LETO 1932 14. DECEMBRA STEV. 20 Zima Kar nepričakovano nas je zavila v svoj mrzel, bol plašč. Tako radi bi bili na vrtu ponaredila še t to in ono. Preme-tati in urediti bi bilo še kompost, nekaj gred še ni prekopanih in pognojenih, z apnom bi še radi gnojili, trato bi bilo treba tudi Še pognojitL Pa iz vsega tega menda ne bo nič. Takle grudnov sneg je tečen in kaj rad obleži.; Bomo morali pač Čakati do pomladi. Z druge strani rpo-ramo biti pa hvaležni za sneg, ki je najboljša odeja za občutljive vrtne raistline, pa tudi za zemljo samo. Pod to toplo iu zračno odejo so rastline popolnoma na varnem in zeanlja ima pod njo miren počitek. i biio še tako potrebno. Marsikdo pri vsej dobri volji ne pride do branja knjige ali časopisa niti v nedeljo. Toliko bolj potrebno je torej, da se zlasti sedaj pozimi nadomesti, kar se je-zamudilo čez leto. Lepa in čez vse koristna je navada, da starejši učenci ali učenke zvečer na glas bero, družina pa posluša in pri tem kaj lahkega deia. Tako se otrok vadi v lepem, gladkei.. branju, poslu-šavci pa imajo vsi hkrati pouk ali zabavo. To je dokaj več vredno, nego če bere vsak zase in potiho. H polu e • . • zanje prtljage, iporda doplačilo za br/.o-vlak, če smo zamudili potniški vlak, itd. 6. Prtljago oddajte železnici; za neznatno vsoto vam preskrbi prevoz. V nekaterih deželah je boljše, če pošljemo prtljago že nekaj dni poprej, če mogače, nasiovivši jo na kolodvor kraja, kamor smo namenjeni. Prišedši v ta kraj, jo lahko takoj dobimo, potem ko je oila carinsko pregledana. 7. Pri tej preiskavi bodite vedno navzoče, bodisi na meji, ali pa na kolodv >-ru, kjer izstopite, sicer se lahko zgodi, da vaša prtljaga ostane v carinarnici. Če potujete v Anglijo, se morale takoj pri izstopu pobrigati za svojo prtljago. Ce tam nadaljujete vožnjo, morate sanie skrbeti za to, da se prtljaga spravi v isti vlak, s katerim potujete. Kadarkoli p> tem prestopite, morate paziti, da g--e prtljaga z vami. 8. Rrzovlaki pa večkrat nimajo voz 3. razreda in je treba doplačila. Dobro torej preštudirajte pot! 9. Ko ste to storile, potem še upoš*^-vajte, da ura ni v vseh deželah enak.'i. 10. Med potovanjem se ne spuščaj'e v razgovor z neznanimi osebami, pa najsi bodo ženske, še mani pa z moškimi. Nikomur ne pripoveiujte, kam potujte, predvsem pa ne spreminjajte svojega potnega načrta, če vam neznanec to svetuje. 11. Od neznanih ■sopotnikov ne sprejemajte bonbonov ali kakršnekoli hrane ali pijače. Ne sprejemajte in niti ne po-duhajie cvetic, katere bi vam; kdo ponujal. Zgodilo se je že, da so na ta način zločinci zastrupili ali uspavali mlada dekleta. 12. Kadar rabite kakih pojasnil med potovanjem, se obrnite na železniško c.-ebje. Povprašajte natančno, kje je treba prestopiti. Nikdar ne stopite v voz, preden se niste prepričale, da je vlak res tisti, v katerega morate vstopiti. Boljše je celo večkrat povprašati. 13. Na vseh večjih postajah se obračajte na službujoče osebe »Kolodvorskega mis.jona«, katere spoznate po belo-, rumenem traku. V slučaju, da je ne najdete,. pa povprašajte pri železniškem uradniku. Službujoča oseba »Kolodvorskega misijona« je večkrat pomešana med množico, posebno na velikih kolodvorih, kjer išče dekleta, ki so v zadregi. 