Rezek pok jim zaustavi dih. Še enkrat odjekne prea hišo strel, ki utone v medlem kriku . . . »Marija, moja Marija . . .« Onemogla se mati opoteče skozi hodnik pred hišo in plane k Mariji, ki leži z obrazom negibna na tleh. Krvavi curki rdečijo šope prašne trave . . . Pretresljiv krik se izvije materi iz prsi in v krčevitem joku plane k hčeri Na cesti pa jo izpod namrščenega Čela surovo motri dvoje togih oči . . . »A pančka mamica, pančka?« nedolžno vprašuje Milkica, ko prineso Marijo v kuhinjo. »A mi ni nic temelje prinesla?« V kuhinjo priteko sosedje . . . »Vsi ven,« se surovo zadere Tone, ko pridrvi kuhinjo m vihti revolver v roki, »vsi ven. banda, izginite,« besni po kuhinji. Preplašene in gane sosede nažene v sosednjo sodo in jih lene, nato pa se sunkovito obrne in naperi begi akli sodo in jih otrok. Kasneje io Je jrretepal še večkrat. Tonetu sem ' la, naj io pusti p češ če Jo ti ne z »A tako, sedaj ste pričeli pa kar z advo- P« jaz. Potem je zahteval, jo prosil in moledoval. nadoma pa plane v kuhinjo Tone. Cinično se zareži proti košarici, v kateri spi — njegov ostro poveda eh« posmehoval, češ znaš vzga, pa se n jati, jo bom •Potem je nenadoma prenehal pisati. Od sestre, ki jo imam v Osijeku, smo zvedeli, da ima Tone tam neko drugo de\le. Marijo je to tako prizadelo, da vam ne morem povedati. Nekega dne pa je hitro ugotovili, da je otrok njegov. Mariji je moral dobila od niega pismo. V njem jo ie žalil in po- plačati 45.000 dinarjev zaostanka, za sodne stroške, ‘ Ji očital, da otrok ni njegov, da se s ki katom, a?« je besno škripal skozi zobe, da sta naj na sodišču podpiše, da je otroka prost, pa jo se ga mati in oče prestrašila. takoj poroči. Marija seveda tega ni hotela. Postal »Tone, saj vendar veš, da je otrok tvoj. ie vse bolj nasilen, jo neprestano žrl zaradi denar-zakaj...« ia, pričela se ga je bati. Minulo nedeljo, ko je »Nič ne vem,« se je surovo zadrl. »Misliš, bila sama doma, ie spet prirohnel in JI grozil z da bom jaz plačeval za otroke od drugih.« revolverjem. Klicala je na pomoč sosede, in ko so »Tone, poglej, bolje je, da sedaj priznaš tl prišli, je odšel. Dve uri kasneje pa se je spet Na sodišču bodo to ugotovili, samo stroške si vrnil, se ji dobrikal in jo miril. Prepričana sem. boš nakopal.« da je takrat izvabil iz nje najmanj pet tisočakov. »Ti bodi pa tiho! Jaz imam več v petah, kajti denarja, ki ga ie imela shranjenega, ni. V kot pa ti v glavi, ti me Že ne boš učila.« ponedeljek zvečer Jo je zopet zasledoval in mn Je * komaj ušla. Marija je bila živčno popolnoma shi- Tresla se je, tot bi revolver na otroka, ki ga vprašujoče gleda. »Ti si balaba,« mu reče Milkica in mu po-kaže jezik Teda? pa prime otroka Ivanka in ga zaščiti s svojim .telesom. če ne ubijem tudi tebe!« »IJbij, pa ubij še mene, Če si ml že sestro!« Nenaden upor ga prestraši in jo surovo vrže •.kozi vrata. Nato sede na divan k mrtvi Mariji in nastavi uho na njeno srce ter napeto posluša . . . »Ne hodite notei, pištolo ima v roki,« opozori Ivanka miličnika, ko pogleda v kuhinjo. »Izgini,« besno zatuli surovež iz kuhinje. »Ljudska mi’ica tukat!« »Ni važno!« Iz kuhinje odjekne strel . . . Takih scen Je bilo več. Na sodniji so seveda nnnnijnp d* ntotfnv. Mavili to mnr.1 P°P°,ane • egov, da se s ki si jih je nakopal, pa še dvajset tisočakov. »NI f® ustrelil. Krogla ta Je samo oplazila, go-imela mrzlico. V sredo '°!voJe to tnLitostroji, ta pot ni bila ravno neznana. Saj še ni tako dolgo, minilo je nekaj več kot deset let, odkar so hodili — takrat še sredi polj, s prostovoljnim delom gradit >Litostroj< — tega prvenca naše industrializacije. Od takrat se je razumljivo okrog tovarne marsikaj spremenilo. Do nje vodi sedaj gladka asfaltirana cesta, trolejbus pa pripelje skoraj do tovarniškega praga in potem vsi ti stanovanjski bloki in kaj bi opisovali: okrog »Litostrojac je nastalo in se širi novo mesto. »NEZAPOSLENIM VSTOP PREPOVEDAN« NE VELJA Ob devetih so odprli vrata v tovarno. Obiskovalci so si lahko bi obiskovalci nekaj videli in zvedeli ob svojem obisku v »Li- I imeli cela predavanja in vnete | poslušalce. Zlasti so oblegali tovariša v sivi livarni, ki je razlagal način formiranja kotla za železarno Zenico za zajemanje žlindre iz plavžev. »Odgovorno in zahtevno delo,« so med seboj komentirali obiskovalci. Najteže so se ljudje poslavljali od obdelovalni ce. Tu se je dolgo časa zadrževala zlasti mladina. Vnet očka je prijel sinka za rame in mn razlagal, zakaj razne vrste turbin in kakšno funkcijo opravljajo vsi ti silni deli I turbin in opreme za hidrocentra-le. V obdelovalni« je bila cela zbirka izdelkov za razna domača podjetja in za izvoz. Precejšnjo pozornost pa so vzbujali med tostroju«. Okrog delavcev, ki so 0j,jgj£0valci tudi sami stroji, ki tolmačili, so se stikale glave med .jh ima »LitostTojc. odlftki v sivi livarni, v jeklo- Popoldne, ko je bilo konec Jesen bi bila bogata če bi na Goričkem pridobili še 5000 ha novih sadovnjakov — Pionirsko delo so opravili sadjarji v Budincih in Kuštanovcih — V čepinski zadrugi bo prvi pridelek breskev čisti dohodek, vse obdelovalne stroške so krili z ovsom, ki so ga pridelali med nasadi Kmetijske zadruge na Gorič- | strnjenega sadovnjaka. Med 26 kem v Prekmurju so se doslej kmetijskimi zadrugami na Oo- odločno premalo zanimale za obnovo sadovnjakov, čeprav je sadje v tem delu pokrajine največji vir dohodkov za prebivalstvo. V obnovi sadovnjakov so pravzaprav največje možnosti za na- ričkem sta se z vso vnemo lotili obnove sadovnjakov po sodobnih metodah samo mačkovska (26 ha) in čepinska zadruga. Manjše sadovnjake obnavljajo tudi sosednje zadruge. Pionirsko delo na tem pod-že opravljeno; če ijarre v Budincih in ! SŠŠ* r f njih kmetijskih strokovnjakov negujejo nove se- Letos 5«2j°1 ne bfUduS I wmo ov«, U *> gaog UoSi. d« bodo i.Vo, obiskov, so ocenili, da ni bilo v 7000-kilogramski spiralni okrov Pertoča se zmerom oasupijo i.”m"nor„vnai; obdelovalne »Litostroju« nič manj kot 18.000 turbine za HC Vrben je pritegnil okrog 70 vagonov ijadja, vendar pa nlfmir S500ki? ljudi. M. R. precejšnjo pozornost dose še zmeroan odkupijo _ vendar pa la j še niso uredili niti enega Tokrat so se Celjani izkazali Včeraj v litostrojski livarni ogledali sivo livarno, jeklolivarno livarni in med mogočnimi kolosi in obdelovalnico. Nedvomno je v obdelovalnici. Vsem, ki jim je bila zamisel podjetja posrečena, I tovarna zaupala tolmačenje, je saj je pritegnila celo reko ljudi, tekla beseda ko profesorjem in ki si je hotela ogledati »Litostroj«, gotovo bi bili v zadregi, če bi vas Ze v prvih dveh urah dopoldne vprašali, koga ste pravzaprav so zabeležili več kot 4000 obisko- poslušali: ali delavca, mojstra ali valcev. Kaj je pravzaprav priva- ^fa oddelka. Prav lahko bi se v ? l• P?no2rlco’ ki so jo sestav- zrnc>tili, kajti vsi so pokazali, da ljali ljudje raznih poklicev in sta- ^ mojstri svojega dela. Imeli so rosti L gotovostjo lahko zapiše- kar pripravljene odgovore na mo, da je »Litostroj« Ljubljanča- -----*—-- nom zelo pri srcu. Tudi mnogi To in ono smo že zapisali o razstavah in prireditvah »Celje 1957«, ki jih tisoči obiskovalcev ogledujejo, pa vendar je še med tednom marsikatera novost presenetila obiskovalce. Poznavalci razstav so izrazili Celjanom vse priznanje. Prireditev je po svoji zanimivosti in obsega presegla pričakovanja, kmetijska razstava pa sodi na prvo mesto tovrstnih prireditev v Sloveniji. kot je biilo prej. Potrošnikova želja Je, da bi tudi vnaprej tako ostalo. DANES MODNA REVIJA V veliki dvorani kinematografa »Union« bodo danes ob 18. In 20. uri obrtniki priredili revijo oblačil in pričesk. Napovedujejo več kot 50 različnih modelov. Blago za izdelke Je prispevala izključno samo domača industrija tekstila, usnja, nogavic in galanterije. Revijo bo spremljal tudi ustrezen zabavni program. Taka pmrediitev Je za Ceije posebnost, saj se le-te vrtUJo z večletnimi presledki. Posebna komisija obiskuje razstavišča ter ocenjuje paviljone vseh razstavljavcev. Najboljšim bodo podelili zlate, srebrne ter bronaste kolajne. Ocenjujejo po posameznih strokah. Glavna merila so kakovost izdelkov, novitete, izbira blaga, aranžma in podobno. VSAK DAN DVA KONCERTA MUmo obeh predstav, domačega gledališkega ansambla ln ljubljan- razna vprašanja, nekateri pa so BLAGO ZA 30 DO 70 ODSTOTKOV I CENEJE | Na razstavišču ob Mariborski cestii že ves teden prodajajo v posebnih stojnicah tekstilno blago in razno železnino po znižanih cenah. VSem artiklom so znižali cene za 30 do 70 odstotkov. Največ je v prodaji tekstilnega blaga. Tekstilna podjetja iz celjskega okraja so odstopila v prodajo raznega blaga v skupni vrednosti 30 milijonov dinarjev, ki ga prodajajo samo na razstavišču. Tovarna emajlirane posode Je za to priložnost izdelala razno manjšo posodo s spominskim napisom in grbom mesta Celja. Tudi Keramična industrija Liboje, Aurea — modna 'bižuterija ln druga podjetja so dala v prodajo artikle po nižjih cenah. Te dni je v celjskih trgovinah moč kupiti nove izdelke, ki! jih Tovarna emajlirane posode razstavlja v svojem paviljonu. TEKMOVANJE TRGOVCEV Ce samo bežno pogledate po izložbah celjskih trgovin, morate prih znati, da so se trgovci zelo potrudili. Vsaj v Celju je tekmovanje, ki ga je razpisala Trgovinska zbornica, doseglo svoj 'namen. Tud^ glede notranje ureditve, čistoče in strežbe je v večini primerov ske Drame, so vsak dan v Celju še koncerti. Le-te prirejajo godbe in pevski zbori, predvsem najboljši iz celjskega okraja. V posebnih paviljonih na razstavišču