Gostilničarski Vestnik
Strokovno glasilo *Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani" in „Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru"
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telefon 2467.	Ček.	rač.	št.	11.430.
Štev. 10.
Maribor, dne 31. oktobra 1932.
Leto IL
Naše hotelirstvo!
!
Ne samo v naši banovini temveč v celi državi preživlja naše hotelirstvo težke dneve. Položaj te industrije je tembolj obupen, ker je prišla komaj do razmaha. Če človek bere obupna poročila naših hotelirjev in če sliši, da se je to ali ono veliko podjetie zrušilo, da je prijavljenih toliko in toliko poravnav odnosno, da se nudijo hoteli na prodaj mora priti do zaključka, da je postal položaj naše hotelske industrije naravnost katastrofalen.
Spomnimo se le one dobe po preobratu, ko je prišel tujski promet v naši državi v modo kako se je priporočalo našim ljudem graditev hotelov, in njih restavracijo. Obljubljalo se jim je vsako moralno in materijalno pomoč. Čas v katerem se je to godilo je bil v resnici za investicijo kaj pripraven, zato so taki pozivi padali tudi na rodovitna tla. Ambicija in podjetnost naših ljudi je bila tolika, da so dali v marsikateremu kraju v razmeroma kratkem času popolnoma drugo lice; iz zanemarjenih krajev so nastala lepa letovišča. Sporedno s to podjetnostjo pa je na žalost korakala tudi davčna obremenitev naših podjetij. Leta 1930 je bil sicer izdan zakon o davčnih olajšavah, ali ta zakon ni imel nobene vrednosti za ona podjetja, ki so že obstojala in so se na vse žive in mrtve že tedaj borila za svoj obstoj Čeprav smo opozarjali merodajne či-nitelje na to pogreško, ker je bilo treba vendar v prvi vrsti sanirati po vojni nastala podjetja in postaviti sploh vso gostilničarsko obrt na zdravo podlage, nismo za naše predioge nikdar našli potrebnega razumevanja. Vršile so se različne konference, različna posvetovanja, vendar vsi ti zaključki so obležali y miznih predalih. Praksa je zopet pokazala, da je birokratizem v naši državi jako velik in da se glas gospodarskih organizacij in ljudi sploh ne upošteva, ker se pušča enostavno reševanje naših gospodarskih problemov večinoma s tvarino nepoznanim osebam. Ta praksa žalibog še danes ni prenehala in bo predvidoma trajala toliko časa, dokler ne bo uničila sploh vsako gospodarsko življenje. Hotelirski odnosno gostilničarski obrt je od leta do leta postajal ona molzna krava, h kateri so se zatekali vsi mogoči javni činitelji, kadar jim je bilo treba denarja.
Kriza je naravno napravila tudi svoje. Pritisnila je na hotelsko industrijo tako, da se majajo vsa naša podjetja pa naj si bodo v naši banovini ali pa v Primorju. V resnici, da tudi ni kriza prizanesla hotelski industriji drugih držav. Tudi odtod prihajajo obupni klici, vendar najdejo po večinoma hotelirske organizacije pri svojih državnih upravah potrebno razumevanje. S tem položajem hotelske industrije so se že pečali različni parlamenti, ker uvidevajo, da ni uničen samo posamezni hotelir temveč, da je v nevarnosti velevažna gospodarska panoga, t. j. tujski promet, ki prinaša posameznim državam izvanredno velike dohodke.
Ne zanikujemo, da je nekoliko krivde tudi pri naših hotelirjih. Celih 14 let po osvobojenju niso naši hotelirji osnovali niti do danes svoje posebne hotelirske organizacije, ki bi branila eventuelno podprta tudi od inozemskih organizacij svoje interese. Razumemo, da je treba za uspešno organizacijo precej denarja in da je v naši državi še malo število hotelirskih podjetij. Zato bi bilo priporočati, da se v okviru organizacij za splošno gostilničarsko obrt izločijo autonomne sekcije hotelirjev, ki naj bi bile predstavljene v državni zvezi v posebnem strokovnem svetu za hotelirstvo, ki bi bilo edino merodajno odločati v izrecno hotelirskih vprašanjih. Dolžnost našega hote-
lirstva bi bila, da se čimpreje ponovno zainteresira državna uprava za nujno kreditno akcijo v svrho sanacije naše hotelske industrije, kakor se je slično že dogodilo v Italiji in Franciji. Tako kreditno ustanovo si zamišljamo v prilično isti obliki, kakor je bilo to izvršeno pri obrtniškem stanu. Ustanovila naj bi se tedaj Hotelirska banka v katero naj bi državna uprava vložila gotovo glavnico in katera bi dajala našim hotelirjem kredite po 4 do 5%, dočim naj bi razliko do danes običajne obrestne mere plačevala državna uprava. Morda bi se ta način sanacije zdel marsikateremu pretiran meneč vsaj država gotovo ne bo priskočila gostiln, obrti na pomoč. Na to bi pristavili, da se bo najbrže v najkrajšem času izpeljala slično sanacija avstrijskega hotelirstva. Glede osnovanja hotelirskih bank pa je itak želja mednarodnih hotelskhi organizacij. Če se je s tem problemom lahko pečal grški parlament potem ne vemo zakaj se ne bi tudi naša narodna skupščina potrudila proučiti položaj naših hotelskih obratov, ker ji vendar mora mora biti ležeče na tem, da se obdrži tujski promet na potrebni višini. Letošnji promet je bil tako po številu inozemskih gostov, kakor tudi po številu prenočnin manjši, kakor v 1.1931. Naravno, da je ta izpadek na inozemskih gostih bil naravnost porazen za naše hotelirje v Dravski banovini in na Primorju. Čeprav se je skušalo izpadek na inozemskih gostih paralizirati z povečanjem intrafroutainega tujskega prometa, je bil vkljub temu finančni efekt našega hotelirstva skrajno nezadovoljiv. To leto je usodepolno za vsa ona podjetja, ki so obtežena s hi-
Otvoritev »Gostilničarskega doma“
Hotelirji in gostilničarji Gostilničarske zadruge v Ljubljani in z njimi vsi naši tovariši naše banovine so doživeli dne 6. oktobra t. I. velepomemben dogodek, ker so otvorili Gostilničarski dom, ki je tudi edini v naši državi.
Ideja posebne gostilničarske šole sega že iz predvojnih časov in sicer iz leta 1909., ko je bila ustanovljena Zveza gostilničarskih zadrug v Ljub-
potekami in kratkoročnimi krediti, ker ne bodo mogla nikakor kriti svojih rednih in izrednih obveznosti. Že zgoraj smo omenili davčno obremenitev naših hotelirskih podjetij, zato bi bilo primerno tudi v obliki davčnih odpisov na pridobnini, na poslovnem prometu, na zgradarini in taksah pomagati onim hotelirjem, ki lahko dokažejo 40 % zadolžitev svojega podjetja.