14. V nekaterih deželah ni navada, da bi se postaje klicale. Takrat pa ravnajte po času, ob katerem morate dospeti na svoj cilj, in pravočasno povprašajte, da se ne boste peljale predaleč. 15. Na postajah, kjer ima vlak le malo daljši postanek, nikar ne zapuščajte kolodvora. Uro odhoda vlaka čakajte poleg službujoče osebe »Kolodvorskega misijona«, ali pa v čakalnici. 16. Ako vam je treba kje prenočiti, poiščite zavetišče »Kolodvorskega misijona«, ki je označeno na belo-rumeneni lepaku, katerega najdete na vsakem večjem kolodvoru. Še bolje je, da) si ta naslov dobite v naprej, da lahko zavetišču javite svoj prihod. Prosite istočasno, da pridejo po vas na kolodvor. Označite kako znamenje, po katerem se boste obojestransko spoznale. Za slučaj, da spremenite svoj načrt, ne pozabite brzojaviti zavetišču ali »Kolodvorskemu misijonu«, da mu nrihranite nepotrebne poti. 17. Kadar prenočite v kakem hotelu, bodi to vselej le hotel, katerega vam bo priporočala pisarna »Kolodvorskega misijona«. V hotelu pazite posebno na to. da boste vrata dobro zaklenile s ključem. Nikdar jih ne pozabite zakleniti! 18. Kadar morate zjutraj že zgodaj zapustiti hotel, zahtevajte račun že prejšnji večer, zakaj v zadnjem trenutku ne boste imele več časa, da ga preračunate, niti ue boste mogle zaradi naglice uveljaviti svoje morebitne reklamacije. 19. Pazite, da potuje prtljaga z istim vlakom, kot ve same. Tudi na ročno prtljago pazite in je nikomur ne zaupajte, izvzemši, če ste jo vpisale kot ročno prtljago in jo proti potrdilu oddale. Tudi kolodvorskim nosačem jo lahko zaupate, iz previdnosti pa si zapomnite številko, katero tak nosač nosi na čepici. 20. V tujem niestu nikdar ne sprašujte za pot drugih kot izključno samo policijske uslužbence. Vsaka druga oseba bi vas lahko namenoma zapeljala v drugo smer. 21. V velemestih se dogaja, da se neke osebe poslužujejo vsakovrstnih sredstev, da dobijo zaupanje mladih deklet, in jih na ta način izvabijo v kraje, odkoder ne najdejo več izhoda. Zgodilo-se je že, da je ženskam postalo naenkrat slabo samo zato, da so vzbudile usmiljenje pri mimoidočih. Pustile so se odvesti na svoje navidezno stanovanje, ki pa je bilo vse kaj drugega. Nikdar in pod . nobenim pogojem ne stopajte v hišo, katere ne poznate! Ne sledite nobenemu tujcu, nobeni tujki, kamorkoli bi vas hotela peljati. Ne peš, prav. posebno pa ne v vozu ali avtomobilu. 22 Splošno pravilo: Pomnite pa, da bo vaše obnašanje med vožnjo vaša najboljša čuvarica. Opomba. V slučaju zadrege ali kakršnekoli neprilike se v velikih mestih potnice lahko obračajo tudi na konzulat, poslaništvo ali delegacijo svoje domovine. ga V štirih jajcih je toliko redilnih snovi kakor v velikem zrezku mesa ali v pol litru mleka. Pomivanje na suho Pomivanje kuhinjske posode ni posebno priljubljeno opravilo in to največ zaradi vode, v kateri pomivamo, ki je mastna in polna jedilnih ostankov. Umazana in grda voda je tisto, kar tako oso-vražuje pomivanje, da velja za najgrše delo v gospodinjstvu. Toda, tudi tu se da pomagati. Pomivanje res ni tako težavna naloga, kakor splošno vse gospodinje misli- • jo, če ga le znamo pravilno izvršiti. Ako smo odkriti, lahko priznamo, da voda, v kateri navadno pomivamo posodo, ni drugega, kakor razredčeno kosilo ali ve-. oerja. Kaj vse plava po tej grdi in mastni žlobudri! Če hočemo pomivati posodo v oisti vodi, tedaj moramo prej