ob Mari-borsKi cestii ter na Lavi so vsak dan koncerti, ki jih izvajajo godbe na stroške v nasadih, okrog 8500 kg prvega pridelka breskev pa bo prineslo zadrugi čisti donodek. Tako pa bi lahko bilo v vseh goričkih zadrugah, če bi vztrajneje pridobivali za 'obnovo sadovnjakov svoje zadružnike, si priskrbeli ureditvene načrte in omislili sadike. Novost na Ravnah Ravenčani zelo skrbido za uretEfr-tev svojega mesta. Tako so začeli urejati cesto, ki vodi od Raven do pihala. Poseben koncert pa je bil Prevali m so jo na nekaterih odse- v bivšem kinu DOM v petek pod je asfaltirali. Predvidevajo, da naslovom »Celjski avtorji*. V sobo- t,0 dokončno urejena do konca sep-to so imeli koncert tamburafti in tembra letos. Prav tako nameravajo harmonikast, vtem ko je bila v pozneje asfaltirati tudi trg. V ta na-nedeljo revija ženskih pevskih z bo- : men so sedaj začeli popravljati karov. Na slednji glasbeni prireditvi i nalizacijo in vodovod na trgu. Ze-so sodelovali ženski pevski zbori iz lezama Ravne bo postavrtla v me- Zalca, Celja, Polzele. Laškega, Štor lij in Vojnika. Ljubiteljem glasbe in Jljska zadniga Tolsti vrh pa g petja so prireditelji pripravili, dokaj Javno tehtnico, ker bodo staro, ki pester program. Vstoplna za te pri- le že dotrajal«, podrli, reditve je enotna. GOSTINCE JE MOTIL DEZ Precej uničenih zgodovinskih gomil “‘“"ti* Delavci in uslužbenci »Litostroja« 50 danes s ponosom popeljali skozi tovarniške prostore svojce jn jim tolmačili način dela, razkazovali izdelke. Za tiste obiskovalce pa, ki so bili brez »vodičev«, je poskrbela tovarna. Ra- V ODMORU TELESNA VZGOJA Razveseljiva novost v okraju Koper Svet za telesno vzgojo v Ko- J I . 1 OVCI i-a zen mladih redarjev so bili po je priporotil podjetjem in to jj ,, delavci, mojstri in seti varnarn v koprskem okraju, naj oddelkov, ki so ljubeznivo in stro- podaljšajo odmor med delom in kovno odgovarjali na vprašanja. ga izrabijo za telesno vzgojo de- KOT DA BI BILI P RO F ESOR JI... 1 rajj tudi kratek tečaj za instruk- Pot v sivo livarno je vodila tor j e telesne vzgoje po podjetjih, skozi likovno razstavo tovarni- Na tečaju so udeleženci m udeie- i lavcev in uslužbencev. V zvezi s ! tem so na pobudo sveta organizi- Pridobljeno znanje bodo udeleženci takoj prenesli v kolektive. Prav bi bilo, da bi podjetja nudila inštruktorjem vso pomoč, saj ne gre samo za pridobivanje večje telesne vzdržljivosti delavcev in uslužbencev, ampak tudi za razvijanje gibčnosti in refleksov. To pa seveda znatno zmanjša možnosti za nezgode pri delu. Hrastniška mladina ne bo več životarila Nedavno so se zbrali predstavniki sekretariatov LMS na rudniku Hrastnik in se pogovorili o delu in pripravah na kongres LMS. — V zadnjih letih je bilo delo mladine zelo slabo, v osnovnih organizacijah ni bilo življenja. Zato je bilo nujno, da se mladina ponovno združi in prične delati. To so storili zdaj pred kongresom in so imeli že v vseh osnovnih organizacijah sestanke, na no- S vo pa so ustanovili štiri osnovne orga- S nizacije LMS. Pred kongresom bo. imela g rudarska mladina zborovanje in slav- e nostni sprejem mladincev v organizacijo. || Na večer kongresa bo mladina prižgala == okrog Hrastnika kresove, mladinska god- f|| ba Svobode I pa bo pozdravila kongres == z godbo. Mladina bo tudi poskrbela, da M Vsa gostinska podjetja iz Celja so na razstaviščih postavila lepo urejene pa vid j one, opremljene s Letos Je arheološko-topografska hladilniiki, električnimi štedilniki in skupina Pomurskega muzeja v M. Šote kočo vodo. Ker co prostori za bot* obiskala številne arheološke ob-goste večinoma na prostem, Je spri- jektš v pokra j mi in ugotovila, da čo vmesnih padavin promet ob- so nekateri že prekopam in povsem čutno nižji Gostinci so se zelo po- uničeni. Posamezniki so na primer trudili, saj strežejo obiskovalcem prekopali stare gomili e in iskali: v piljače in jestvine po nespremenje- njih zaklade, vendar so se zelo uste-niih cenah. Razen tega so vsa zaba- li>, saj so poleg grobov nagli samo viSča dostopna brez vsake vstop- skromne ostanke lončene posode, ndne. Ta običaj celjskih gostincev Take razkopane gomile in razdejani naj bi posnemali- tudi drugod na arheološki objekti pa nimajo več no-podobnih prireditvah. F. K. bene znanstvene vrednosti. IllIlllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllM cije LMS Hrastnik I doslej. razstava. Potrudili so se, da rek pa so dali igram. TRŽIČ PRED VOLITVAMI Delo je močnejše od besed Na robu Uden boršta, na samotnem kraju blizu Seničnega, sem našel kmetijo, ki me je skrila pred nenadnim nalivom. Stopil sem Pod šupo h kmetu, ki me je pričakal sredi skladovnice svežih zidakov. Sam jih izdeluje, da bi si na pomlad prenovil hlev m hišo. Pokazal mi je preprosto orodje in se razživel v svojih načrtih. “Veste,« je pravil, »če hočete imeti dobro mleko m zdravo živino mora biti hlev nov. S starim ne gre več. Kmetje tu okrog veliko zidajo « Pa sva besedovala o tem in onem, prišla do Napoleonovega in Hitlerjevega pohoda v Rusijo, do medplanetarnih raket, vremenskih napovedi po radiu in do sinka, ki bo letos prvič podrsal hlače v A B C razredu. V Križe hodijo otroci in če bd po sreči, je rekel, ho dal hčer, ki hodi že v peti razred, naprej v osemletko, da se nekaj nauči. »V katero občino pa spadate?« Tržič’« No sem si rekel, zdaj lahko slišiš še drugo plat zvona o Tržiču ln njegovi industriji. Pove ti jo lahko nekdo od tistih 20 odstotkov kmečkih ljudi, kolikor jih je v občini. Bila sva precej sredi po- »Tržič je lepo mesto,- se je razživel kmetič. »Kakšna industrija 3e zdaj tam. Saj poznate čevlje »Peko«, to so presneto dobri čevlji. Pa koliko ljudi dela tam. Tudi dobre kože izdelujejo in kose, pa v Predilnico hodijo ljudje in v lesno industrijo. A, Tržič lepoonapreduje. Gozdov je tudi precej. Včasih je imel tam grof veliko sveta, cele planine so bile njegove. Ponekod je postavil tako visok plot, kot je tale šupa, ker je redil jelene. Ja, zdaj je pa to vse naše.« -Ali. ste vi odbornik?« »Prosim?« „ ,, . »Pravim, če ste v kakem odboru ali zadrugi?« »Seveda’ v zadrugi sem vpisan,« je rekel. »V Križah imamo zadrugo Zdaj so dobili precej strojev. Na leto vsak nekaj plača, potem pa dobimo stroje po vaseh.« Ne, moj kmetič ni' profesionalni aktivist. Cisto preprosi: kmečki človek ie ki z veseljem in ljubeznijo gleda na razcvet tržiške in dustrije, ki mu je pri srcu napredek. Cepravmajhen kmetkinima ravno rožnatih pogojev za življenje, se trudi, da bi hodu s časom. In ker mu ne nese drugače, gnete ilovico in izdeluje zidake in strešnike, sam teše les za nov hlev in hišo. Gre naprej, ker ima voljo, ker hoče. Imel sem vtis, da boljšega predstavnika tistih dvajsetih odstotkov nTbi mogel najti. Skril sem ga v beležnico kot prijetno presenečenje. , Kadarkoli pridete v Tržič, med te tesne ulice, tovarniške stavbe, starinske hiše in nove domove, ki so stisnjeni ob sotočju Bistrice in Mošenika med strme bregove, ne boste nikoli našli mrtvega in dolgočasnega razpoloženja. Če niste prišli ob pravem času, boste našli vsaj sledove minulih dogodkov, ali pa napoved za nove. Tukaj vedno kdo - da uporabim priljubljeno frazo - »dela«. Veriga delavnih društev in organizacij je izredno dolga. Začenja recimo pri Turističnem društvu in se nadaljuje pri prosvetarjih in kulturnikih, športnikih, strelcih, telovadcih, planincih, šahistih, upokojencih, kegljačih, pevcih, godcih in mnogih, mnogih drugih. Ni Tržičana, ki ne bi imel svojega konjička. Pogosto pa se srečujejo v mnogih društvih naenkrat. Kje so vzroki za to razgibano družbeno življenje? Kdo ga je razgibal? Za to je več odgovorov, ne samo ta, da ena ali druga organizacija »dela«. Naštejmo iih nekaj: spremenjena struktura prebivalstva, nastop mlade delavske organizacije, razvoj industrije in perspektive gospodarskega in kulturnega napredka. In končno: ljudje, ki so sredi n°vih <3ruž-benih pogojev gradili poleg objektov tudi sebe Njihova Prizadevnost se zrcali na vseh področjih in pride do veljave celo pr kom-poniranju domoljubnih (včasih morda malce nerodnih) tržiških po- Zdi se da so tu uresničili dvoje: politizirali kulturo in kultivirali politiko. Morda vulgarna oznaka, a v bistvu resnična. Ce ne bi bilo tega, vam Tržičan ne bi rekel: »Dobro se razumemo, nimamo posebnih’problemov, razen tistih,^ ki so splošni.« Tržiške purgarije, nemškutarjev in grofov, ni več. Nova generacija je ustvarila novi Tržič. In težave? Imajo svoje korenine v minulih desetletjih. Iz starih zidov ni bilo moč čez noč zgraditi novega mesta. Toda pozidali so toliko novih blokov in hiš, kot jih niso v vsem času med prvo in drugo svetovno vojno Uredili so ulice trgovine, otroško igrišče; vse, kar so mogli storiti, so storili. Stanovanj pa je premalo ln tu in tam manjka Še kaj potrebnega. Toda kdor ima pred očmi številke, najde tudi pravi odgovor. Mesto ima danes že toliko delavcev, kot je imelo pred vojno Prebivalcev Njihovo število znaša 3750. S člani družin in z onimi 20» odstotki kmečkih prebivalcev in nekaj obrtnikov, šteje celotna občina 11.800 prebivalcev. Vrednost kosmate proizvodnje preseže 8 milijard. V tem je ključ za razumevanje uspehov in težav. Na eni strani silen porast industrijske proizvodnje, na drugi pa poleg porasta zaposlenih zaostajanje stanovanjskih In komunalnih potreb. Kljub temu je tudi tu velik napredek, ne samo objektiven, pač pa tudi subjektiven. Težave niso nikoli omrtvičile plodnega delovanja orga- nizacij in društev. Tržič je bil vedno živahen, pa čeprav je bilo kdaj neprijetno in težko. In težave so še vedno, saj življenje nikoli ni brez njih. Vprašnje je le, s kakšnimi očmi jih gledajo in ocenjujejo Kaže, da so si v pozitivnem vrednotenju napredka edini, da tu ne zaostaja niti tisti kmet pod Uden borštom, ki se na krpici svoje zemlje peha za boljšim življenjem. • * • In volitve? V 17 volilnih enotah bodo izvolili 28 odbornikov v ljudski odbor, v 13 volilnih enotah pa še 28 odbornikov v Zbor proizvajalcev. Iz obeh bodo poslali po 4 delegate v Okrajni ljudski odbor. Kmalu bodo začeli s predvolilnimi sestanki. »Predvidevate kake težave?