Državna uprava je dolžna z isto skrbjo zasledovati pojave krize na hotelirski obrti, kakor to zasleduje pri a-grarnem sloju. Posledice današnje gospodarske krize naj bi se poskušale sanirati v vidiku gospodarske celote, ker je nemogoče zaščititi samo en sloj, ker pomeni taka zaščita istočasno ne-zaščito ostalih produktivnih slojev. V naši skupščini je vendar še nekaj mož, ki ne sanjajo samo o političnih kari-jerah, temveč se bavijo tudi z narod-no-gospodarskimi problemi. Ti možje bi bili takoj poklicani, da iznesejo pred parlament katrastrofalen položaj našega hotelirstva, da se jim ne pomaga samo z nasveti temveč tudi z materi-jalnimi sredstvi. V slučaju, da ne pride v kratkem odpomoč temu stanu, potem so tudi uničeni vsi napori, ki so bili izvršeni tekom zadnjega desetletja v prid našega tujskega promet?. Državna uprava ima tedaj na razpolago alternativo ali pusti propasti silne kapitale, ki so se v tem razdobju investirali in ki pomenijo dragoceni del narodnega premoženja in resigrsira na skoro % miljardo letnega narodnega dohodka ali pa priskoči na pomoč z večjim posojilom, v tej ali oni obliki. Položai je obupen, pomoč pa nujno potrebna.
čar Matija, Dolničar Alojzij, Tonejc, Fiala, dr. Valentin Krisper kot zastopnik Zveze za tujski promet, dr. Ivan Pless. kot zastopnik Zbornice za TOI, dr. Marn kot zastopnik vlade, Ivan Šubic, ravnatelj obrtne šole in dr. Ljudevit Bohm, ravnatelj trgovske akademije. Akcija za ustanovitev tega doma je leta 1930, napredovala tako daleč, da je kuratorij poveril gosp. arh. inž, Vladimiru Šubicu napravo načrtov s posebnim ozirom na novo šolo. Kmalu nato so bila gradbena dela poverjena
ljani. Na žalost je tudi tukaj posegla vmes vojna vihra in se je z delom nadaljevalo šele leta 1920. V tem letu se je uvedla pri mestni občini v Ljubljani, kakor tudi po drugih mestih Slovenije davščina na prenočnine po hotelih in gostilnah. Občinski svetnik in načelnik ljubljanske gostilničarske zadruge g. Fran Kavčič je izkoristil to ugodno priliko in zahteval v imenu gostilničarstva, da se odstopi 10% *e davščine fondu za ustanovitev gostilničarske šole. Kasneje se je ta odstotek tudi zvišal.
Leta 1922. je bil ustanovljen poseben kuratorij, ki so ga tvorili naslednji gospodje:
Načelnik zadruge g. Fran Kavčič kot predsednik, kot odborniki pa gg. Fran Krapeš, Dax, Stritar, Zalaznik, Dolni-
mestnemu stavbeniku gosp. Miroslavu Zupanu.
V Gostilničarskem domu bo poleg moderno urejene šole za gostilničarski naraščaj tudi internat, kjer je dana prilika, da se zlasti hčerke gostilničarjev, pa iudi druge, v strokovnih tečajih seznanijo z vsemi teoretičnimi in praktičnimi spretnostmi, ki jih potrebuje hotelir, restavrater, kavarnar in gostilničar. V to svrho je v Gostilničarskem domu urejena tudi moderna kuhinja z vsemi potrebnimi pritiklinami, velika dvorana za serviranje, predavalnice itd. Šola je prva te vrste v naši državi in bo zato v ponos in korist našemu naraščaju, mestu in vsej banovini. V lastnem domu si bo naraščaj gostilničarskega stanu pridobil vso potrebno teoretično, pa tudi prak-
tično izobrazbo, ki jo zahteva danes od gostilničarja širša javnost, zlasti tudi tujski promet. V posebnih tečajih, ki jih bo prirejala šola za gostilničarski in hotelirski naraščaj se bodo gojenke in gojenci izobrazili v serviranju in kuhanju, kletarstvu, poznanju surovin, prehranbeni kemiji in higijeni. blagoznanstvu, pa tudi glede vseh vprašanj tujskega prometa. Šola je nastavila že strokovne učne moči, ki naj usposobijo naraščaj za težke naloge, ki se stavijo na našega gostilničarja. Posebni večerni kuharski tečaji bodo tudi za gospodinje in neveste.
V tem domu so se torej dne 6. oktobra zbrali odlični predstavniki ob-lastev, gospodarsKih korporacij in organizacij k svečani otvoritvi in blagoslovitvi. To slavje so počastili s svojo navzočnostjo gg. načelnik dr. Leon Stare, ki je zastopal g. bana, divizijski general Ilič, župan mesta Ljubljane dr. Puc, bivši poslanec župnik Barle, senator dr. Rožič, narodna poslanca Cerar in Pustoslemšek, predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin s tajnikoma dr. Plessom in dr. Pretnerjem, načelnik dr. Marn, dr. Rus, dr. Kuhar, Josip Kovačič, predsednik Zveze trgovskih udruženj, Ivan Gregorc, Josip Turk, Josip Rebek, dr. Milan Dular, podžupan prof Jarc, Valjak Gjuro v imenu Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru in drugi.
Gospod Kavčič Fran je orisal dolgoletno prizadevanje zadruge po ustanovitvi moderne gostilničarske šole in po zgradbi lastnega doma. Ta cilj je sedaj dosežen in tako smo dobili prvo tako popolno šolo v naši državi, ki bo v ponos slovenskemu gostilničarstvu, mestu in vsej banovini. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali, da je prišlo do realizacije načrta. Svoj govor je zaključil z željo, da. ostane Gostilničarski dom trajna priča nacijonalne zavednosti, stanovske solidarnosti in vztrajnosti našega gostilničarstva, obenem pa varno zavetišče strokovnega dela.
Nato je načelnik naprosil bivšega narodnega poslanca župnika Barleta, naj blagovoli novi dom blagosloviti. Župnik Barle je v prelepem govoru poudaril vzvišeni namen gostilriičar-skega stanu in vzgoje njegovega naraščaja v ljubezni do kralja in države. Blagoslovil je vse prostore doma. Nato je predsednik goste povabil k mali zakuski, ki je bila pripravljena v sejni dvorani po okusnem aranžmaju gosp. Krapeša. Pri tej priliki je v imenu bana izrekel čestitke načelnik gosp. dr. Stare, nakar so govorili še g. dr. Puc, predsednik zbornice gosp. Ivan Jelačin itd. Napitnice so bile med drugim izrečene tudi predsedniku g. Franu Kavčiču in podpredsedniku gosp. Franu Krapešu.