odstraniti s posod vse jedilne ostanke na suh način, z gumijevo ali celuloidno ploščico ali pa s papirjem, da je vsaka posoda že takorekoč čista pred pomivanjem. Na ta način si prihranimo pozneje obilo časa, snažilnih sredstev in si obvarujemo roke. Umazano posodo torej najprvo sortiramo, potem pa na veliki, razgrnjeni podi papirja zunaj in znotraj suho očistimo. Vse ostanke papirja pa zavijemo v polo, na kateri smo snažili, in jo po-žgemo ali pa vržemo v smeti. Nato šele posodo umijemo kot ponavadi in sicer v tako vroči vodi, kolikor prenese roka. Ker smo očistili posodo že na suho, j y je treba umiti potem v eni sami vodi, s čimer si prihranimo tudi precej vroče vode, kar se pozna posebno tam, kjer jo je za to treba greti posebej. Običajno dosedanje pomivanje v umazani vodi ali bolje v razredčenih jedeh, pa ni samo grdo in neokusno, temveč celo nevarno za zastrupljenja raznih vrst Jedilni ostanki, ki plavajo po vodi za pomivanje, se vsedejo v vse možne razpoke in zareze na posodi in orodju, začno tam gniti in tvorijo tako lovilce bakterij. To velja posebno za kuhinjske In jedilne nože, ki so morda obloženi z lesom ali s kako drugo tvarino, ki v rabi polagoma odstopi, da se v nastalih špranjah lahko naseli nesnaga, ki io ie zelo težko, čisto pa sploh nemogoče odstraniti. Razne gnojne rane na rokah izvirajo od take zaostale nesnage na posodah ali orodju. Maščobo, ki je ne moremo odTgniti s suhim papirjem, odstranimo s posodo z dobrim jedrnatim milom. Lonce in kožice, v katerih se nam je kaka jed pri-smodila, pustimo odmakati toliko časa. da ostanke jedi z lahkoto spravimo n njih, potem jih pa prav tako očistimo s suhim papirjem, kakor je bilo pravkar povedano. Če ne gre drugače, uporabimo lahko malo drobnega peska ali »Vinu, ter podrgnemo z jekleno ščetko nikoli pa ne z nožem. Zunanjo stran posode, posebno če je okajena, Očistimo na poli papirja tudi suho, z »Viniom« in papirjem, potem jo šele umijemo z vodo. Vsa kuhinjska posoda naj bi bila zunaj in znotraj tako snažna, kakor na pr. porcelanasta namizna posoda. Sicer je ne moremo shranjevati v kuhinjski on vari med drugo posodo, ker začne zaostala mast postajati žarka in razširjati slab duh. Posebno moramo paziti na vse špronje in zareze pri ročajih posode, da jih sproti čisto osnažimo in da se dodobra posuše. Če smo pomili v zelo vroči vodi, tedij se porcelan osuši sam od sebe, kovina-sto posodo in orodje pa moramo zbrisati in sicer prav do suhega. Posebno skrbno in natančno moramo ztbrisaii vse držaje in tista mesta, kjer je držaj pritrjen na posodo. Kaj vse najdemo včasih na takih, kočljivih točkah (staro nesnago od kdovekdaj)! Kuhinjska posoda, ki je ne umijemo vedno do čistega sproti, postane kaj kmalu tako zanemarjena, da jo je težko zopet popolnoma očistiti. Kjer stare posode ni mogoče več čisto očediti, tam naj pazijo vsaj na novo, da ostane vedno taka, kakor nova. S tem, da posodo očedimo najprej na suh način, pa -.varujemo znatno tudi roke. Mastna, umazana voda naredi namreč kožo zamazano in še bolj sprejemljivo za prah. Prah pa kožo izsuši, da razpoka-. S. H. k Grozdni, sadni, sladovni in mlečni sladkor Z zadnjič naštetimi sladkornimi vrstami seveda še ni dokončan celoten pregled vseh sJadiilnih sredstev; povzeli smo le najvažnejše iz splošne uporabe. Grozdni