« »Ne,« pravijo na občini in v organizacijah. Razumljivo! Spričo tolike delavnosti društev in organizacij ni težko izbirati kandidate. Delo ovrednoti ljudi, dvigne najboljše nad dobre. Teh je v Tržiču dovolj. Vajeni neštetih prireditev in akcij, ki jih izvedejo organizacije in društva, bodo izvedli tudi priprave in volitve. Na njih bodo ponovno potrdili složnost in vsa pozitivna prizadevanja, ki se kot rdeča nit vlečejo skozi njihovo bogato politično in kulturnoprosvetno dejavnost. Ob takih dogodkih stopijo še tista majhna, nepomembna trenja daleč v ozadje. Besedo imajo realizem, resno in trezno vrednotenje slabega in dobrega. D. Vresnik C11" u«: ....m ■ «. .. v- . ■ ,»... TELESNA KULTURA ) ro"K'z'SEPTE-~ BALKANSKE IGRE V ATENAH Po drugem dnevu NEGOTOVOST ŠPORTNE IGRE GRADBENIH KOLEKTIVOV Atene, 1. sept. Po drugem dnevu tekmovanja na XVI. balkanskih igrah je v moški konkurenci prevzelo vodstvo moštvo Romunije z 78 pred Jugoslavijo ?6, Grčijo 69 in Bolgarijo 59 točk. j Jugoslovan Vujačič je dosegel nov balkanski rekord v metu kopja ; z rezultatom 72,52 m. V štafeti 4X100 Že moštvo Jugoslavije (Dragaševič, abolovič, Trifunovič in Petrovič) pripravilo prijetno presenečenje z osvojitvijo arugega mesta oziroma z zmago nad izvrstnimi spriuterji Grčije in Bolgarije. Tudi v deseteroboju smo dosegli lep uspeh, ker je Brodnik, nadarjen atlet iz Celja, dosegel drugo mesto s 5.484 točkami, zmagal pa je Bolgar Slavkov s 5.940. Tretji je Bolgar Genov 5.455, Sabati (J) pa je sedmi s 4.666 točkami. V teku 150 šobistov za »Celje 1957« Celje, l. septembra. — V okviru proslav »Celje 1957« je celjski šahovski klub v hotelu »Savinja« danes priredil moštveni brzopotezni turnir, na katerem je sodelovalo 30 petčlanskih moštev Iz Slovenije in Hrvatske. Zbrane udeležence je v Imenu CSK! pozdravil predsednik dr. Kovač, nato ] pa so se začele zanimive borbe v I treh skupinah. V prvi skupini je bil* sedem najmočnejših moštev (po ka- j tegorfjah), v drugi osem nekoliko šib- ! kejših, v tretji pa 15 moštev, za katera so večinoma nastopali tretje in četrtokategornikL Končni vrstni red: I. skupina: »Maribor« (Njegovan, Crepinšek, Guzel, Kos, Ačko) 22,5 točke od 30 možnih, Univerza (Za- greb) 19,5, LSK 16, Kranj I. 15,5, Tor- DR2AVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO pedo (Reka) 11, »Celje I« 10,5, Bramk SLEPIH (Maribor) 10,5. II. skupina: Olimpija 24 (od 35 fillAfrf n« Vrhll možnih), »Maribor« II 24 (ob enakem UIItFvll IIU ¥11111 številu moštvenih zmag so Maribor- 400 m ovire bi Grk Campadelis skoraj premagal renomiranega Romuna Savela, ki ga je na cilju dohitel, čeprav je še pri 500 m zaostal za njim za 10 m. Jugoslovan Vučelič se jse moral zadovoljiti z zadnjim mestom, ker je startal bolan. V skoku ▼ daljavo je zmagal Bolgar Slavkov z dobrim rezultatom 726 cm, Jugoslovan Miler je bil drugi (skočil je le 1 cm manj), tretji je bil Romun Juanu 7,14, Jugoslovan Savič pa šesti — 6,96 ra. V teku na 1500 m je Mugoša doživel neuspeh, saj je pritekel na cilj šele tretji, Murat pa je bil Četrti. V prvem krogu je vodil Murat, tik za petami mu je bil Grk Konstanti-nidis, za njim pa je bil Mugoša. V tretjem krogu je prevzel vodstvo Mugoša, toda v začetku četrtega kroga ga je prehitel Grk Depastas, potem p a še Konstantinidis. Oba sta imela boljši finiš kot pa naša te- ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Lokomotivi zmanjkalo pare »L ubliana« : Lokomotiva 82:70 (31:31) — Sinoči ob 21.15 derby Proleter : Olimpija v Zrenjaninu Ljubljana, L septembra. — Ko- Lokomotive često popolnoma sami šarkarska tekma prve zvezne lige spodarili pod njihovim košem. P« »Ljubljana« - Lokomotiva 82:70 tem je bilo občutiti odsotnost Cretni- (31:31). Stadion »Ljubljane«, gle- ka, Vraniča in Brumna. Boljši del P«; dalcev 1500. Sodnika Klojčnik in torke je bil napad, kjer se je izkazal Janko Kavčič. zlasti Zupančič, medtem ko je M®* »Liubllana«* Kaneli 17 ZnnanMč ler z meti od daleč precej grešil. P« 27 Kumar 1 Kornč 3 Mtilier 21 Se^ Zagrebčanih je močno presenetil mit- bec 13 di Novosel, zadovoljila pa sta tudi (RT' V: 06,2. ~ č"a s a "j u g o slo va d š'k i h ~ tek a - nis - Konstruktor (Mrb), Stavbenik Lokomotiva: Znidarec 12 Brklja- J” f°Va4i^ I0g9 čav ni«n merili - i v n. Romuni«*. (Celle). Beton Čič 5, Kovačič 19, Novosel 19, Zoran 8, Sodnika sta tokrat svojo naios 42 6 Izstavita o TeSiTTl 7 1 Tijardovič 7. nadvse dobro opravila. Zaradi peUb 42,6, Jugoslavija 42,9, Grčija 65,5, Tolzmo ca t nrohno nanalrn OSGbnih nanfllf en hlH O? Beton najboljši Celje, 1. septembra. - Včeraj in danes so bile v Celju tradicionalne športne igre gradbincev, ki se jih Je udeležilo 308 članov 12 gradbenih podjetij. Največji uspeh so dosegli športniki celjskega »Betona«, ki jim je direktor tega podjetja izročil po konča-kača. Popolnoma podrejeno vlogo nih tekmah lep pokal. Za njimi so sta imela jugoslovanska tekača Stri- se uvrstili: Konstruktor (Maribor), tol in Segedin v teku na 3000 m ovi- Gradis (Ljubljana). Najboljša moštva re. Prvi je bil sedmi, drugi pa osmi. v posameznih disciplinah: odbojka — Rezultati: 1500 m: Depastas (G) Beton, Pionir (Novo mesto). Slovenija 3:48,7, Konstantinidis (G) 3:49,4, Mu- ceste (Lj.), Nogomet - gradbeno pod-goša (J) 3:49,5, Murat (J) 3:49,6: Jetje Kranj - Beton 3:4 (3:2), keglja- 480 m ovire: Savel (R) 53,7, Čampa- n-e ~ Beton 809, Konstruktor 767, Gra-delis (G) 53,7, Stanel (R) 54,5; kopje: dis (Lj.) 685 . 2enske - Pionir 557, Vujačič 72,32 (nov balkanski rekord). Beton 514; šah - Konstruktor, Beton, Demetar (R) 71,22 m, Pavlovič (ji »Kranj«. Balinanje - Gradis, Tehnika, 65,65 ; 3080 m ovire: Papavasiliu (G) Obnova (vsi Lj.). Streljanje - Gradis 9:02,8, Strzelbinski (R) 9:04,8, Badiči 813, Pionir 591, Beton 531. Namizni te sBč&aViSkTali*Ciran"' s0 dR°ke“u «S£h Kiti^d Lt^TkS labž%/ske: Jkrog,a: Koman (R) 14 35, SSi^^eSgM' jKrS £5 E’ ^ Z°Fan’ " Usenik (J) 13,92, Salamanovič (B) le s tesnim razultatom državni prvak .S dRljtaTCo^hVoaferJ)(Br5 585tStaZ , ^Telfu ^Je’ gostoval član tretle >jana« vo^Sn SGos«e ureSe s^ JUGOMONTAŽA - C. ZVEZDA 82* mejčič (J) 5,57, Iličev« (B) 5,55; 200 m:' conske lise Dinamo iz Vinkovcev petorko in v peti minuti že vodijo Zagreb, l. septembra. - Sinoči J« Luta (R) 25,1, Sikovec (J) 25,8, Sikoe Gostje so premagali Kladivaria s 4-2 * Tehnični vodja »►Ljubljane* za- Jugomontaža premagala Crveno zvez- (R) 25,8; Lubej (J) je šesta s 27 2 I S-S*c3l£ £Kladivarja s 4.2 menJa Pogačnika z M(merjem, k* pri- do z 82:73 (34:33). Tekma je bila zelo w L/Udcj (j, je sest« a a. (2.0), -Celje* pa s 4.3 (2.2). J. K. nese v lgro nekoliko več žlvai7nosti. lepa in razburljiva. Jugomontaža 3« Z dovršenimi meti Mul lori a in Zupan- bila skoraj vso tekmo v vodstvu, I čiča domači dve minute kasneje ize- izjemo prvih minut drugega polčasa, načijo. Igra postaja živahnejša, polna Lahko rečemo, da je Jugomontaža duhovitih kombinacij ene in druge prvikrat v jesenskem delu zaigrala petorke. Zagrebčani nudijo domači- nadpovprečno. Najboljši na igrišču 1* nom močan odpor in so jim stalno bil Spiljak s 27 koši, za njim pa ni za petami. V zadnjih sekundah prvega dosti zaostajal Pasarič, ki je dosegel polčasa 2nidarec uspešno prodre in prav tako 27 točk. Pri Crveni zvezdi izenači. je bil nalbolj učinkovit Kolakovič * V prvih minutah drugega polčasa 19 koši. Pred okrog 400 gledalci sta »Ljubljana« silovito napade in prikaže odlično sodila Zagrebčana Vukovič in pravo ekshibicijo. Hitri protinapadi, Kobali. VATERPOLO TURNIR ZA »VELIKO NAGRADO CELJA* Zmagovalec: NAPRIJED Celje, 1. sept. — Na vater« V prvem polčasu sta obe moštvi igrali polo turnirju za »Veliko nagrado borneno, hitro in kolektivno ter lepo Vri!n' moš^v n*- kombinirali, kar je imelo za posledico __________ slednji; Naprijed (Zagreb), »Ljub- kopico golov. Zmaga) je Napnjed z 9:4 : premišljene podaje in točni meti so ljana«, Ilirija, Branik, Neptun I. (4:3). Ljubljančani so lahko zadovoljni j bogato obrodili. V tretji minuti vodi in Neptun n. z napadalcem Volkarjem, ki je nesebič-1 »Ljubljana« že s 45:31. Lokomotiva Železničar : partizan 63:51 Naklo, 1. septembra. — V na da- i Sinoči in danes dopoldne so nada- n0 dedi! žoge -.oigrafcem. in pa s tem, 1 zahteva minuto odmora, vendar"je* že Karlovac, 1. septembra. - sinoči čani izgubili direktni dvoboj z O Hm- lj e vanju državnega prvenstva slepih IJevali s kvalifikacijskimi tekmami, da- da so dosegli doslej svoj najboljši uspeh j prepozno. Tempo popusti in tekma domači Železničar dosegel svojo ptjo), Celje II in Svoboda (Studenci) šahistov so odigrali IX. kolo 18,5, Rogaška Slatina 16, Lokomotiva (Zagreb) 15, Iskra 12,5, Obrtnik (Maribor) 11,5. vac 1:0, Ilič —_ Baretič 0:1, Poša — III. ‘ Pučko, enajstletni partij nabral 13,5 točke) 53,5, Sisak Djuretič l) šahistov so odigrali IX. kolo z na- nes popoldne pa so bile na sporedu Protl drugoligaškemu moštvu. Sodnik ; postaja nezanimiva.' Netočne a slednjimi rezultati: Osmanovski — finalne tekme, ki so odločale o po- riber povsem zadovoljil. Strelci: Vol-!v katerih so zlasti prednjačili ,- Negovanovič 1:0, Jankovič — Grah o- sameznih mestih. • I kar 2, Adlešič in Marc za »Ljubljano«, čini, se kmalu maščujejo. Mlaui i»v- -------- - ■--------- -____ >_______ - ... — **« — —-...............................