Zborovanje vinogradnikov
Dne 30. oktobra se je po rani maši vršilo v Ormožu veliko zborovanje vinogradnikov ormoško - ljutomerskih goric. To zborovanje je sklicala »V narska posredovalna zadruga v Ormožu«, ter povabila tudi zastopnika Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru, da se dosežejo sporazumi glede organizirane prodaje vinskega pridelka naravnost iz kleti vinogradnika. Zvezna organizacija se je radevolje odzvala temu povabilu, ter poslala svojega zveznega tajnika na zborovanje in s tem dokumentirala željo, da želi od svoje strani podvzeti vse, da se umili kriza našega vinogradnika. Tega zborovanja se je udeležilo preko 200 vinogradnikov, ki so z resnimi obrazi sledili stvarnim izvajanjem predsednika zborovanja g. Martina Školibarja, župana in vinogradnika iz Pušincev in pa g. Ivana Rojsa, posestnika in vinogradnika iz Ormoža. Iz teh izvajanj smo posneli, da je srd naših vinogradnikov
naperjen predvsem proti različnim prekupčevalcem, ki so plačali gradacijo po 6 par in izvozili po tej sramotni ceni 50 vagonov mošta samo iz postaje Ormož. Želeti bi bilo, da bi nastala med vinogradniki in gostilničarji ožja vez, kakor je sedaj in da bi gostilničarji prihajali zopet v vinogradniške kleti, kakor je bila pred leti navada.
Zvezni tajnik g. Peteln je v daljšem govoru razmotrival zakaj so cene tako padle in zakaj ne prihajajo gostilničarji v ožje stike z našimi vinogradniki. Predvsem so bili krivi trošarin-ski predpisi, ki so onemogočali gostilničarju nakup večjih množin, kakor se je to dogajalo še pred vojno. Gostilničar nikakor ni mogel plačati trošarino načelo zalogo, zato se je raje zatekel k vinskemu trgovcu, ki mu je dostavljal vino v majhnih količinah in mu pri tem še kreditiral. Drugi vzrok odtujitve, ki je nastala med vinogradniki in gostilničarji pa je maloprodaja vina, ki jo vrše v smislu novih t'ro-šarinskih predpisov vinogradniki sami. Gostilničar je padel vsled tega do danes napram lanski prodaji najmanj za 50% 'n so vinogradniki izgubili na ta način po svoji lastni krivdi svojega najboljšega posredovalca. Koristi od te maloprodaje imajo samo oni vinogradniki, ki so v največji bližini konzumnih središč, t. j. večjih mest in trgov, dočim so ostali vinogradniki precej udarjeni z novimi trošarinskimi predpisi, kar potrjujejo tudi izvajanja nekaterih govornikov na tem zborovanju. Posebno kvarno je novi trošarinski zakon vplival na vinsko ceno. Naivno je zahtevati v današnjem času 4 Din za mošt najslabše kvalitete, če ravno privošči sleherni gostilničar vinogradnikom še večjo ceno, ker ni v korist nobenega izmed teh dveh činiteljev, da bi bila vinska cena nizka. Toda ceno diktira razmerje med ponudbo in med povpraševanjem. Po izdaji trošarinskega zakona so poplavili vinogradniki, ki so v bližini mest in trgov vsa ta konzumna središča z vinom vsakršne vrste in ga nudili po takih cenah, da so pritisnili cene drugih vin. Posledica tega je bila, da je nastal konkurenčni boj med gostilničarjem in vinograd nikom. Vinogradnik je prodajal vino od hiše do hiše ali pa na trgu liter po 3 ali 4 Din in je tej ceni moral polagoma slediti tudi gostilničar. Ta padec cen po gostilnah je vplival tudi na nakupne cene letošnjega vinskega pridelka, ker je moral gostilničar, kakor vinski trgovec strmeti za tem, da dobi v roke po najnižji ceni mošt, da ga zamore v svojem lokalu prodajati po isti ceni, kakor ga prodaja oni vinogradnik, ki ga prodaja od hiše do hiše ali pa na svojem domu, ne da bi zato plačal trošarino ali pa katero izmed onih številnih dajatev, s katerimi je obremenjena gostilničarska obrt. Pripoznamo, da nismo bili brez vsake krivde, ravno tako pa nočemo imeti vinogradnike za sodnike, ker so tudi oni v mnogem zakrivili vinogradniško krizo, ki se je nikakor ne morejo rešiti. Kakor je treba priporočati gostilničarjem, da kupujejo in prodajajo v svojih obratih samo kvalitetna vina, tako se mora priporočati tudi vinogradnikom, da preprečijo produkcijo slabih vin. Zvezna uprava pozdravlja povabilo vinogradniške organizacije in izjavlja, da bo z vsemi svojimi močmi podpirala stremljenja vinogradnikov, ker vidi, da so se vinogradniki sami zatekli po našo pomoč, ki je bolj naravna, kakor pa pomoč novega trošarinskega zakona, ki je bilo skrajno nepremišljeno delo zagovornikov vinogradniškega stanu. Zvezna organizacija želi seznam onih vinogradnikov, ki so pripoznani kot dobri kletarji in ki imajo vino na prodaj. Na podlagi tega seznama bo organizacija obvestila svoje zadruge potom posebnih okrožnic in objavila ta imena tudi brezplačno v svojem strokovnem glasilu. V splošnem je naše glasilo vsem vinogradniškim organizacijam brezplačno na razpolago v kolikor se tiče prodaje vinskega pridelka.
To poročilo so navzoči vinogradniki sprejeli z burnim odobravanjem na znanje in menimo, da smo s tem zborovanjem napravili tudi prvi konkretni korak za zboljšanje neposrednih stikov med nami in vinogradniki. Na tem zborovanju je podal dragocene nasvete tudi g. kletarski nadzornik Žmavc za-kar so mu bili zborovalci skrajno hvaležni.
Dokazali smo, da se strinjamo v vsem z naziranji umnih in gospodarsko u-videvnih vinogradnikov in si želimo najožjega sodelovanja z njimi. Upamo pa, da bodo tudi vinogradniki pravilno ocenili položaj našega obrta, ki je nastal po nepremišljenem trošarinskem zakonu.
Inicijatorjem tega sestanka našo naj-odkritosrčnejšo zahvalo. Vendar smatramo za potrebno pripomniti tudi na tem mestu, kakor smo to ponovno pripomnili na zborovanju, da je bila na tem lepem sestanku vsekakor potrebna tudi navzočnost predstavnikov »Vinogradniškega društva za Dravsko banovino«.