sladkor je v priredi zelo razširjen. Najdemo ga v grozdju — odtod ime —, v češpljah, slivah, 6re-šnjah, katerih sok tako prijetno sladi. Tudi v drugih naravno sladkih šokih raznega sadja se nahaja. Navadno je ta sladkor združen s sadnim sladkorjem in skupno ne le sladita naše sadje, ampak mu tudi zvišujeta njegovo hranilno vrednost Grozdni sladkor se izdeluje tudi umetno in sicer iz najcenejše šk robne mcke t. j. iz krompirjevega škroba, zato ga imenuje,jo v trgovini tudi šk rob n i ali krompirjev sladkor. An-gieži ga izdelujejo tudi iz koruze. Pri izdelavi se mora predvsem paziti, da se škrob popolnoma očisti, kar se zgodi s pomočjo kemijskih sredstev (žveple-naste kisline, klora, ozona, vodikovega dvofaisa itd.), pri čemer se tudi škrob lepo obeli. Očiščen škrob se potem iz-premeni v grozdni sladkor na sledeč način: škrobu se prildje voda in napravi redek močnik, v katerega polagoma dolivajo vrečo razredčeno žvepleno kislino. Po večurnem prekuhavanju se škrob spremeni v grozdni, škrofoni ali krompirjev sladkor. To se ne izvrši tako hitro in kratko, kakor smo pravkar povedali, ampak je treba še prav mnogošte. vilnih opravkov, da se končno izkrisla-lizuje mrvasti, odnos no očiščen ali tudi kemijsko čisti grozdni sladkor. Le-ta sladkor ni tako sladak kot je trsni in pesni sladkor, toda je veliko cenejši tam, kjer ga izdelujejo. Zato ga uporabljajo ali v rumenkastih kosih ali kot sirup predvsem v slaščičarnah pri napravIjanju »medenega kruha«, bonbonov, sadnih sokov, marmelad, pri vku-havanju sadja, za izdelavo sladkorne barve (s,lakornega kulerja), dalje v žga-njarnah in tovarnah likerjev-, pa tudi za goljufive potvorbe medu in vinskega mošta. Uporaba je torej zelo mnogovrstna. Sadni sladkor je najbližji sorodnik grozdnemu sladkorju. Navadno je ž njim združen v različnem sladkem sadju. Izdelovanje čistega trdega sadnega sladkorja je zelo zamotano. V življenjski uporabi ima večji pomen le za sladkorno bolne ljudi. V trgovini se dobi sadni sladkor navadno le kot gost sirup, ker trdi sladkor zelo hitro posrka vlago iz zraka, če ni dobro zaprt, in se raztopi v tekočino. V obeh oblikah je sadni sladkor zelo drag. S1 a d n i sladkor ali malto-za se sam za se ne uporablja kot sledilo in živilo, vendar ima precej pomena v industriji in kemiji. Nahaja se v pivu. v sladnem sirupu, v sladovnem izvlečku in uporabljajo ga za razne sladkorčke (bonbone). Pridobivajo ga tovarniško tudi v kristalih in sicer ali iz razdrobljenega pivovamiškega slžda ali pa pri izdelavi škrob nega sladkorja; v obeh slučajih s pomočjo daljših kemijskih postopkov. Mlečni sladkor se napravija iz sladke mlečne sirotke. To je slakdor živalskega mleka, ki ga po okusu vs« poznamo, dasi ga je malokateri tudi resnično videl. Njegovo izdelovanj© je takisto precej dolgotrajno in se brvrši v tovarnah, kjer končno pridobe lepe. grozdju podobne kristale, kateri gredo potem v prodajo ali kot taki, ali pa mlečni sladkor je velikega pomena kot mlačni sladkor je velikega pomena kol dodatek k mleku dojenčkov. Vrhu tega se rabi tudi pri zdravilih in v kemiji. ga Zamašen nos nama® z mazilom sladkega kuhanega masla in majarona. Vdihavaj zvečer soparo kaenega semena pa se pokrij po glavi, da se spotiš. Pazi, da ne stojiš na mrzlih mokrih tleh in ne hodi iz mrzlega na vroče in obratno. Pij