- - - — »-- ngkarpa in vosel uspešno prestreza zgrešene po- tekmo so bili Karlovčani daleč bol) V kvalifikacijsk:h tekmah je naj- ja zmagovalca pa Orlovič, Sodnik postaja nezanimiva.' Netočne podaje, tretjo zmago M zvezni košarkarski UgL ... »r-. - . . . sll) doma- partizan je moral priznati njegovo Mladi No- Premoč s porazom 51:63 (25:37). Vso Sturman daje in z nenadnimi prodori zniža borbeni kot gostje, povrh vsega Pa razliko na tri koše, nakar Lokomoti- tudi še bolj učinkoviti, tako da je nji' . skupina: Maribor III (Rožič, Djuretič remi, Cankovič — Mirkovič prej Ilirija premagala Neptun H s Dorpes po dva ter švaremajer, : i, Piberl, Sentavec, Žagar — 0:1, Janežič — Mehidič 0:1, Pintarič 4:2 (2:1), nato pa »Ljubljana« Branika jin Bančič po enega. ___ _ . letni Žagar je iz štirinajstih — Cabarkapa 0:1. — Deseto kolo: g 8:2 (3:1). V prvem polčasu so talni i p° končanem tekmovanju je pred- j va spet popusti. V zadnji minuti so na hova zmaga popolnoma zaslužena —. --- .-X.—. ... XX'-------------*** Mirkovič remi, Poša — Mariborčani enakovreden nasprotnik, : sednik Neptuna izročil zmagovalcem lep igrišču le še štirje igralci Lokomotive, | —,x -------------- ■ u ‘---------------------------------------------------------------------------------------------------------- BSK : Sloboda 88:60 (36:20) in Studenci II 50, Žalec 48,5L Kranj II Ilič 1:0, Cabarkapa — Cankovič 1:0, nato pa niso znali, izkoristiti pred- ' pokal (visok 80 cm) »Veliko nagrado Ce-: kar domači izkoristijo in še povečajo , ■ .... J .J Negovanovič nostl igralca več, ampak so celo pre- *)»*, drugo in tretje plasiranima mo- — i —.... ........- — štvoma pa manjša okusna pokala. JUGOSLOVANSKI ŽELEZNIČARSKI POKAL »Ljubljana« se dobro drži Lokomotiva : »Ljubljana« 0:0 43,5, Svoboda' (Hrastnik) 37,5, Celje Mehidič — Pintarič _ „ __ III 35,5 itd. — Janežič 1:8, Grahovac — Osma- jeli gol. To jim ’je vzelo pogum, na- Organizacija prireditve je bila novski 8:1, Baretič — Jankovič 1:0. kar je »Ljubljana« po Volkarju in zelo dobra, sodniški zbor — E. Kapuc, Stanje po X. kolu: Cabarkapa, Me- Marcu začela s serijo golov E. Masten in ing. Stegenšek — je prt- hidič 8,5, Baretič 8, Mirkovič 7,5 itd. Danes dopoldne so odigrali še dve vedel turnir do uspešnega zaključka Jutri bo v XI. kolu najpomemb- kvalifikacijski tekmi. Najprej je Na- brez spora. i nejša partija Mirkovič — Cabarkapa. prijed visoko premagal mlade Celjane z 11:1, nato pa j® bila na sporedu zanimiva tekma med »Ljubljano« in Neptunom I„ »Ljubljana« Je sicer zmagala s 4:3 (2:1), vendar bii kmalu prišlo do presenečenja, saj so bili domačini dobri in je bil 30 sekund pred koncem tekme rezultat 3:3. Idealne priložnosti za dosego gola pa Celjani niso realizirali,, v protinapadu Je »Ljubljana« v zadnjih sekundah dosegla zmagoviti, gol. Ob 15. urt »o se začeli finalni bojli. V medsebojnem obračunu Je prvo moštvo Neptuna odpravilo mladince Zagreb, 1. septembra. — V nada- videti oba slovenska ligaša prve cone, s 7:1 (3:1)!. Tekma je bila počasna, ljevanju jugoslovanskega železničar- Odred in »Ljubljano«. Ljubljančani saj so bili oboji utrujeni, od dopol-skega pokala sta se zagrebška Loko- so jih tokrat prijetno presenetili ne z danskih srečanj. Strelci: Ščuka 4, motiva in »Ljubljana« razšli z neod- dobro igro ampak s požrtvovalnostjo Deplikar, E. in T. Gorštč za zmago-lcčenim rezultatom 0:0. Pred okrog in enostavnostjo. Čeprav sta imeli valce ter Zajc za Neptun H. 2000 gledalci je na igrišču »Zagreba« obe moštvii precej priložnosti za do- Ilirija in Branik sta morala porav- tekmo dobro sodil Jelinič iz Zagreba- sego gola, pa Je treba omeniti 31. mi- nati stare račune z republiškega prven-Vreme je bilo lepo. nuto, ko je Gosair z nekaj metrov stva, kjer sta se razšla z neodločenim »Ljubljana«: Zupančič 7 Ilič 5, stre1J«l v prazna vrata, vendar je rezultatom 2:2. V naporni in ostri borbi Pirc 7, Gruden 8, Sočan 8, Zivojevič branilec Balan, ki I' * “M® 7, Bergelj 6, Bogataj 6. Dolenc 8, ™oi Lokomotive, v zadnjem trenut-Blaznik 6, Gosar 6. ku preprečil gotov gol. eašff^SkomoHvobinŠ1»LjubljTnc* je goslovanskega železničarskega pokala fert. Strelci: Umek, Tuma’ in Karlin z‘a privabilo na igr.šče precejšnje šte- Spartak (Subotica) z lžtočkami, pred ' Ilirijo ter Radšel in Doležal (oba iz če-vilo eledalcev ki Da so bilii nezado- »Ljubljano« 8, Lokomotivo 7, 2elez- ; tverea) za Branik. voljni z mlačno, počasno in precej (Sarajevo) 5 in RobotničfcJm Zadnja tekma med Kaprijedom in slabo igro obeh moštev. Zatajili so (Skoplje) 4. J. P. »Ljubljano« je odločala e prvem mestu, namreč tisti, od katerih so gledalci j i i: r je Ilirija zmagala s" 3:2 (1:1). Dobršen del zaslug za zmago Ljubljančanov gre Umeku, ki je onesposobil nasprotnega napadalca Koniča. Sodil je dobro Saj- M. Ž. razliko. Obramba »Ljubljane« Je na sobotni tekmi močno šepala, saj so igralci KONČANO JE DRŽAVNO TENISKO PRVENSTVO Mojster bele žoge — Keretič Maribor, 1. sept. Največ zanimanja odlično igro na mreži izenačil na 1:1 je na državnem teniškem prvenstvu vla- ter v tretjem nizu vodil z 2:0. Z izredno dalo za kategorijo članov posamezno, koncentracijo je Keretič zapored osvojil Y nMTASM :« F...41I____________* X ± ________ ir 1_ i _!__________ ž. ! ■ 1 največ pričakovali — Lokomotiva, fcl je igrala podpovprečno. Gostje so navdušili na trenutke, predvsem v prvih 25 minutah, ko so nevarno ogrožali vrata Lokomotive. V nadaljevanju so Zagrebčani začeli s hitrim tempom, vendar je obramba gostov na čelu z odličnim vratarjem Zupančičem odklonila vse nevarnosti. Zagrebčani so imeli že priložnost DRŽAVNO CESTNO MOTOCIKLISTIČNO PRVENSTVO Velik uspeh slovenskih dirkačev je Pila borba Fana- izmenoma dolgo žogo v kot igrišča, nato jatovič:Rizvanbeeovič, ki je bila konča- pa kratko za mrežo in zasluženo zma-na v štirih nižin z rezultatom 6:2, 6:5, gal s 6:3. 4:6, 6:4. V borbi za tretje mesto pa sta V kategoriji člaDic in članov v dvoje se Nikolič in Rizvanbegovič zagrizeno sta že tretje leto zapored osvojila držav-borila za vsako žogo, vendar je Nikolič no prvenstvo Genčič in Nikolič, člana bil nekoliko zanesljivejši in le odločno Partizana iz Beograda. V finalu sta ime-nnagal z rezultatom 6:1. 2:6, 3:6, 7:3 la kot nasprotnika mladinski par iz in t1’#* i * i ^ ž • ri_»L Ferič-Pilič, ki sta ga premagala v finalnem srečanjn je pri moških * rezultatom 6:3, 6:3. osvojil naslov državnega prvaka Keretič V odsotnosti enajstkratne državne (Jugomontaža) z zmago nad Panajatovi- prvakinje, inž. Marice Crnadak, ki je čem (Partizan) z 12:10, 5:7, 6:2, 4:6, 6:3. zaradi poškodbe noge morala le gledati Oba finalista sta z vrhunskim teni- tekmovanje, je presenetljivo osvojila som navdušila približno 1000 gledalcev. prTo mesto Zagrebčanka Martinec pred Dramatičen boj je pokazal, da sta naša Genčičevo, Trudo Lovrec in Heleno Lov-najboljša igralca v dobri formi. V prvem rec. Te štiri so igrale vsaka z vsako, nizu sta se borila za vsako točko. V dru- Martinčeva je premagala vse tri tekmice, gem je Panajotovič s tremi serviai in in sicer Genčičevo 6:2, 6:4, Trudo Lov- , rec 3:6, 6:4, 6:2 in Heleno Lovrec 8:6, 6:4. ! V B kategoriji članov (to so tisti igralci, ki so izpadli v 1. in 2. kolu A konkurence) je bil najboljši Slana (Branik), ki je v finalu premagal klubskega tovariša Horvata 6:1, 6:1, v polfinalu pa Ivaniševiča 6:0, 6:3. Po končanem tekmovanju je delegat Teniške zveze dr. Bleivreis čestital zmagovalcem, nakar so razglasili rezultate in razdelili nagrade. Nekaj besed je spregovoril tudi predsednik TZJ tov. Ma-stilovič iz Beograda, ki je pohvalil orga- V., Bena v 74. min. za V. Sodil Boža sko premoč. V drugem delu tekme je nizacijo in izrazil željo, da bi mladi StaniSič, gledalcev 12.000. Ocena: za- bil BSK od časa do časa celo boljši, igralci še vnaprej napredovali in z mar- Partizan : Velež 2:1 (1:1), strelci: služena zmaga Vojvodine. Hajduk ji Dobro so igrali le Irovič, Sikič in Ko- __________________________________________________ Mihajlovič H v 12 in Kaloperovič v je nudil hud odpor in le malo je manj- ščak pri domačih ter Radenkovič, Si- 27. min. in Zelenika v 7. za V. Sodil kalo, da ni odnesel ene točke iz No- jakovič in Josič pri gostih. SLOVENSKO PRVENSTVO V SKOKIH ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Kopica presenečenj Groba igra .Varaždinac, gledalcev 17.000. Ocena: vega Sada. Oostje so igrali hitro in v npn. zmaga Partizana ni povsem zaslužena, ostro, zlasti obramba, ki je bila iz* V rSeO- ,7.1.14 j_ ul! nnnnlnAma GanaAan Dar. rorinn Vrttvnrftna Viti 3 tphniČnO Dnn»*r><< 1 lanžamKra 77 ZIUBKa rdlUialia III PUV9CU1 £HblUAUIia. uuiaiuua, jv UMB 5 hlii« rfrfivnn rtSSS: Velež je bil popolnoma IzenaCen Par- redna. Vojvodina Je bila tehnično tizanu, igra Je bila zelo groba. Sodnik boljša, vendar je preveč komplicirala BnrS je lzkijučU Zeleniko v M. mn'utl, ko igro. V je grobo faullral Pajeviča. Le-ta ni tegoriji mitorjev L cem® Mladen Edvard* Čuden3 ll Si."3e bUa i«™ b»lj zanimiva. Sodnik ci Skarec v 10. In 46., Dvornič v 25. goriji motorjev 250 ccm. Zaslužena zmaga Železničar : Zagreb 2:4 (0:3). strel- Spet presenečenje v Splitu »Split« : Budučnost 0:2 (0:2). Strel- V VODO Novi orvtdti: Rubiničeva, Porenta in Šink ca Radonjič v 23. in Mladenovič v 41. Ljubljana, 1. *ept. Včeraj in dane« min. Sodil Adjelič iz Beograda, gle- je bilo v Ljubljani ulovenako prvenstvo dalcev 6000. v skokih v vodo za člane. Udeležili so je preskočilo 4 m). Kopje: Cibulenko c a n n c Ir a Ir ni e» «— 14. »■ L 1.1.. 