Našim čitateljem podajamo v naslednjem v znanje soglasno sprejeto resolucijo, iz katere se vidi pravilno razumevanje na tem zborovanju prisotnih vinogradnikov in sicer:
Ormož, dne 30. vinotoka 1932. Sestanek vinogradnikov:
Vinogradniki ormoško ljutomerskih goric so na svojem sestanku dne 30. oktobra 1932 v Ormožu enodušno sprejeli sledečo spomenico:
1.) Navzlic dokaj zadovoljivi kakovosti in količini letošnje trgatve, smo vinogradniki potrti do obupa, ker plačujejo mošte iz večine po tako nizkih cenah, da izkupiček z daleka ne more kriti niti lastnih pridelovanih stroškov. Preti nevarnost, da bodo vinogradniki nehote zanemarjali ali celo opuščali svoje gorice. S tem bi bile neštete viničarske družine hudo prizadete, za javno blagajno pa bi oslabel in tu pa-tam prav kmalu do cela usahnil pomembni vir stalnih dohodkov.
2.) Kraljevska vlada se naproša za izdatno, smotreno pospeševanje izvoza naših vin, zlasti iz tako izrazito vinorodnih pokrajin, kot je od nekdaj ormoško ljutomersko okolje.
3.) Oblasti naj ugotovijo, preiščejo, kaznujejo in tako preprečijo vsaj naj-gorostatnejša izkoriščanja in zlorabe revščine vinogradnikov po brezvestnih vinskih prekupcih, ki cene na račun onemoglega siromaštva kar narekujejo.
4.) Zaščiti naj se do prave mere samo poštena vinska trgovina in sploh ves pošteni vinski obrt, ki ga smatramo za našega dobrega zaveznika na korist občestva in državi. Prekomerni dobički na škodo proizvodnje in po-troške pa se naj ugotovijo in z učinkovitimi ukrepi onemogočijo.
5.) Vabimo poštene vinske trgovce in gostilničarje v naše gorice, kjer bodo našli, kar rabijo:	pošteno, žlahtno, pristno vinsko kapljico po neprebranih cenah. Zavedamo se, da bi pretirane cene tudi nam ne mogle trajno koristiti, toda pravici do poštenega življenja se ne moremo odreči.
6.) Vinski zakon se naj strogo izvaja, trošarinski pa po možnosti spremeni v pogledu podrobne prodaje od strani producentov od lit 5 na lit 50, ker podrobna prodaja reže pregloboko v meso gostilničarskega obrta in ie vsled tega potrebno tudi pošteno gostilničarsko obrt primerno zaščititi v prilog obče vinogradniške proizvodnje in prodaje.
7.) Finančna direkcija v Ljubljani se naproša, da počaka z izterjevanjem dav,ka do časa, da vinogradnik proda svoje vino, ker sicer je vinogradnik primoran v primeru davčne eksekucije prodati svoj pridelek za vsako ceno.
8.) Naslove zanesljivih vinogradnikov s prvovrstnimi vini bomo razglasili in skrbeli tudi za to, da se bodo vse poštene neposredne kupčije z vinskimi pridelki pregledno zabeleževale in priporočale.
V Ormožu, dne 30. oktobra 1932.
Martin Školiber v Pušencih, Franc Vaupotič, tam, Zora Pavlinič v Loperšicah, Martin Ivanuša, Frankovci, Ivan Ivanuša, Hum, Franc Hanželič, Ivan Žinko, Franc Šef, Hardek pri Ormožu, Franc Šterman, Anton Šterman, v Pavlovcih, Ivan Pauša, Pavlovski vrh, Alojz Bokša in Vinko Polak, Mihalovci, Franc Petek, Jožef Venta, Cvetkovci, Adolf Stamen, Udo Kautzhamer, Mihael Štuhec, Ormož, Ciril Zabavnik, Jožef Breznik, Kog, Franc Šala, Andrej Kelemina, Andrej Bedjanič, Obrež pri Središču, Jožef Jurkovič, Vinski vrh, Alojz Kukovec, Martin Kuharič, Lešnica pri Ormožu, Ivan Rojs, Vinarska posredovalna zadruga,
Vinorejska podružnica v Ormožu.
Akcijski odbor :
Tajnik:	Predsednik:
Ivan Rojs. Martin Školiber.
Za brizganec, limonado, malinovec in druge sadne soke
uporabljajte
ROGAŠKO SLATINO
vrelec „TEMPEL“
ki razkraja, oziroma nevtralizira vinsko kislino ter na-domestuje sodo-bikarbonato v prašku je osvežujoča in
ima dober okus.
— Dobi se v vseh boljših trgovinah —
Kupujte domače blago!
Proglas Narodne odbrane
Centralni odbor Narodne odbrane je izdal ta proglas svoje gospodarske sekcije.
Jugoslovani!
Gospodarska kriza, ki je zajela ves svet, ni prizanesla niti naši domovini. Nastal je težaven čas za naše domače gospodarstvo — za našega kmeta, delavca, obrtnika, trgovca in industrialca.
Kriza se še bolj poostruje vsled tega, ker v teh težkih časih vsi narodi, pa tudi naibogatejši, vodijo račun samo o svojih naiožjih interesih. Vsled tega je onemogočen izvoz predmetov naše domače proizvodnje: žita, živine, lesa in ostalih sirovim Na drugi strani pa preti uvoz tujih predmetov in tudi nepotrebnih, da popolnoma uniči naše narodno gospodarstvo. Ali smemo to dopustiti ?
Državljani!
Prepričani smo, da se more najti pravo zdravilo sedanji gospodarski krizi samo v solidarnem sodelovanju vseh narodov. Kadar pa zapirajo od nas bogatejši narodi svoje meje našim domačim proizvodom kaj je nam tedaj storiti ?
Pritisnjeni od stiske se moramo braniti, ker ne smemo dopustiti, da bi postali plen drugih.
V mednarodnih odnošajih ni mesta za sentimentalnost. Narodi, katerih bogastvo je večje, se bolj cenijo in njih beseda več velja. Zato se vsi narodi trudijo, da svoje gospodarstvo utrde in da svoje narodno premoženje po-množe.
Vsled tega morajo tudi rodoljubi v naši državi stremeti za tem, da se naše mlado gospodarstvo okrepi in da se narodno premoženje poveča. Kakor so nekdaj prostovoljno prenesli vsako žrtev za osvobojenje in zjedinjenje našega naroda, tako moramo sedaj delati na to, da se naš narod gospodarsko okrepi in da more živeti v sreči in zadovoljstvu. V vprašanju obstoja našega domačega gospodarstva mora tudi to pot zmagati zavednost našega naroda.