lipov čaj z medrtni in bezgom. Razno Gospodinjstvo Znanje gospodinjstva je potrebno dandanes vsaki ženi. Predvsem in še posebej pa mora to znanje obvladati mati-gospodinja. Na njene rame so naloženi trije težki strebri. Te mora obdržati in četrtega tudi podpirati. Domača hiša in družina je tem ljni kamen in podlaga vsakega naroda in države. Domača hiša in vsi, ki so z njo v zvezi, so nekaka državica. Kraljica, gospodarica, učiteljica in vodnica v tej državici je mati-gospodinja. V bistvu žene je požrtvovalnost, krolikost in skrbnost. Glavna lastnost gospodinje je smisel za napredek, za razvoj in prospeh domače hiše in družine. Gmoten in kulturen napredek je odvisen od nje. Skrbna gospodinja in dobra matii mora imeti vročo željo, urediti v svojem delokrogu udobnost in prijetnost. Njena ženskost skrbi za to, da vloži nekaj toplega, mehkega v življenje v.seh tistih, ki so tesno zvezani z njo. Umska zmožnost gospodinje ustvarja prijetno bivanje doma. V materi gospodinji mora biti ustvarjajoča moč in sila, da obdrži pri sebi svojce. Ako ta moč oslabi nastopi nezmožnost, ki podira, ruši doni in podi svojce od sebe. Blagor hiši in družini, koder gospoduje in kraljuje ustvarjajoča moč dobre, skrbne gospodinje. Narod s takimi ženami ne more propasti. V nasprotnem slučaju, kjer ni globo-kosti v duši gospodinje, propada doni, poslavlja se prijetnost in udobnost. Mož, otroci in posli iščejo zabave izven doma, po gostilnah in v slabi druščini. Skrbna mati gospodinja poskrbi za gorek kotiček, koder se ogrejejo mož, otroei in posli. Previdna gospodinja je radodarna z besedami." koder se izraža čuvstvo ljubezni, dobrote in usmiljenja. Radodarna je tudi s priznai.jetn in potrebno hvalo za ubogljivost. Skopa je v besedah graje, karanja in zabavljanja. Radodarnost in skopost pa nikakor ne smeta prekoračiti 'meje, ki mora biti v gospodinjstvu jasno začrtana. Svet in posnemanja vreden izrek našega nepozabnega pesnika Simona Gregorčiča ji bodi kot merilo radodarnost i in kreposti: Glasi se: En dober rek srce odpre. En trd izrek, srce se stoe. Kuhinja Kisla repa. Kako kisam repo v manjši množini? Repo operem, obrežem nečiste dele, ali jo olupim. Po mestih, koder ne pridejo olupki v prid živalim, zadostuje, ako se odstranijo le nesnažni deli. Ako se je pri tem delu repa na novo umazala, jo umijem v časti vodi. Nato jo ribam in vložim v velik lonec. Najboljši za kisanje so veliki cementni lonci. Lončene, glinaste posode kislina kaj rada razje. Ko je lonec napolnjen in repa v njem stlačena, nasolim po vrhu s pestjo soli. To pa zato, da repa, ko se drugi dan napne, poprej upade in se vleze! Zdaj nalijem toliko mrzle vode, da voda repo pokriva. Tako pripravljeno pokrijem s čedno belo k-po tako, da krp.) zatlačim ob robu lonca. Zdaj postavim lonec v kot pri štedilniku. Odstranim ga le pri opoldanskem kuhanju. Zjutraj in zvečer pa pustim na mestu. V dveh dneh se mi repa skisa. ker je toplota kisanje pospešila. Lonec z repo odneseni v klet ali shrambo Ute-žev v obliki kamenja tako kisana repa ne potrebuje. Prijetnost okusa tako hitro kisanje znatno zboljša. Mrzla voda, s katero jo zaiijem, in pa poznejša toplota ji odvzameta tisti neprijetni okus po surovini. Kako kuhain kislo repo. Repo zaiijem z mrzlo vodo in postavim na štedilnik. Prvi pogoj, da