1»2 —— , ni JI.. 1. v 1 rw , » . _/ n ljivim delom obnovili tradicije jugoslo* vanskega tenisa. Pri moških dvojicah še nismo dobili prvakov, ker morata najprej odigrati med seboj dvojici Panajotovič, Nikolič* Rizvanbegovič, Jovanovič, zmagovalec i* te tekme pa bo igral z dvojico Keretič* Tomljenovič. Obe igri bodo igrali n» bližnjem mednarodnem turnirju v Du* brovniku. Vsi igralci so se zelo pohvalno izrazili o organizaciji turnirja pod vodstvom majorja Albanežeja in izrazili priznanje občinstvu, ki jih je vse dni navdušeno bodrilo. -I- Brzojavke— no z 52:44 (25:21), reprezentanca Lodza pa je premagala reprezentanco Zagreba z 59:48 (27:26). # BUDIMPEŠTA, 1. sept. (Reuter.) — Madžarski plavalec Tumpek je dose* gel nov evropski rekord na 100 m metuljček z rezultatom 1:02,3. 4) BREMEN, 1. sept (Reuter.) — N* mladinskem prvenstvu Nemčije v plava- nju je^ mladinec Baumann izenačil evrop* Ta rezultat je __________________ em bazenu. Kekord je dosegel pred rekord na 100 m prosto z rezultatom 55,8. Ta rezultat je dosegel v 25 m dol- desetimi leti Francoz Janny. # BEOGRAD, 1. sept. (Tanjug.) — Boksarsko moštvo Partizana je v Beogradu pred 5000 gledalci premagalo »Legijo« iz Varšave z 12:6. Evropski prvak rozdior ni navdušil občinstva, čeprav je premagal Vitiča. # MOSKVA. 1. sent. (TASS.) - N* atletskem prvenstvu SZ je Ržišin pretekel 3000 m ovire v 8:40.4. Bulatov je skočil s paiico 450 cm (23 tekmovalce* Edvard Čuden iz Ljubljane v kate- ^^ci't uTra^čeno^Drtsodil 'enalstme- in M\“min.'za'''z.‘‘ter”'Dizdar'eidč v 52. Gostje iz Titograda so od prve •e ga skakalci iz štirih klubov, in to j 79,26, disk - ženske: Zolotovkina 50,68, goriji motorjev 250 ccm. V ostalih { utrellal ie KaloDerovič ln Bukvič v 78. min. za 2. Sodil Dvor- minute pa do konca ostro napadali in »Ljubljane«, Ilirije, Triglava in »Kamni- Ponomarova je bila šele tretja — 50,10. kategorijah so zmagali Boško. Snaj- ' J J ^ * „14 tz Subotice. Gledalcev 12.000. Oce-: se požrtvovalno borili za vsako žogo. ka«. Najboljši »o bili skakalci »Ljubija- • ZAGREB, i. sept. — V Zagrebu der iz Zagreba v vožnji motorjev a] n_, 11 na: zaslužena zmaga »Zagreba«’. Igra Tudi glede tehnike igre in taktike je ne«, ki so nastopili z najštevilnejšo in ! se ie končalo državno prvenstvo v ko- prikolico in Luciano Saletnlk iz Ma- j JLJCrDy KOI« Z« v OJvOamO je bija ostra in hitra. Pri stanju 2:0 bila Budučnost boljša od domačinov. * P”vPr?cju najboljšo postavo. šarki za mladinke. Državni prvak je i__a. z jz j. i Vojvodina: Hajduk 2:1 (1:1), strel- eo napadi domačih popustili. Igralci doma^®J Publika izžvižgala, JT) 97,37: R^Ko- Jugomontaža (Zgb) z 8 točkami, na dru- tulj v kategoriji motorjev 500 ccm vojvodina* najaus al u*xj suer uai«u, uv...««.. pui/uouu. ------------------------------- r . ._ ... - - , Izven konkurence so tekmovali tudi za v 2i Rajkov v 34 za Zagreba so imeli boljšo kondicijo, odkar Igra v zvezni ligi. Moštvo je po- sorok (L) 95,28; P Košorok (L) 85,27; gem mestu je Branik (Maribor) 6, nato v skupini, motorjev 350 cem, ker se igran so tehnično zelo lepo in njihove polnoma zatajilo. Sele v drugem pol- ženske -- stolp: Branka Rubinič (L) pa Crvena zvezda 4, Bosna (S) 2, Parti- akcije so bile bolj nevarne. Domači času so se Splitčani »zbudili« in za- 82.56; Čufar (L) 37,6!: moški — deska: zan (Tetovo) brez točke, so prevzeli iniciativo šele po prvem igrali nekoliko hitreje in bolj borbeno. Porenta (I) 107,9( ; R. Košorok_ (L) 98,42 — ‘ ’ ■ ni prijavilo zadostno število tekmovalcev. Zato so lahko v tej dirki sodelovali tudi specialni Tomosovi motorji 250 ccm. Naj hitrejši Je bil Leon Pinter te Kopra. V tekmovanju scoo-terjev, prav tako izven konkurence, Je zmagal Kovačevič te Beograda. ATLETSKO PRVENSTVO SLOVENIJE ZA STAREJŠE MLADINCE Nezadovoljiva udeležba Maribor, i. sept. Na stadionu Branika v Ljudskem vrtu je bilo danes atlet- goht, toda bilo je prepozno. Vrtačnik (L) 98,30; ženske — deska: Ru binič (L) 85,61, Pehanr (L) 70,52: Peršin (L) 68,06. __________________ ... , Klubi: sLjubljgna« 969,01, Ilirija Dinamo : BSK 0:0, sodil Gvardjan- strelci Nikolovski v 3, in Jelisavčič v 335,91, Triglav 301,44,- »Kamnik« 79,86. Po tradiciji Zvezda ob obe točki Vardar s Crvena zvezda 2:1 (2:1), Najbolj števiino so bili zastopani sko prvenstvo Slovenije za starejše mla- čič, gledalcev 12.000. Ocena: tradicija min. za V. in Tasič (enajst.) v 22. B. L. # NEAPELJ, 1. sept. (Reuter.) — V ilce . i*' e Jugoslovan Tonko Pačevič dosegel de- sedmem startu evropskega prvenstva * ‘adranju na vodi za jadrnice tipa »Fin« seto mesto, v osmem startu pa četrto. V generalnem plasmaju je na desetem mestu. na motorju Ducatti. Cerič je dosegel so razmeroma dobri, v oči pa ie padla vim eno točko v Maksimiru. Toda to Ocena: zelo borbena igra obeh moštev, v enem krogu povprečno hitrost izredno majhna udeležba, kar daje sla-1 je tudi vse. Igra je bila slaba. Težko polna prodorov. Skoraj vsi Zvezdini 100,260 km, Čuden pa 100,400 km, ! bo izpričevalo slovenskim atletskim klu-1 je reči, katero moštvo je bilo slabše, prodori so propadli spričo izredne — • - * 4». J j __ I A________1 — .JI.___i 12 A i _ LM . I v»______________ J________n . iv • ■ »»»14 1 AhmiviK«, »1 »m . XJL — »4 l..ti««lU r4«1 a O Snajder pa 112,3 km, kar je tudli re- bom. Organizacija prireditve pa je bila V prvem delu so Beograjčani igrali \ obrambe domačih, pri katerih sta se 1__ i 1 11____________________________________________ 1 j _ »___1______J_ MI___________ ■___.« A ,1nn44 4«, ncufur kord te proge. I dobra. defenzivno ln Dinamo je imel teren- Konjske dirke na novem hipodromu Ljubljana, 1. sept. Danes je priredil klub za konjski šport »Ljubljana« na novem hipodromu v Stožicah otvoritvene propagandne dirke za galoperje ih kasače. Nastopili so konji kobilarne iz Turnišča, Ljutomera,, Šentjerneja, Domžal hi Ljubljane. Zepred drugo uro popoldne je več kot 18.880 gledalcev zasedlo strmo teraso, ki se kot prirodna tribuna dviga nad novim hipodromom. zlasti odlikovala Petrovski ln vratar G-orgijevski. Tasič, ki je realiziral ka- zenski strel, le bil najboljši igralec Crvene zvezde. LESTVICA Partizan 4 5 1 0 10:6 7 Radnički 4 3 0 1 10:6 6 Budučnost 4 2 1 1 5:3 5 Vardar 4 2 1 1 5:4 3 Dinamo 4 2 1 1 7:8 5 Hajduk 4 2 0 2 10:5 4 Železničar 4 2 0 2 10:8 4 •Spartak 4 2 0 2 8:9 4 Zagreb Velel 4 1 1 2 6:7 3 4 I 1 2 5:6 3 Vojvodina 4 1 1 2 4:7 3 BSK 4 1 1 2 3:8 3 C. Zvezda 4 0 2 2 5:7 2 »Split« 4 1 0 3 6:10 2 LJUBL.TANSKO-PRIMORRKA LIGA | Rezultati: enovprežna vožnja M triletne starejše konje: 1800 m: 1. »Cona«, Franc Habjan, Domžale, 2. »Larisa«, Karel Fiertn, Črnuče, 3. »Salon«, Peter Kmetič. Križ Svobodni handl-cap za toplokrvne delovne konje — proga 2000 m: 1. »Pluto«, Janko Ju- Dirkališče ob reguliranem bregu za triletne kasače. Vse do zadnje kri- hant, Komenda, 2. »Zora«, Alojz Ber- Save je šele v razvoju in je bilo za vine Je bilo vprašanje zmagovalcev lič, Ljubljana, 3. »Olga«, Ivo Jam- včerajšnje dirke le grobo pripravlje- odprto. V poslednjem zavoju pa je nik, Hrastje. Slovensko prvenstvo za no. Zgrajen hipodrom bo imel razen Jureš s kobilo »Punčko« z elegantnim triletne kasače: proga 2400 m: 1. kasaške proge, ki bo dolga 1000 m finišem prehitel pred seboj vodečega »Punčka«, Lojze Jureš, Ljutomer, 2. ILIRIJA - KRIM 2:3 še galopersko (1200 m) ter še posebno Slaviča s konjem »Plemenitim« in »plemeniti«, Lojze Slavič, Ljutomer, SLOVAN - »JESENICE« 2:1 progo za treninge. Številni objsk zmagal z zelo dobrim časom. 3. »Llibojka«, Stefan Tkačev, Turnišče. »IZOLA« - TRIGLAV 1:3 Ljubljančanov je Jasno pokazal, kako Nadvse zanimiva in napeta Je Dirka za 3 do 12-letne kasaške »TRZlC« - RUDAR 1:4 (!) velika Je potreba po športni areni bila borba v ravni galopski, dirki. Z konje; proga 2200 m: 1. »Frklja«. GRAFlCAR - »NOVA GORICA« 3:2 take vrste. I izredno hitrim konjem »Dobrim« si Franc Sršen, Komenda, 2. »Larisa«,______________________________________________ ’ V otvoritvenem govoru Je pred- Je Spremič že v prvem krogu za- Karel Fiertn, Cmuče, 3. »Smiljan-, sednik kluba dr. Franc Weble po- gotovll zmago, medtem ko Je bila Mdran Šumak, Ljutomer, udaril pomen hipodroma in ga sve- borba za ostala mesta zelo ostra. Heat vožnje: končni plasma: »Pi» čano predal jahačem. Organizacija je močno šepala, kiica«, Ivan KruSlč, Ljubljana, 2. Dirke so se pričele z majhno ne- Odmor je med eno in drugo točko »Januda«, Jože Boljkovič, Turnišče, zgodo. Takoj po startu enovprežne včasih trajal tudi več kot pol ure, 8. »otanja«, Zane B rudar, Šentjernej. ___________ vožnje za triletne ln starejše konje kar je zelo kazilo sicer lepo tekmo- Ravna galopska dirka 1800 m: 1. jesenskega dela zvezne moške odboj je favorit Hubert Križanec s kobilo vanje. Tudi zmešnjava startnih šte- »Dobrii«, SVettslav Spremič, 2. ................................... ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA Dve točki za Branik PRIJATELJSKI BOKSARSKI DVOBOJ ODRED : RADNIK 13:3 Zmaga - da, dober boks - ne Garvas republiški prvak v welter kategoriji, ker Kous ni nastopil Ljubljana, t. sept. — Naš boks bile vse ostale borbe več ali manj že nekaj časa preživlja »suho se- »mlatenje« brez posebnega tehničnega zono«. Odred pa Je včeraj povabil znanja, tako da ni moč govoriti o na prijateljsko srečanje boksarje užitnem boksu. Radnika z Reke ln ga premagal Rezultati so naslednji: peresno-s 13:3. Ta nastop Je vzbudil med lahka kategorija: Beklr (R) — Logar ljubitelji boksa precejšnje Zanl- (O) 2:0 p. t„ lahka: Dadič — Slavič manje, saj se Jih Je na Gospo- t. k. o., palvvelter: Protič — Aleksič darskem razstavišču zbralo več 0:2 t. k. o., veelter: Travaš — Garvas kot 500 . 0:2, t. k. o., polsrednja: PersagHa — Toda z nastopom obeh moštev Prešeren 0:2 (Persagli* Je bil v niso bili zadovoljni, zlasti še zaradi tretjem krogu diskvalificiran), sred-tega, ker so bili boksarji z Reke v nJai Žagar — Anžur 0:2, k. o., sred-celoti mnogo slabši od domačinov. nJa: Zupčič — Bitenc 0:2 p. t., pol-Tudi sojenje je bilo vse prej kot do- težka: Cvetkovič — Kobal 1:1. bro, kar zlasti velja za sodnike v Na sporedu naj bi bil tudi dvoboj ringu, ki do gostov niso bili objek- ta naslov republiškega prvaka med tivnk Borbo v polsrednji kategoriji Kousom in Garvasom v welter kate-med Prešernom in Persoglio sta vo- šorljl. Kous pa te neznanih razlogov dlla menda »po sporazumu« celo dva hi nastopil in zato so proglasili Gar-sodnlka, najprej Moser, ki je sred: vasa za prvaka te kategorije. Ver-borbe zapustil ring, nato pa Remec. l*tno bo pri tem tudi ostalo, če ne Zmaga Odreda nad Radnlkom je bo ®Pet kakšnih novih zapletov. -e. sicer zaslužena, dosežena pa Je bila Beograd, 1. sept. - V prvem kolu v večini primerov zaradi poškodb na- BdljnOIIIfi mskega dela zvezne moške odboj- sprotnikov. Borbe v lahki, polwelter 1° »Ku- karske lige Je mariborski Branik pre- n vvelter kategoriji so se končale Zagreb, 1. septembra. — Na po- Rose Mari zadel v pred seboj voze- vtik je delala precej težav, zlasti zrna«, Deso Javornik, 3. »Pegaz«, Bo- magal beograjskega Železničarja s tako, da Je v vseh treh primerih sameznem ’ državnem prvenstvu balir čega kasača. Konj je padal po te- udeležencem stave. Neodpustljivo pa ria Sima, vsi klub Bežigrad. 3:0 (15:13. 15:4, 15:11), izgubil pa je s nasprotnikom počila arkada in so narjev (sodelovalo je okrog 80 tekmo- kaliiču, kasača pa je vrglo prek se- je, da je v programu manjkalo nekaj Dirka za nagrado mesta Ljubija- Crveno zvezdo z 1:3 (15:11, 9:15, 5:15, bile zaradi tega prekinjene. Zanimi- valcev Iz Slovenije in Hrvatske) Je deža. K sreči se je padec končal brez tekmovalcev, kar je pri udeležencih ne, dvovprega za trUetne ln starejše 9:15). Beograjski 2eleznlčar Je tudi va in lepa borba je bila v peresno- zmagal Darko Vidovič (Opatija) Clan hujših poškodb, vendar pa je moral stave vzbujalo precej negodovanja, kasače 2400 m: 1. »Plik.-PikJca«, Ivan premagal »Novi Beograd« s 3:2 (15:9, lahki kategoriji med Bekerlem ln ijublianskega Poštarja Jože Zibanlč tekmovalec zaradi zloma ojnice od- PrvJ štirje plasirani tekmovalci , Kru®č, 2. »Pučka«-»Plemenltd«, Jo- 14:16, 8:15, i5:13, 15:8). Logarjem (O), kjer je zmagal mladi i je bil tretji. To Je bUo prvikrat, da stopiti. Vse gledalce pa Je spravila vsake dirke so prejeli denarne na- i ško Slavič, 3. »Frajllca«-.Finejša«, v Zagrebu je Mladost premagala Rečan zaradi silovitih napadov v so hrvatski tekmovalci zasedli naj- ne noge dirka za slovensko prvenstvo grade. I Ludvik Slavič. T. F. Meglič s 3:1. drugem in tretjem kolu. Sicer pa so | boljša mesta pred slovenskimi. DNEVNE NOVICE Danes sveže morske ribe v ljubljanski ribarnici in na trgu v Šiški. | SKUD »Tine Rožanc-, Ljubljana, obvešča vse člane, da se prifino redni treningi družabnega plesa v ponedeljek 2. septembra od 17. ure dalje. Vabimo tudi nove člane. Obrtno gradbeno podjetje, Kanal ob Soči sporoča, da bo ves promet preko cestnega mostu čez Sočo v Pla-veh (občina Kanal) zaprt od 18. ure °ne 3. septembra 1957 pa do 6. ure septembra 1957. Na tem mostu bodo razna gradbena popravila. Upravnik Dober nasvet! Ce želiš odlično Hlastno kremo potem zahtevaj samo *ULTRAGIN«-sport kremo. Dobiš jo v vseh parfumerijah. ”FLEX« slovi za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, ki prodajajo milo. Pazi na znamko »FLEX! * S 0 L S T V 0 Nižja glasbena Sola Moste sporoča: Sprejemni izpiti za novo prijavljene učence bodo v sredo in četrtek 4. In septembra od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Vpisovanje novih in starih učencev bo v petek in soboto 6. In 7- septembra od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Podrobnosti so razvidne na šolski razglasni deski. ... Vse šolske knjige in šolske potrebščine v veliki izbiri dobite pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana. Mestni trR 26, Trg revolucije 19 in Čopova ulica 3. GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Sobota, 7. sept. 1957. ob 20: Richard Nash: »Mojster za dež« - Izven in za podeželje. Po gostovanjih v Celju, Kopru in Piranu začenja Draipa SNG v soboto 7- septembra s predstavami v Ljubljani- V predsezoni bodo na vrsti ponovitve najbolj uspelih komedij iz minule sezone. Na prvo letošnjo ponovitev Nasheve romantične komedije “Mojster za dež« bodo vstopnice v prodaji od četrtka, 5. sept. dalje pri dnevni blagajni. VFSTl 17. A »STOR2IC«: ameriški barvni film “Gola džungla«. V glavni vlogi Charlton Heston in Eleonor Parker. Predstave ob 16, 18 in 20. Z BLEDA .meriški barvni film »San Antonio«.* V glavni vlogi Errol Flyn in Alexis Smith. Predstavi ob 18 in 20.30. Umrl je SLAVKO ZUPEVC šolski upravitelj Videm-Krško rezervni poročnik in član Zveze borcev Videm-Krško, 1. sept. 1957. Rezervni oficirji Videm-Krško Vesti z Jesenic in okolice Zdravniško dežurno službo Ima na Jesenicah dr. Avgust Tancar. Gosposvetska cesta. KINO »RADIO«: ameriški film »Na morilčevi sledi«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAV2«: zaprto! KOROŠKA BELA: francoski film »Lizbonske noči«, V gl. vi. Francise Arnoul, Daniel Gelln in Tre-vor Howard. Predstava ob 19.30. Samo danes! Ulit1 Dnevni spored za ponedeljek, 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pisan glasbeni spored) - vmes ob 6.30 -6.40 Reklame - 6.40-6.45 Naš jedilnik - 7.10-8.00 Zabavni zvoki - vmes ob 7.30-7.40 Mladim poslušalcem ob počitnicah (8.00-11.00 oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz) - 8.05 Jutranji dlverti-mento — Mozart: Koračnica v D-duru - Mendelssohn: Pesem brez besed -Caludi: Poloneza — Rossini: Cavatina Rozine iz »Seviljskega brivca« - Wal Berg: Capriccio za klavir in orkester - Axman: Dva moravska plesa - Herbert: Irska rapsodija - 9.00 Utrinki iz literature ■* Povsod na njivah ajdov kruh diši... — 9.20 Glasba iz zabavnih iilmov in revij - 10.10 Mojstri, ki so osvojili svet... — A. Scarlatti: Ne mučite me (B. Gigli) - F. Schubert: Žalost (E. Schwarzkopf) R. Schumann: Pisani listi (Clara Haskill) - J. Brahms: Intermezzo v b-molu (Artur Rubin-stein)- J. Strauss: 2ivljenje umetnikov: (Edith Farnadi) — M. de Falla: Španska narodna suita (Henryk Sce-ryng) - 11.00 Belokranjske pesmi in plesi (Iz zapisov Tončke Maroltove) Izvajajo člani akademske folklorne skupine »France Marolt« — 11.25 Melodije Jacquesa Offenbacha in Alberta Ketelbeya - 11.45 Mladinska povest -A. Dumas: Črni tulipan - n. - 12.00 opoldanski koncertni spored Krešimir Baranovič: Suita iz baleta »Lectovo srce« Anton Lajovic: Caprice - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Božo Alič: Oskrbovanje z umetnimi gnojili v letošnji jeseni - 12.40 Pozdrav s planin (Mali zabavni ansambli igrajo alpske napeve) - 13.15 Za staro in mlado (pisan spored zabavne glasbe) - 14.00 Igra Kmečka godba p. v. Silva Tam-šeta - 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.40 Fara-guajske in peruanske pesmi pojo Los Guaranis in Los Paraguajos — 16.00 Iz opernega sveta — R. Wagner: Arija iz opere »Leteči Holandec« - G. Puccini- Scena iz 1. dejanja opere »La Bo-heme« - G. Verdi: Duet Otella in Ja-ga iz 2. dejanja — G. Verdi: Slavnostna koračnica in balet iz opere »Aida« - G. Verdi: Duet iz 1. dejanja opere -Ernani« G. Verdi: Duet iz 2. dejanja opere »Ples v maskah« — 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku - 18.00 Kulturni pregled 18.15 Filip Bernard: »Jutranja zarja« in »Slovenski utrinki« (venček slovenskih narodnih) 18.40 Mladinska oddaja - 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik - 20.00 S festivala v Dubrovniku - Arthur Honegger: Devica Orleanska na grmadi, oratorij II. program 14.00 V glasbi po svetu - 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved - 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila 15.25—16.00 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad - Radovan Gobec: Svobodna zemlja - Filip Bernard: Prvomajsko pismo - 22.15-23.00 Nočni koncert. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna: Ponedeljek, 2. sept. 1957, lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. KINO UNION: Ameriški barv. cinemascop-ski film: »Carmen Jones«. PARTIZAN: Nemški film: »Strup v zoološkem vrtu«. UDARNIK: Češki film: »Krakatit«. 