Rodoljubi!
Narodna odbrana je v duhu svojih visokih nalog sprejela in v sodelovanju z drugimi gospodarskimi organizacijami osnovala akcijo za gospodarski napredek in neodvisnost s tem ciljem:
Da z organiziranimi silami jugoslovanskega gospodarstva in vseh slojev naroda zaščiti narodno delavnost, u-stvari pogoje za večjo potrošnjo domačih proizvodov in da prepreči odliv narodnega premoženja v tujino.
Da se zagotovi uspeh akcije, se bo strogo gledalo na to, da bodo interesi potrošnikov in proizvajalcev v skladu z višjimi interesi domovine in naroda. Naše gospodarstvo mora dobiti podporo od vsega jugoslovanskega naroda, toda istočasno mora služiti tudi samo njemu.
Za dosego tega cilja si stavi Narodna odbrana po geslu: Svoji k svojimi za nalogo:
1. da z živo in pisano besedo in najbolj široko zasnovanim gibanjem v narodu poveča potrošnjo domačih proizvodov in da pri tem strogo pazi na interese potrošnikov s kontrolo kakovosti in cene proizvodov.
2. da združi okoli sebe in tega gibanja vse jugoslovanske prlvrednlke, ki bi, pridružujoči se tej akciji, imeli vso njeno zaščito, pa tudi prevzeli vse obveznosti do domačega konzumenta glede kakovosti blaga.
3. da se ustvari jugoslovanske po-trošačke legije »Svoji k svojim« ki
bodo s kupovanjem izključno domačega blaga, zagotovili obstoj domačemu delavstvu in prodajo pridelkov jugoslovanskega kmeta.
Bratje in sestre !
Potrebno je zato, da vi vsi, ki spoznavate, kako velike važnosti je ta akcija, prijavite svoj pristop k tej akciji na naslov Narodne odbrane, Beograd, Dositejeva ul. 4.
Združimo se vsi k temu koristnemu poslu za dobro naroda in očetnjave za procvit našega narodnega gospodarstva l
Vsak pravi rodoljub mora vedeti, da je gospodarska odvisnost težja od politične, da je gospodarsko robstvo težje od političnega. Mislimo na bodočnost naših otrok in naše očetnjave in kupujmo samo blago domačega izvora!
Svoji k svojim!
Alliance Internationale de L’ Hotellerie v Parizu
V tej organizaciji so včlanjene samo državne zveze hotelirjev in restavra-terjev iz Nemčije, Argentinije, Avstrije, Belgije, Kube, Danske, Egipta, Španije, Amerike, Kanade, Francije, Britanije, Nizozemske, Madžarske, Bermut-skih otokov, Italije, Japonske, kneževine Monako, Norveške, Poljske, Portugalske, Švedske, Švice in Čeho-slovaške. Če pregledamo imena teh držav, opazimo na našo sramoto, da mamka v tej mednarodni organizaciji državna zveza Jugoslavije, katere sploh še nima, Rumunije in Bolgarije. Tej organizaciji predseduje častni predsednik - ustanovitelj g. Georges Barrier, častni predsednik Zbornice hotelirjev v Franciji, častni predsednik g. dr. ,H. Seiler, predsednik Švicarske hotelirske organizacije v Zermattu, sedanji predsednik in sicer za dobo od 1932 do 1935 je Sr. C. Pinchetti, predsednik državne fašistične zveze za hotelirstvo in tujski promet v Rimu, glavni tajnik pa je Mr. N, P. C. Mellor v Parizu. Ta svetovna organizacija obstoja v svrho reševanja problemov, ki se tičejo mednarodnega hotelirstva, ter je naravno tudi poklicana izražati želje hotelske industrije vladam včlanjenih organizacij, javnim oblastim, Mednarodnemu uradu za delo, železniškim, pomorskim in družbam za zračni promet itd. Včlanjenje v tej organizaciji je brezdvomno za hotelirstvo vsake države od neprecenljive vrednosti, ker si lahko poišče zaščito v vseh vprašanjih, ki se tičejo hotelske industrije pri svoji najvišji Mednarodni strokovni organizaciji. Upravni odbor te organizacije zboruje vsako leto dvakrat v različnih mestih Evrope. Dne 13. do 17. novembra t. 1. se bo vršila seja tega upravnega odbora v Rimu z jako zanimivim dnevnim redom in sicer:
1. Poročilo predsednika.
2. Zaključki z Mednarodno zvezo potovalnih pisarn z dne 10. oktobra 1932. Poročevalec g. M. FerreyroIles.
3. Polletno poročilo o položaju (statistično) hotelske industrije v državah, katerih zveze so včlanjene v Mednarodni organizaciji in njih želje.
4. Hotelske cene v različnih državah z ozirom na lastne cene. Poročevalci: predstavnik vsake hotelirske organizacije.
5. Pomoč hotelski industriji v različnih državah.
6. Hotelirski krediti in drugo; akcije o državni pomoči.
7. Sredstva za povzdigo tujskega prometa, poročevalec g. Mellor.
8. Izobrazba hotelirjev v različnih državah.
9. Zakonita definicija besede »hotel«
poroča predstavnik hotelirstva iz Avstrije in Čehoslovaške.