se repa zmehča, je ta, da kar se da hitro zavre. V napol kuhano zlijem in dobro zmešam zmes moke in mleka. Ta zmes sestoji iz nekaj žlic mleka in toliko moke, da se doseže tako testo, ki je gladko in ga je mogoče vliti kot rezance. Dobro premešano zabelim z razbeljeno mastjo, v kateri sem zarumenila od rezek čebule. Čebula se odstrani, ko je repa kuhana. Pridatek mleka da repi voljan, prijeten okus. •j # nn • f v ■ v Tre hoztcne i. Glej le, glejte v tistem starem, v zapuščenem tis\em hlevu luč nocoj nam silna sveti kot nikdar pri belem dnevu. Ob Mariji božje Dete v jaselcah leži povito; Jožef od radosti same brado gladi si častilo. Še njegov voliček v kohi zadovoljen z glavo »naje, ker so dobri mu pastirci toliko nanesli klaje. II. Kar od blaženosti same duša mi izkipeti hoče pod nebo, pa ji telesa zapustiti ni mogoče. Ko bi moge. tam na nebu sveti večer praznovati! Tam so sveti vsi duhovi, vsi prostori tam so zlati. To bi bilo imenitno, da bi gledal, kam z višave angeli, poslanci božji, nosijo ljudem pozdrave! III. Jaselce nocoj sem zgradil. V hlevec za podrta vratca: Dete, Mater in Rednika. In nad vsemi, glaj, krilate;; Proti hlevcu sem postavil drobno čredo in pastirja. Pa pri delu nisem rabil niti noža, ne papirja. No, čemu so vam obrazi naenkrat postali resni? Ali niso všeč vam jasli, nvoje jasli — moje pesmi? Virgilij. Tri predice Bila je deklica, ki ni marala presti. Mati jo je zato čestokrat tepla. Nekoč je prišla ravno kraljica mimo hiše in je slišala dekličin jok. Vprašala je mater, zakaj hčerka joka. Moti se je pa zlagala, ker je je bilo sram hčerkine lenobe, in je rekla: »Tako rada prede, da je ne spravim brez sile od dela; jaz sem pa revna in prediva kupovati ne morem.« Kraljica je bila te novice zelo vesela in je rekla: »Jaz imam pa prediva dovolj, dajte mi hčerko v grad.< Tako je prišla deklica v kraljičino službo. Gospa ji je pokazala celo shrambo prediva in je rekla: »Vse to mi lahko spredeš in ko boš končala, boš postala žena mojemu sinu. Akoprav si revna, dovolj dote nam bo tvoja pridnost:« Deklica se je silno prestrašila: ako bi tristo let živela, ne bi mogla spresti vsega tistega prediva. Zato tri dni niti začela ni presti. Ko je pa tretji dan prišla kraljica in je videla, da je še vse predivo nespredeno, se je začudila, toda deklica je rekla, da ji je preveč dolgčas po domu. Kraljica ji je ukazala: »Takoj jutri pa moraš pričeti z delom.« Ko je bila deklica sama, ni vedela, kaj bi naredila. V zadregi je stopila k oknu, pa je videla, da prihajajo proti gradu tri ženske: ena ima lopatasto nogo, druga ima široko šobo in tretja na roki pokvečen palec. Obstanejo pred gradom in vprašajo deklico, kaj ji je. Potoži jim svojo stisko, one ji pa obljubijo, da jd pomagajo, toda pod pogojem; pravijo: da nas boš povabila na svojo ženitnino, da se nas ne boš sramovala, da nas boš imenovala tete in da bomo smele sedeti pri tvoji mizi, pa ti bomo spredle v kratkem času vse predivo ... »O prav rada,« odgovori deklica, »samo kar gori pridite in takoj ž&SMle!