80SP0DIHJE! PRIJETNO PRESENEČENJE I SOI ČISTILO ZA KOVINE IN STEKLI) KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO -UNION- Slovenski film f C* ' rroovEli »DELAVSKI DOM«: francoski dnema-scope film »Carski sel«. (Mihael Strogov). V glavni vlogi Curd Jttr-gens. »SVOBODA-Trbovlje II«: italij. film »Deset ljubavnih pesmi«. V glavni vlogi Jacques Sernas in Brunello Bovo. ZOBNA POLIKLINIKA V LJUBLJANI razpisuje delovno mesto za Z0B0TEHN1KA Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku o plačah Zobne poliklinike v Ljubljani. Nastop službe takoj ali po dogovoru. S stanovanji zavod ne razpolaga. Pismene prošnje pošljite na naslov: Zobna poliklinika -Ljubljana, Kidričeva l/II. 2808 Razpis štipendij Komisija za podeljevanje štipendij pri Podjetju za PTT promet v Ljubljani razpisuje na podlagi Zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ 32/55) naslednje štipendije: 3 štipendije za študij na Tehniški fakulteti, elektro oddelek — šibki tok; 3 štipendije za študij na Ekonomsko pravni fakulteti — ekonomski oddelek; 3 štipendije za študij na Ekonomsko pravni fakulteti — pravni oddelek; 3 štipendije za študij na Tehniški srednji šoli — elektro oddelek. Štipendije se bodo podelile v smislu Odloka o višini štipendij (Ur. list FLRJ 33/55). Prednost imajo prosilci, ki že imajo nekaj študija. Prošnje z obširnim življenjepisom pošljite upravi Podjetja za PTT promet v Ljubljani, personalni odsek, Cigaletova 6. 2853 Ne čakaj na mai Tednik. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Metka Gabrijelčič m Frane Trefalt. Prodaja vstopnic od 9.30-11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9. dalje. KINO »V I C« Ameriški film »Upornik« Tednik. Predstave ob IB, 18 in 20. V glavni vlogi Gary Cooper ln Pa-trizia Neal. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. Danes zadnjič 1 KINO »SLOGA«; kit. film »Belolaso dekle«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18.30 in 21. uri. KINO »KOMUNA«: premiera sovjetskega barvnega filma »Enainštiri-deseti«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. V gl. vlogi: Izolda Izvickaja. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30-11 in od 14. ure dalje. KINO »SOCA«: Zaradi gradbenih del zaprto I LETNI KINO »BE2IGRAD«: ameriški film »Zene orkestra«. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja nemški film »Leteči razred«. Predstavi vsak dan ob 10. in 15. Danes zadnjičl Jutri bo na sporedu angleški barvni film »Robinson Crusoe«. KINO »LITOSTROJ«: ameriški film »Po nedolžnem obsojen«. Tednik »F. N. štev. 34«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Carinarnica v Novi Gorici razpisuje javno licitacijo na kateri bo prodajala blago, zaplenjeno zaradi carinskih prekrškov Licitacija bo dne 12. septembra 1957 ob 8. url v prostorih carinarnice. Naprodaj bodo: moška in ženska kolesa • razni deli za kolesa • različna konfekcija in blago • galanterija • nylon nogavice • obutev • ročne ure • radio aparati in drugo. Pravico do sodelovanja pri licitaciji imajo zainteresirane gospodarske in družbene organiaacije, ki so pooblaščene s pismenimi pooblastili po svojih zastopnikih. 2852 KINO »TRIGLAV« Francoski film Moški so takšni Tednik. V glavni vlogi Jacques Fab-bri in Annie Noel. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Prodaja vstopnic od 15 dalje. KINO »SISKA« Francoski film Intrigantke V glavni vlogi Rajrmond Rouleau, Jeanne Moreau. Predstave ob 16, 18 ln 20. uri. Prodaja vstopnic od 14 ure dalje. »JUGOVINIL« tovarna plastičnih mas m kemičnih proizvodov K A ŠTEL SUČURA C obvešča industrijska in predelovalna podjetja, veletrgovine, trgovska podjetja in obrtniške zadruge, da bo na ZAGREBŠKEM VELESEJMU OD 7.-22. SEPTEMBRA 1957 sklepala pogodbe za vse svoje Izdelke za leto 1958 Obiščite nas v našem lastnem paviljonu! 962 DOJI lLE°NHARD GRIBBLEl PLOŠČAD Utihnil je, kakor da nekaj preudarja, kakor se ne more odločiti, koliko vsega iti kaj naj Pove. Potem je nadaljeval: »Moja pot je bila Potem jasna, to pa še ni vse. Poseči moram v ?§odnja mladostna leta. Ko mi je bilo tri leta, }e prišla k nam očetova svakinja. To je bila Leatrice Gillespie, vdova po očetovem bratu Lio-nelu, ki je umrl v Italiji, kakor sem izvedel kasneje. Pravijo, da je igral na slepo srečo, zato P? sta ostali njegova vdova in punčka — to je bila Paula — brez vsega. Lionel je bil črna ovca v družini. Kmalu potem je umrla tudi Paulina n^ati. Kasneje sem izvedel, da je bila mojega očeta prva ljubezen. Z njenim dovoljenjem si je Paula nadela njeno dekliško ime, po njeni smrti P® je postal moj ‘oče Paulin varuh.« Spet je umolknil. »Saj razumete, Parker, kot otroka sva se navezala drug na drugega. Kaj mi Paula pomeni, Pa sem spoznal šele, ko sem se Postavil na lastne noge. Dopisovala sva si, ta Pisma so bila ves ta čas edina zveza, ki sem jo se imei z domačo hišo. Pa me je zapustila potrpežljivost, Pauli sem poslal brzojavko, da bom Prišel zvečer, na vrtu naj me počaka. Z avtom Sem se pripeljal iz Londona in se ustavil pri zapuščeni Jallopsovi kmetiji. Tam sem pustil avto in šel dalje peš. Enajst je že odbila, ko sem Prišel v Greystone. Paula me je čakala pod velikim kostanjem nasproti knjižnice. To je moja zgodba, Parker,- je končal Royston. Parkerju je bil všeč preprosti zaključek Roy-stonove pripovedi. »Pa vi, miss Dane?« je poča^ Vpra*al, ne da bi jo pogledal. Vzdihnila je in Prebledela, trepalnice so ji drgetale. »Pravzaprav nimam več kaj povedati, komisar,- je rekla. »Dobila sem brzojavko, smuknila pri izhodu na služinčad na vrt in čakala na Roya. Nisem hotela, da bi me stric Giles videl. To je vse. Zjutraj me je zbudila sobarica in mi povedala, kaj se je zgodilo. Iskala sem robček, pa ga nisem našla. In sem se spomnila, da sem ga lahko izgubila le na vrtu. Medtem je vse preiskala policija.* »Kaj menite o pismih, ki jih je prejel vaš oče, Royston? Ali ne spravljajo ta pisma vse zgodbe v povsem drugačno luč?« je vprašal Parker, Roy pa je odkimal. »Nič ne pomaga. Collins je bil davi že spet tu. Pravi, da so pisma ponarejena in da je bil oče umorjen. Govoril je o dokazih ...« Parker je prikimal, saj je dokaze dobro poznal. Zdaj je tudi spoznal vzrok za Paulin strah. Prav gotovo je bila prepričana, da je Collins našel njen robec. Potem je naglo preudarjal, kako bi izvabil iz njiju kar največ, zakaj tisti trenutek sta bila najbolje razpoložena za Izpovedi. »Dobro me poslušajte,« je rekel in dal svojemu glasu očetovski prizvok. »Zdaj bom storil nekaj, česar nisem še nikoli in česar tudi ne bi smel, ker bom povedal osumljenemu ali osumljencema, kakšne dokaze so zbrali proti njima.« In je v kratkih besedah opisal svoj razgovor s Collinsom. Ko je vstopil sluga Thorne s čajem na pladnju, je Parker umolknil. Sluga, ga je prešinilo. Podlasica in Mick sta govorila o njem, vendar bi iz njunih besed sklepal, da ne more biti z umorom v nikakršni zvezi. »Thorne je našel mrliča,« so bile Mickove zadnje besede. Toda z obema mora biti v nekakšni zvezi. Ali sta Podlasica ln Mick zapletena v ta umor? Sluga je odšel, Paula pa je nalila čaja. Potem so se menili o manj razburljivih rečeh, čeprav so se vsakih nekaj minut vračali na staro temo. Navsezadnje je Parker le vstal. Poprosil je, ali sme uporabiti telefon, potem pa bi si ogledal mrliča, ki je bil še vedno zgoraj v spalnici. Roy Gillespie je rekel, naj komisar kar izvoli, Paula pa Je po vsem videzu navsezadnje le premagala strah, ker je imela občutek, da jima komisar Parker ni nenaklonjen. John Parker je telefoniral v Scotland Yard in se dal zvezati z nekim Handleyem. Prosil ga je, naj prebrska akte Lionela Gillespieja, ki je menda umrl pred kakimi dvajsetimi leti. — Potem je stopil v spalnico, kjer je ležal mrlič. Prižgal je luč, odgrnil mrtvaški prt in dolgo strmel v otrpli obraz, ki je bil že nekoliko bolj upadel kot dan poprej. Toda to Parkerja ni zanimalo, iskal je nekaj drugega. Ni se zmotil: opazil je, da je brada spet pognala. Čeprav srce že zdavnaj ni več bilo, je brada vendarle zrasla. To je potrdilo njegovo domnevo, da je nastal vrez na Gilesovi zgornji ustnici šele potem, ko je bil Royev oče že zadavljen, vsekakor pa prej, kot so mrliča zvlekli na teraso, na ploščad sto bodal. Z drugimi besedami: mrliča so obrili. Zakaj? Parker je vedel, da je bil Giles vedno gladko obrit, saj se je bril vsak dan pri jutranjem umivanju. Tu nekaj ne more biti v redu, je ugotavljal Parker, toda kaj? Ko je pokrival mrliča, je slišal na oknu rahel šum. Samo z očmi se je ozrl tja: tik ob okenski šipi je opazil neznan obraz. Ravnodušno, kakor da ni ničesar opazil, se Je obrnil proti vratom in z roko v žepu napravil nekaj korakov. Nenadoma mu je roka šinila iz žepa. Pok! V istem trenutku je Parker utrnil luč. . Sipa se je zdrobila, zunaj je nekdo zavpil, z enim samim skokom je bil Parker pri oknu. Spodaj je nekdo na vso moč tekel po travi. Parker je dvignil roko s samokresom, pa jo je brž spet pobesil. Skočil je k stikalu, po sobi se je razlila električna luč, medtem pa so koraki spodaj že davno zamrli na vrtni travi. Parker je stopil k oknu in Srž spoznal, kako je neznanec splezal v prvo nadstropje: prastara trta se je vila ob zidu, dovolj močna je bila, da je človek lahko plezal po njej. Na okenski polici je opazil komisar Parker med steklenimi drobci dva sveža krvava madeža. Neznanec je torej ranjen. Ker je Parker natanko vedel, da je meril visoko, se je neznanec lahko ranil le na steklenih črepinjah. Royst.on mu je že na stopnišču prihitel naproti, potem pa sta oba stekla v garažo. Mudilo se je. Ce naj ujameta neznanca, ne smeta izgubljati časa, sta vedela oba. Thorne je stal spodaj v veži in je z odprtimi usti strmel za njima. Medtem ko je spravljal Royston avto iz garaže, se je Parker za trenutek ozrl na motorno kolo v kotu: plašči so bili še mokri od rose. Parker je skočil k Roystonu, motor je zabrnel, ob. vhodu pa jima je zastavil pot stražnik, ki ga je bil Collins postavil tja. Se ves je bil brez sape. »Skušal sem ga zadržati,« je globoko dihal, »pa ni šlo. S sivim avtom se je odpeljal. Mislim, da .ima številko TS 1725.« »V katero smer?