10. Tujski promet kot element v mednarodnih trgovskih pogodbah, po* ročevalec g. Pinchetti.
11. Veze z različnimi mednarodnimi •organizacijami.
12. Evropske konference o gospodarskih interesih tujskega prometa (v Nizzi januarja 1933).
13. Določitev kraja prihodnjega sestanka upravnega odbora.
14. Poročilo tajniStva.
15. Poročilo blagajnika.
16. Slučajnosti.
Ta organizacija daje pojasnila v najaktualnejših vprašanjih, seveda samo svojim članom in sicer:
Lastne cene v različnih državah; Zveze hotelirjev, število njihovega članstva in njihove letne članarine; 8-urni delovni čas; posredovanja te organizacije pri vladah; pomoč hotelirstvu finančne institucije v Franciji, Italiji in Švici, državne subvencije v različnih državah o tujsko-prometnih ustanovah); formaliteta na mejah zadevajoč devize, potne liste, prtljago in triptiko; zakonodaja o odgovornosti hotelirjev; cene hotelskih sob; različni davki, ki obremenjujejo hotelirstvo; izmenjava osobja; pouk v različnih hotelirskih šolah; napitnina; potovalne pisarne; zavarovalnine; godba v hotelih in način plačevanja avtorskih taks v različnih državah; promet; tarife na železnici, na vodi, v zraku, na cestah itd.; šolske počitnice; delovne pogodbe s personalom, socijalno zavarovanje dopusti; razvrstitev hotelov; prestopki radi raznovrstnih posredovanj, prekup-čevalcev hotelov, odvrnitev klientele iz enega hotela v drug hotel; zakon o hrupu; tehnične novosti pri arhitekturi in okrasu hotela; sporazumi z avto-mobilnimi in Touring klubi; zapora pri izdaji novih koncesij za hotele; vodiči hotelov; pomoč hotelirskih organizacij v različnih državah svojemu članstvu; cena premoga, koksa, električnega toka, plina, vode itd.; zakonodaja o zaposlitvi žensk; zakonodaja o zaposlitvi žensk; zakonodaja o zaposlitvi inozemskega osobja; zakonodaja o policijskih urah; statistika važnih hotelov v različnih državah v pogledu investiranega kapitala, števila zaposlenega osobja, o plačilu davkov in o premoženju, ki leži v strojih in inštalacijah ; sporazumevanje med hoteli različnih držav radi nezaželjenih gostov itd.
Vse to smo navedli radi tega, da se lahko vsak sam prepriča o velikanski koristi take Mednarodne organizacije. Mogoče, da se vendarle posreči ustanoviti državno zvezo ugostiteljskih obrti naše kraljevine s popolno samostojno sekcijo hotelirjev tako, da bi mogla ta po svojem predstavniku sodelovati pri tej mednarodni ustanovi. Kako si zamišljamo reorganizacijo obstoječih organizacij odnosno organizacijo našega staleža v naši državi bomo poročali mogoče že v prihodnji številki in objavili tudi načrt pravil, ki toi bila primerna za ustanovitev državne zveze, ozirajoč se na naše prilike in pa na napake, ki so bile pri prejšnjem središnjem savezu.
Nakup vina!
Poziv vsemu članstvu!
V zvezi z našim današnjim člankom »Zborovanje vinogradnikov« opozarjamo one naše člane, ki kupujejo vinske zaloge neposredno pri vinogradnikih, na sporazum, ki smo ga sklenili z vinogradniki ormoško-ljutomerskih goric. Glasom tega sporazuma naj se člani pred nakupom vina iz ormoško-ljutomerskih goric obračajo na svoja za-
AUGUST AGNOLA
LJUBLJANA
^DUNAJSKA CESTA 13
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE secsasGBsassesasK;
družna načelstva po naslove onih vinogradnikov, ki imajo zaloge kvalitetnega vina. Akcijski odbor vinogradnikov v Ormožu jamči za dobro kvaliteto. Za vsa nadaljna pojasnila naj se pismeno ali ustmeno obračajo na tajnika akcijskega odbora v Ormožu g. Ivana Rojsa, kateri jim bo šel v vsakem oziru radevolje na roko.
Pazite na sestavo občinskih proračunov!
Finančno ministerstvo je dostavilo vsam banovinam okrožnico v kateri opozarja na dejstvo, da občinski proračuni še vedno predstavljajo svoto izdatkov, ki ni v skladnem razmerju z davčno močjo prebivalcev. Občine uvajajo nove in povišujejo stare davščine; občinske doklade na neposredne davke dosegajo še vedno zelo visok odstotek. Zato priporoča finančno ministerstvo banovinam, da naj pri odobravanju občinskih proračunov posvetijo svojo pozornost osebnim izdatkom, ki niso v skladu s sedanjimi gospodarskimi prilikami. Vsi nepotrebni osebni izdatki se morajo črtati ali vsaj reducirati na najnujnejšo potrebo. Tudi pri materijalnih izdatkih je gledati na to, da bodo obsegali samo najnujnejše potrebe.
Tako odredbo je dalo finančno ministerstvo vsem banovinam. Ker se že sestavljajo odnosno se bodo začeli v najkrajšem času sestavljati proračuni v naši banovini, opozarjamo naše članstvo na pripombo 4 § 2 zak. o izpre-membah in dopolnitvah zakona o državni trošarini, Služb, list št. 33 z dne 27. aprila 1932 katera določa, da smejo po 1. januarju 1933. pobirati občine sledečo občinsko trošarino na vino: V vaških občinah do 50 Din, v mestnih pa do največ 100 Din od 100 lit., na žganje pa največ 5 Din od vsake hi stopne. Dolžnost našega članstva je, da se intenzivno zanima za sestavo novega proračuna, ker je kaj lahko mogoče, da bodo občine v sili povišale doklade na neposredne davke, predvsem na pridobnino in s tem predvsem oškodovale gostilničarje, obrtnike in trgovce dotičnega kraja. Proračuni morajo biti po proračunski seji razpoloženi 14 dni v občinskih pisarnah. Zato si preglejte posamezne proračunske postavke in vlagajte prizive na bansko upravo, oddelek II. v vsakem onem slučaju, kjer boste opazili, da so se doklade ali občinske takse povečale.
Navodilo ministerstva trgovine radi izdajanja dovolil
Ministerstvo trgovine in industrije je doznalo, da zahtevajo mnoge upravne oblasti izvesna nepotrebna dokazila o priliki izdajanja dovolil po obrtnem zakonu. S takim postopkom se oškodujejo po nepotrebnem interesenti, kar se nikakor ne sme dovoliti. Radi tega je ministerstvo odredilo sledeče:
Vsaka prošnja za izdajo dovoljenja mora vsebovati vse podatke, ki so naznačeni v § 95 odst. 2 o. z. pa naj zaprosi za tako dovolilo oseba prvo-krat ali pa za kako spremembo v svoji dosedanji obrti. Drugače pa je s prilogami (dokazili), katere je treba predložiti pristojni oblasti.
1. Prvi in osnovni princip v pogledu dokazovanja, da prosilec izpolnjuje vse zakonske predpogoje je: da oblastvo ne izda dovolila onemu prosilcu, ki ne izpolnjuje zakonskih predpisov. Dokazila se imajo zahtevati samo tam, kjer ni oblastvo prepričano, da prosilec v resnici odgovarja zakonskim pogojem. Kadar pa oblastvo ve, da je prosilec naš državljan, da je polnoteten, da je izpolnil svojo vojno obvezo, da svobodno razpolaga s svojo imovino in da je dobrega obnašanja naj ne zahteva od prosilca predpisanega dokazila. Vsled tega naj oblastva zahtevajo od prosilca dokazila samo za one pogoje za katere oblastvo ni prepričano, da jih je prosilec izpolnil. Za dokaz o pristojnosti in polnoletnosti lahko služi tudi veljavni potni list. Dokazna sredstva niso tedaj samo različna dokazila temveč vsaka druga javna listina na osnovi katere se oblastvo lahko prepriča, da izpolnjuje prosilec zakonski pogoj.