« Kar brž so prišle v grad ill So v shrambi z delom začele. Ena je vlekla nit in gonila kolo. druga je nit močila. tretja je nit sukala in s prstom udarjala v nvizo: kolikorkrat je pa udarila, vsakokrat se je poto&il nov klobčič po tleli. Teli klobčifov najfinejšega sukanca pa je bilo polagoma toliko, da se kraljica ni mogla načuditi. Ko je bilo spredeno predivo lz prve shrambe, je prišla na vrsto druga shramba in potem še tretja. Deklica pa ni nič povedala kraljici, kdo ji prede; vsakokrat je namreč predice skrila. Ko je bilo vse spredeno, so se žene poslovile in deklica naročile: >Ni-kar ue pozabi, kaij si nam obljubila — v srečo ta bo!« Potem je bila kmalu ženitaina. Nevesta si je izprosila od ženina, da sme povabiti tudi svoje tri tete, ki so ji že mnogo dobrega storile. Ženin je rad privolil. Na poročni dan so vstopile v dvorano res tri žene v prečudni noši in nevesta jih je pozdravila: »Dobrodošle, ljube tete h; »Odkod pa to grdo sorodstvo?« je vprašal ženin. Stopil je k prvi ženi in jo ogovoril: >0d česa imate tako široko nogo?« — »Ker gonim kolo,« je odgovorila žena. In je vprašal drugo: »Od česa imate tako široko ustnico? — Ker slinam nit,« je odgovorila druga. In je vprašal tretjo: »Od česa imate tako širok palec?« — »Ker sučern nit,« je odgovorila tretja.« Zdaj se je ženin ustrašil in je zakli-cal: »Če je pa tako, pa moja soproga, da bo ostala lepa, ne sme več h kolovratu .« Tako se je zinebila mlada kraljica njej neljubega dela. v Da bi koma ne slišala*,. Mitničar Zaron je rad nagajal kmetom. Če je bil voz se tako visoko naložen, on je prebodel in pregledal vsako vrečo, premetal slamo in seno in se smejal: »Mogoče imate pa le kaj?« Kmetje so morali 4$magati odkiadaitii in nakladati, da do Misli hitreje izpred mitnice in vsak se Jk pošteno raz jeza 1. Večkrat se je to namerilo že tudi staremu Miklavžu iz Poišče vasi Sklenil je, da izplača m-rtojčarj«^ tainost Neki daa pripelje voz, W je bt risoko naložen z vrečami. Mitničar v;pira$a: »Imate kaj prepovedanega?« Miklavž se ozre plašno po konjih in reče: »Oves peljem.« Mitničar si misli: »Oho, boter! Tukaj mi nekaj prav.« In vpraša ostro: »Nimate res nič drugega?« Miklavž tiho zatrjuje, da ima samo oves. Mitničar se smehlja: »Le odloživa, očka, bova videla.« — »Se mi nikamor ne mudi, pravi Miklavž, »le odkladajte »ami.« Mitničar pokliče pomočnika. Pa premetavata vreče, jih znašata raz voz, >re-badata in pretipa vata. Toda nikjer drugega kakor sani oves. Mitničarja se potita, Miklavž pa godrnja: »Celo uro sta me zamudila, ko sem vendar povedal, da nimam nič takega. Zdaj pa naložita nazaj!« Mitničarja se pehata z vrečami, Miklavž pa ne gane nwh z mezincem, da b* pomagal. Ko je voz naložen in si brišeta mitničarja pot, se jezita: »Zakaj ste bili pa v takem strahu?«: Miklavž se popraska za ušesom, poškili na konja in pove mitničarju na uho: »Že dva meseca n:sta dobila zrnca ovsa — zato ne smeta slišati, da ga peljem cel voz.« Kaj moraš vedeti 1. S čim proizivajajo čebele vosek? (BJJ -ptr/o aojjooj^o bz21 bxf of®.VOpxii2J) 2. Kaj so rabili včasih mesto stekla v oknih? (uidBd }»uf{0) B. Kje je zrak najbolj čist? (■nfjoui Bfj) 3. Koliko mesecev na leto prespi polh? (-inopas ftfjojflg) 5. Kdaj so začeli rabiti dežnike? (•u»jt§a[3uy bu qm 6. V katerih deželah se vozi po levi strani? (•ma^sfBSni -joj ui me>(!,ip»A§ >uie^s»[i3uv 'urajpjžo •uro^sGAopjOJtgaj en 'ifjojsAV a) 7. Kje so ljudje v Evropi najbolj gosto naseljeni? OeaB[ cu 008 A) 8. Kako naglo teče severni jelen? (oan ra ui5i g j) 9. Kje pridobivajo največ zlata? (•pffjjv ptrznf a)