« je vprašal Parker. »Tja dol!« je odgovoril stražnik. Parker ni vedel, kaj pomeni ,doP, zato se je ozrl v Roya. Ta je prikimal in pritisnil na vzvod. Sunkovito je vrglo avto na cesto, Parker se je na sedežu skoraj zvrnil vznak. Ko sta bila na deželni cesti, Royston ni več zmanjševal hitrosti. Parkerjeve ostre oči so se zastrmele v temo, vendar so zaman oprezale za drobno rdečo lučko. Gangster je imel po vsem videzu prevelik naskok. Na križišču sta se ustavila. Nista se mogla odločiti za novo smer. Tam daleč nekje je bila Jallopsova kmetija. Imela sta srečo: z desne je prinesla sapa ropot motorja. Roy je naglo za-okrenil, lov se je nadaljeval. Cesta se je vzpela, Royston je menjal prestavo, nenadoma pa mu je Parker položil roko na ramo. Voz je drvel počasneje, komisar z Yarda se Je zravnal na sedežu in pokazal s prstom proti levi, od koder se je kdaj pa kdaj zasvetila luč. »V velikem ovinku hoče priti v mesto. Pod postajo bo spet prišel na cesto,« je rekel Roy-ston. »Ali bi ga ne mogla prestreči po kaki drugi poti?« je vprašal Parker. „ , ...... nravi**«. I luhitana. Kooltarleva ollca #, telefon 89*181 — Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11, telefon 20-507 In 22-621 - Me«čna naročnina 250 din. ca tujino 500 dlo - Tekoči račnn SO-KB-fl-Z-1393 - PoStnl predal «2 - Poštnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo. ,W\\V\ < Geofiziki mnogih narodnosti proučujejo podnebne spremembe O POTOPIH NISO BREZ OSNOVE O potopu je mnogo besed v starih zgodbah mnogih narod od, ose skupaj pa je že tako daleč v preteklosti, da je težko spoznati pravo zgodovinsko resnico. Babilonsko-asirski ep Gilgameš pripoveduje o potopu, s katerim je zelo verjetno mišljen katastrofalni dogodek v sedanjem Perzijskem zalivu. Germanske zgodbe izvirajo prav gotovo še iz ledene dobe, ki je v evropskih deželah trikrat zavila vse življenje v sneg, led in mraz. Ali se lahko tak ikonec svet at ponovi? Tudi to bodo skušali ugotooiti znanstveniki v mednarodnem geofizikalnem letu, ki se je začelo pred dvema mesecema. vanje. Ce ta proces dolgo traja, se bodo ledene kape na tečajih počasi stajale. To ni utopija, zakaj znanstveniki, ki proučujejo podnebne spremembe v arktičnih deželah — tam so Rusi, Američani, Danci — ugotavljajo dolo- likovalo sedanje celine. Človeštvo je z industrijo na- firavilo na zemlji pravcato revo-ucijo, v kateri se je tudi podnebje bistveno spremenilo, je za-ote v E/vropi, Aziji in Ameriki.' pisal pred kratkim eden izmed strokovnjakov s harvardske univerze. Človek poganja stroje s plinom, oljem ali premogom, pogonska sredstva zgorevajo, v zraku se nabirajo ogljikovi atomi. Ti se spajajo s kisikom v ogljikov dvokis, s to snovjo pa postaja naše ozračje prenasičeno. Tu je človek pokvaril naravno ravnotežje in ga še vedno kvari, čeprav geofiziki že opozarjajo na posledice. Zdaj je že znano, da prevelike količine ogljikovega dvokisa (CO*) v zraku povzročajo ogre- Moderna znanost že dolgo za- j govarja stališče, da je prišlo do »nordijskega potopa« v sivi davnini, ko so se zaradi naglo narasle temperature stajale ledene gmote v Ev; Morska gladina se je dvignila v tem delu sveta za kakih 50 m, kopenski most iz Evrope v Afriko je izginil pod vodo, nastal je arabsko-perzijski zaliv, mogoče se je takrat tudi potopila pravljična Atlantida, morje pa je ob- Za letošnjo turistično sezono so uvedle francoske železnice posebne vlake, sestavljene iz spalnih in iz tovornih vagonov. Angleški turisti prespijo noč v spalnem vozu, njihovi avtomobili pa potujejo z njimi. Na vsakem vlaku je prostora za 70 avtomobilov in za njihove potnike, ki pustijo v svojih zaklenjenih vozilih tudi vso prtljago. Eden naših posnetkov kaže vrsto avtomobilov na strnjenih odprtih tovornih vagonih, na drugem pa je dovozno ogrodje N$ko berlinsko filmsko podjetje je posnelo film »Liana, bela sužnja«, v katerem nastopa 16-letna igralka Marion Michael kot Tar-zanka. — Zmagala je na tekmi, v kateri se je potegovalo za to vlogo 20.000 kandidatk iz obeh delov Nemčije ' čene razlike, predvsem postopno zviševanje povprečne tempera-| ture. To reč lahko ugotovi sleherni laik, ki ve, da v Evropi že prezimujejo ptiči, ki še pred sto leti niso ostajali pri nas čez zimo, j nekatere druge ptičje vrste, ki so prej preživele zimo pri nas, pa zdaj sploh ne prihajajo tako da-J leč na jug. Na Gronlandiji in v okolici Spicbergov uspevajo rastline in se razmnožujejo živali, ki I jih tam pred nekaj človeškimi rodovi še ni bilo. Zrak se ogreva, to je vsesplošna ugotovitev. Če se bodo ledene kape na tečajih še dalje tajale, se bo postopno zviševala morska gladina, vode bodo preplavile določene dele celin. Znanstveniki napovedujejo čas, ko bi mogla voda preplaviti vso Skandinavijo in se-vernonemško nižino. Osrednja evropska gorstva bi štrlela iz vode le še kot otoki, valovi pa bi se dokončno ustavili šele na Alpah. Aljaska in Sibirija bi imeli v primerjavi z današnjim podnebjem le še nekoliko hladnejšo obmorsko klimo. Seveda bo trajal razvoj še mnogo stoletij, ko o nas že davno ne bo več duha ne sluha. Geofiziki pa jemljejo to reč resneje, I proučuje jo 58 narodov po svojih najboljših strokovnjakih. Ko bodo proučili zbrane podatke o ! posledicah kopičenja ogljikovega dvokisa v zraku, bo svetovna javnost vneto prisluhnila njihovim ' ugotovitvam. Črnec v »beli hiši« KONSERVE Ameriški specialni odbor za konserviranje hrane z atomskimi žarki je napovedal, da se bo ta industrijska dejavnost začela na široki osnovi že leta 1960. V sporočilu tega odbora je rečeno, da se bo svet kmalu prepričal o iz- pod atomskim pritiskom »Vi ste napisali francosko revolucijo? Glej no, p a sem mislila, da je v resnici bila!* Užaljena osebnost v kotu: »In ie tole: dobre dečke imajo samo dobre družine...« vedljivosti in koristih takega načina konserviranja hrane in da so poskusi že potrdili njegovo vrednost. Odbor so ustanovili lani maja z nalogo, naj upravlja poseben j program na področju konserviranja hrane z atomskimi žarki. V ta odbor so vključeni predstavniki ameriške vojske, zunanjega in notranjega ministrstva, pa kmetijski strokovnjaki, trgovci, zdravniki, prosvetarji in tudi zastopniki ameriške komisije za atomsko energijo. i Pri nadaljnjih poskusih in pri praktični uvedbi tega načina konserviranja bodo sodelovale v prihodnjih letih številne druge državne ustanove, če bo na razpolago dovolj kredita in če bodo raziskave v redu napredovale. Pri 1 dosedanjih poskusih so ugotovili, da tako konservirana hrana ni utrpela nujnejših sprememb, prostovoljci, ki so jo uživali, pa niso imeli posledic. Dve leti bodo še hranili prostovoljce in živali s to hrano, da bodo dobili dokončno predstavo o vrednosti in pomanjkljivosti novega načina konserviranja. Japonski avtomobil! Z nizkimi cenami prodira japonska industrija na tihomorska tržišča. Najprej so poslali na trg igračke, ure in fotografske aparate ter'ponudili ladje, ki so mnogo cenejše od ameriških in angleških, zdaj pa so na vrsti majhni avtomobili, ki vozijo 68 milj na uro, stanejo pa v naši valuti 850.000 dinarjev. V ameriškem Kongresu obravnavajo zakon, ki bi dal ameriškim državljanom druge polti enake pravice, kot jih imajo belci. Zagovorniki rasnega razlikovanja na vse kriplje nasprotujejo sprejemu tega zakona in tako prihaja še vedno do najrazličnejših izgredov, ki ameriški demokraciji ne delajo časti. V mestu Lewitown je skušalo 300 demonstrantov preprečiti črncu Williamu Mayerju in njegovi družini vselitev v novi dom, ki je bil po prejšnjih pisanih in nenapisanih predpisih na -belem področju-«. Demonstranti, so metali kamenje in uporabljali druga »miroljubna sredstva*, pri tem pa so ranili stražnika in fotografa. Mestni policijski predstojnik je po zvočniku sporočil množici, da je ranjen eden njegovih nameščence^ in da -tega ne bo več trpel«. Potem je dal demonstrantom deset minut časa. Policijska akcija je naletela na burne proteste, vendar se je množica začela razhajati. Nazadnje je ostalo v okolici sporne hiše še 150 ljudi. Policijski predstojnik je ukazal četi, naj se postavi Mraz v Braziliji Medtem ko je v Evropi poletje, je v Braziliji zima. Iz raznih krajev poročajo o hudem mrazu, ki je znašal nekaj stopinj pod ničlo. Te temperature so za Brazilijo zelo nizke, zato ni nič čudnega, če je umrlo od mraza 33 ljudi. v vrsto in odrine demonstrante. Prerivali so se, segregacionisti so vpili, navsezadnje pa so se le morali umakniti. Navzlic temu incidentu je izjavil črnec William Mayer, da bo z ženo in otroki ostal v -beli« hiši, čeprav njegovi beli sosedje godrnjajo in tudi grozijo s ponovno demonstracijo. Drobne ZANIMIVOSTI ITALIJA SE MOTORIZIRA Po naj novejftih statistikah imajo v Italidi 1,434.067 avtomobilov, torej po enega na 34 prebivalcev. Motornih koles Imajo 2,943.000 ali eno na 18 ljudi. DHUSTVO KUHARJEV V ZDA imajo društvo kuharjev. Clan lahko postane sleherni poročeni ali samski moški, ki dokaže, da si sam pripravlja hrano. Društvo sklicuje sestanke in podeljuje odlikovanja. Lani se Je prijavilo 76.000 novih članov. NAJSTAREJSI MORNAR Za naj starejšega živega mornarja, ki še vedno opravlja službo, velja Norvežan Morkus Petersen, ki je nedavno praznoval 87-letnico rojstva in 73 let stalne plovbe. Na morje Je odšel, ko mu je bilo 14 let, do leta 1930 Je pre-plul vsa svetovna morja. VOL KOT ARHEOLOG V hlevu italijanskega kmeta Antonia Campiga je vol z rogovi opraskal zid. V veliko presenečenje vse družine so našli pod pleskarijo fresko iz petega stoletja. Tako je vol po naključju o