V slučaju, da smatra oblastvo, da mu je potreben dokaz o obstoju nekega zakonskega pogoja se lahko smatrajo kot polnoveljavne listine:
a) za dokaz državljanstva: državljanski list, uradno potrdilo o državljan-
Pozor gostilničarji!
Z avgustom 1933 bo predvidoma prišlo v promet pivo Gostilničarske pivovarne d. d. Laško.
P. n. tovariše gostilničarje opozarjamo na to dejstvo s prošnjo, naj se v tem času nikakor ne vežejo s pogodbami na obstoječe kartelirane pivovarne, ker jim bo le-to v event. škodo pri njih obratih.
Pivo iz Gostilničarske pivovarne d. d. Laško bo najboljše kakovosti ter bo tudi glede cene konkuriralo s cenami piva iz drugih pivovaren. Konsumentje iz Slovenije, posebno pa iz Hrvatske že danes živahno povprašujejo po našem pivu. Vaša korist in stanovska dolžnost Vam narekujeta, ozirati se na to opozorilo. Vse to velja tudi za proizvajanje kvasa.
Gostilničarska pivovarna d. d. Laško
stvu, veljavni potni list, domovinski list itd.
b) za dokaz polnoletnosti: krstni list in vsi dokumenti navedeni pod točko a),
c) za dokaz o svobodnem razpolaganju imovine: potrdilo pristojne oblasti,
d) za dokaz o izpolnitvi vojne obveze: vojaški list odnosno potrdilo pristojne oblasti,
e) za dokaz o nravnostnem vedenju: potrdilo občine odnosno potrdilo upravne oblasti,
f) za dokaz o strokovni izobrazbi: dokazila, katera predpisuje obrtni zakon.
Dokler minister trgovine in industrije ne predpiše v smislu § 78/4 o. z. poseben dokaz strokovne izobrazbe veljajo v tem pogledu odredbe »Pravilnika o gostilnah in kavarnah iz leta 1925«. Potrdila o 4 letni praksi izdaje pristojno prisilno strokovno združenje gostilniških podjetij, ki je osnovano po obrtnem zakonu.
To dajmo v znanje vsem našim zadrugam, da postopajo točno po teh predpisih pri prošnjah, ki jih vlagajo prosilci potom zadrug na Zbornico radi izdaje potrdil v smislu § 93 odst. 5 o. z.
Vlagajte prošnje za znižanje točilne takse!
Dne 1. januarja 1933. bo treba zopet odšteti polletno točilno takso. Ker je promet z alkoholnimi pijačami radi posledic novega trošarinskega zakona v letošnjem letu jako občutno nazadoval Vam priporočemo, da v vseh takih slučajih vldžite nemudoma prošnjo za znižanje točilne takse na pristojno davčno upravo. Vsa potrebna pojasnila je vsaj v območju bivše mariborske oblasti dobiti pri pristojnih zadružnih načelstvih. Prošnje je kolekovati s 25 Din. V slučaju, da davčna uprava zavrne Vaša prošnjo vložite kolkovani priziv tekom 15 dni na finančno direkcijo v Ljubljani. Onim* gostilničarjem, kateri ne bi znali napraviti prošnje naj se obrnejo tudi v tej zadevi na svoja zadružna načelstva.
Ker je mogoče, da mnogi ne vedo razvrstitev točilnih taks objavljamo v naslednjem v izvlečku tarif. post. 62. Točilna taksa se deli na 3 razrede:
a) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Sarajevo, Splitu, Subotici in vseh kopališčih se plača vsakega polleta 1500, 1000, 750 in 500 Din.
b) v krajih z več kot 2000 prebivalci
za vsakega polleta 1000, 750, 500 in 300 Din.
c) v krajih do 2000 prebivalcev vsakega polleta 750. 500, 300 in 200 Din.
Ta taksa se plačuje po koledarskem letu in v naprej in sicer za prvo polovico koledarskega leta do dne 31. januarja, za drugo polovico koledarskega leta pa do dne 31. julija.
To takso plačuje oni, ki izvršuje točenje.
Znižanje točilne takse je posebne važnosti danes ko tvori podlago za odmero trošarinske takse. Stremeti je tedaj za tem, da se točilna taksa zniža na ono izmero, ki odgovarja količini iztočenih alkoholnih pijač.
Ali so občine izdajale kon-trolne liste?
V zadnji številki našega lista smo poročali, da se je svoječasno hotelo v »Jutru« braniti trošarinski zakon tudi z neresničnimi trditvami, ker se je trdilo, da občine niso smele izdajati kontrolnih listov. Navedli smo zakonita določila iz katerih izhaja, da so občine lahko izdajale kontrolne liste. Da pa ovržemo popolnoma to neresnično trditev in izpodnesemo še zadnji argument, katerega uporabljajo očetje tega zakona v svojo obrambo navedemo v naslednjem impna nekaterih občin v Dravski banovini, ki so izdajale vinogradnikom kontrolne liste. Te občine so bile n. pr.: Zgornji Jakobski dol, Spodnji Jakobski dol, Vukovski dol, Podlehnik pri Ptuju, Gorenjski vrh, Sv. Elizabeta v Halozah, Varenja, Pe-trovna, Veliki Okič, Slatine, Gruškovje, Velika varnica, Bizeljsko, Dravci, Korena, Turški vrh, Sv. Barbara v Halozah, Vinička, Jastrebci, Selce, Kostrivnica, Sv. Peter pri Starigori itd. Prepričani smo, da bi ugotovili še večje število občin, te bi imeli dovolj časa,
Priporočamo gostilničarjem
patent pipe „Bacchus“
z najmanj 3 letnim brezhibnim delovanjem za Din 25*— komad, povzetjem franko Maribor. Večja naročila franko.
Samozastopstvo
A. Zorko, Maribor
poštni predal 80
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVC MAJ BOLHE KVALITETE
taMtmmmmmmammmmmmmmmmmummmmmmmmBMrn
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t. d.
*
da se bavimo s takimi stvarmi, ki bi morale biti pobro poznane vsaj voditeljem vinogradnikov. Tako se razblinja v nič obramba novega troSa-rinskega zakona. Obžalujemo pa, da občine ormoškega sodnijskega okraja niso bile podučene o tej ugodnosti, čeprav se nahaja v tem okraju vsaj ideelni sedež >Vinogradniškega društva za Dravsko banovino«.
Vprašanje in odgovori
Vprašanje K. M. v M. pri K.: Kako spravim napol pokipel, nato pa umetno ustavljen mošt zopet v kipenje ?
Odgovor : Mošt, ki je bil v svojem kipenju ukinjen, spravite zopet v kipenje najbolje na način, da mu dodate kvasne glivice ter skrbite za primerno temperaturo (15—20° C) mošta.
Kvasne glivice (čiste vinske drože) dobite pri drž. kmet. posk. in kontrolni postaji v Mariboru (Urbanova ulica) ; vlogo kolekujte s 5 Din. Kako se te čiste drože rabijo, o tem Vas pouči od imenovane postaje priloženo tiskano navodilo.
Vprašanje J. K. v N. Kolikokrat je sode z vinom zalivati?
Odgovor: V nepolnih sodih je nad površino vina vedno večja ali manjša količina zraka ; stalen vpliv zraka na njegovo površino vselej škoduje. Vino se pod trajnim vplivom zraka prehitro stara in dobi neki poseben okus po zraku. Če se vino nagiblje k porjavenju, tedaj porjavi. K počrnenju nagnjeno vino pa v nepolnem sodu počrni. Zlasti rado pa tako vino postane kanasto (bersnato) ali cikasto, dostikrat pa oboje skupaj.
Da se vino torej na en ali drug način ne pokvari, moramo vino redno in pravilno zalivati. Kolikokrat je treba sode z vinom zalivati, je predvsem odvisno od toplote in vlage kleti. Zalivati je treba sode vsak teden ali vsakih 14 dni, in sicer v gorki in
suhi kleti, posebno poleti, bolj pogo-stoma, v mrzli vlažni kleti, zlasti pozimi, bolj poredkoma.
Pilke naj bodo tako dolge, da segajo do vina, da ostanejo prožne in sod bolj zapirajo. Tudi luknja za pilko in čepna luknja morata biti vedno ostro prirezani, oglajeni. Pilke ali čepe s kako cunjo ovijati, se ne priporoča.
Vprašanje Fr. V. iz M.: Kako napravim pelinovec (vermut)?
Odgovor: Na slično vprašanje smo odgovorili že v prošlem letu v našem glasilu. Ker smo prejeli enako vprašanje tudi od druge strani, prinašamo izmed mnogih receptov, ki se v strokovni literaturi navajajo, ponovno recept, ki ga je svojčas znani vinski strokovnjak pok. g. Skalicky priporočal in z uspehom sam uporabljal :
Sto litrov dobrega, ne prekislega mošta se vkuha v odprtem, dobro pocinjenem kotlu na polovico. V to svrho naj mošt prav počasi zavre, , med kuhanjem naj se pridno meša, da se ne prismodi in potem naj tako dolgo vre, dokler iz njega ne izhlapi toliko vode, da ostane le polovica prejšne množine mošta. Iz 100 litrov mošta dobimo na tak način 50 litrov zgoščenega, zelo sladkega mošta. Tako zgoščen in shlaien mošt se napolni v primerno veliko vinsko posodo, ki ima dovolj obširno vehino luknjo. Skozi to luknjo obesimo v mošt, dolgo, ozko vrečico, natlačeno s suhim, zrezanim pelinom ter drugimi zelišči (dišavnicami). Iz teh zelišč se mošt navzame okusa in vonja. Sod z moštom moramo hraniti v dovolj gorkem prostoru (18 do 20° C), da lahko kipi. Vkuhanemu moštu prilijemo še 2 do 3 litre dobrega, že kipečega mošta ali pa čistih drož, da vzbudimo (povzročimo) kipenje. Nato zamašimo sod s kipelno veho, na katero je vrečica privezana s trakom, tako da jo po potrebi venkaj potegnemo in izžmemo. V kipečem moštu se tvori alkohol, ki izluži iz
To se pa prileže!
Namreč mošt, če mu primešate po eno tretjino Radenske vode, najbolje Gizelinega ali Kraljevega vrelca.
Mošt sam je redko prijetno piten, saj vsakemu ne ugaja. Če mu pa primešate eno tretjino Radenske vode, je pa to izredno dobra in prijetna pijača, ki se vsakemu prileže.
Priporočajte in,nudite to Vašemu gostu in zadovoljna bosta oba: gost bode imel večji užitek, Vi pa večji promet in dobiček!
zelišč potrebne dišave. Kadar se nam pa zd;, da je v vinu dovolj dišečih snovi, vrečico odstranimo. Kadar vino pokipi, ga moramo pretočiti in, če treba, mu dodati nekoliko sladkorja ali finega špirita. Dober pelinovec mora imeti vsaj 6% sladkorja in 14 do 16% alkohola. Ko se vino ustara in primerno očisti, ga napolnimo v steklenice, ki jih dobro zamašimo in ležeče spravimo v hladno klet.
Sresko načelstvo Ljutomer razglaša s svojim odlokom z dne 17, februarja 1932 II No. 8053/1, da je okrožno sodišče v Mariboru s svojo odločbo Kzp. VII 2290/31 prepovedalo Metodu Budja, roj. 8. aprila 1911 v občini
Mala nedelja, delavcu, bivajočemu v Moravcih, zahajanje v krčmo' za dobo 3 let, t. j. od 19. marca 1932 do 19. marca 1935.
Zakon o zaščiti kmeta podaljšan
Narodni skupščini, ki se je 15. oktobra zopet sestala, je predložil kmetijski minister g. Demetrovič zakonski načrt o podaljšanju zakona o zaščiti kmeta, ter zahteval zanj nujnost, ki mu io je skupščina tudi priznala.
Po ministr. govoru je skupščina sprejela predloženi zakonski načrt in podaljšala veljavnost zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932, čegar veljavnost je potekla dne 20. oktobra do 20. decembra 1932.
Xasšla> je težko pričakovana, že davno nujno potrebna, prekoristna knjiga
,,Vinski zakon in kletarski vedež“
z najvažnejrimi, toCnimi navodili za pravilno vinsko gospodarstvo s kletarstvom.
XII + 176 strani. Trdo vezana s poštnino vred 50 Slin.
Za slovenščine nevešče interesente v nemškem prevodu brošura (62 strani):, »Das jugoslavische Weingesetz“
Preis — einschlieBlich Postporto — 96 Dim.
Oboje v samozaložbi pisca: Andrej Žmavc, Maribor, Gosposka ulica 50. Položnice — čekovni račun št. 16.086 — so na razpolago.
Nabava se poplača stotero v najkrajšem času, zato z njo ne odlašaj!
Za uredaištv*: Karol Pere, Cetje Za lastnika: Zveza gost zadrug Ljubljana in Maribor: Drago Bernardi, Celje. Za tiskarno: Milan Cetina, Celje.
Tisk Zrmme tiskarne ▼ Celju.
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna,.IINIOH
Ljubljana, baško in Maribor =