SU 78. V Trstu, v soboto 27. septembra 1884. Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko »EDINOST« izhaja 2krat na teden v«ako trti« in «»beta o poludne. Cena za vte MO je 41 gld., za polu leta 3 gld.. za četrt leta j| gld. KO kr. - Posamezne številke «e dobivajo tiri opravniltvu in ▼ trafikah v Tr»t> po K kr., v 8«riol in v AJdoviSlni po O kr. — barnf.utnt, reklamacije in inierate prejema Opravniitvo, vit Tor rente, »Nova tiskarna* »T a*oo«tt mi « fran kiraiv* Hoko'piti ^^^^ L^o:^«^ ^."SE črkami SMUf JS*" ~ Vabilo na naročbo. S 1. oktobrom se začne novo četrtletje in torej nova doba za na-ročbo našega lista. Prosimo torej naše prijatelje, da nam pridobe zopet kaj novih naročnikov, ob enem pa tudi polagamo na srcć vsem tistim naročnikom, ki Se dosedaj niso plačali naročnine do konca tega leta, naj nam prav gotovo v kratkem poSljejo denar. Prvi pogoj za dobri vspeh je točnost, in kakor vsak naročnik Želi točno prejemati list, prav tako je treba, da tudi naSe upravništvo o pravem času dobi potrebna denarna sredstva, da more brez posebnih skrbi nade— ljevati trudapolno delo. UpravniStvo «Edinosti». Nabergoj-Bazzoni. Pisali smo večkrat zaporedoma, kako so začeli Iredenti in takozvani patrijotje rogoviliti proti nam Slovencem, in kako se zadnji skoraj prav nič, ako ne po farizejstvu, ne razločujejo od prvih. Denes nam je Se omeniti, da ta agitacija z vsakim dnevom nesramnejša postaja, kakor da bi Slo za to, da se proskribira in izžene iz Trsta vsak Slovan, kateri ni Se zatajil svoje slovanske narodnosti. Agitacijo, katero so začeli Ire-dentarji, prevzeli so zdaj takozvani avstrijski patrijotje, in tržaški ' župan ie uže postal javni izvrSevatelj naklepov, katere so se vzmislila naj-ostudnejša glasila Iredente. «Assozia-«:one političan sklepa, da vlada mora pustiti, da mestno starešinstvo osnuje lole, v katerih se ima podučevati nauk, da je Trst italijanska zemlja; isto društvo sprejema resolucije, po ka- PODLISTEK. Italijanska Slavij a. (Dalje.) Pisatelj preid" potem k političnej zgodovini brniških Slovencev in pred vsem dokazuje, da je bila italijanska Slavlja uže v prazgodovinskih čisih obljudena, a na to precej praSa: «01 kod in kedaj pi so Slovani prišli v te kraje?« V odgovor citira znanega pisatelja Friulske zgodovine Antoninija, kl piša o tej stvari, da so Vindi, iz katerih so se izcimili Sčasoma Slovenci, najprej poplavili sredozemski Noricum i i da so tam leta 545 po Krist, požigali cerkve ter se po sledu Alboinain njegovih Longobardov nekoliko let potem naselili ob Muri, Savi in Dravi, zaseli Kranjsko, (1. 548) potem Koroško in se spustili tudi v julijsko dolino, od koder so jih Bavarci zopet nazaj potisnoli ter jim za- K" žili pot, iia iz Norika ne pophvijo tudi ecije (1. 585) Akoprem pa se tudi pisatelj vjema z Antoninom in mnogimi drugimi zgoio-pisci, da so beneški Slovenci prišli skoz Koroško v julijsko dolino, pri vsem tem Čitateljem predstavlja tudi drugo menenj^. Uie omenjeni Guerra je priobčil staro poročilo Starega mesta ali Čedada, v katerem stoji mej drugim: «V hribovju na se-vernej in v/.tučnej strani Čedada prebivajo Slovani (Schiavi), tako jih Imenuje tudi terih pripoznava, da ni še ugoden čas za združenje Trsta, Istre in Goriškega, a da je treba vsaj s tem začeti, da se vse tri dežele spoje skupaj za zdaj v enem samem političnem društvu, iz katerega začnejo skupni boj proti Slovanom. Enak sklop so storili tudi Ire-dentarji, in je torej povsem dokazano, da takozvani patrijotje v sovraštvu do sodeželanov Slovencev celo pre-ko«6 lredentarje. Iredentarski listi preto duhovščini, ker si upa še pridigovati po slovensko pri Sv. Justu, kar je duhovSČina od nekdaj delala, in do česar imajo slovenski kristjani v Trstu prebivajoči od nekdaj staro, nespodbijano pravico, katero jim tu in tam duhovSČina cel<5 pridržuje v Škodo cerkvi. V svojej puhlej zagrizlosti pišejo celcS, da Bog ne zna samo slovenski, a pri tistej priliki, le dve vrste niže, terjajo od duhovBčine, da ona pripoznava, da Bog ne umeje druzega, nego italijansko, kajti drugače ne bi mogli terjati, da se pridiga v tržaških cerkvah izključljivo le italijansko, ko vendar vsak otrok ve, da od vseh cerkve v Trstu obiskajoČih kristjanov je skoraj 3/4 Slovencev. Slovenec v Trstu ne sme niti svoje zvestobe do cesarja in do države pokazati, kajti s tem draži-tiste, ki za oboje to ne marajo, in neka vrsta tržaških patri joto v neče, da bi se dražili sveti čuti, za katere je šel v smrt novi svetnik Iredente. Pripravljeni so bili nekda uže nekateri taki čudni patrijotje, da bodo vlado in župana v javnej seji mestnega zbora interpelovali, zakaj se Se slovensko pridiga v Tržaških cerkvah in zakaj se dopušča Slovencem, da Pavel dijakon po Slovanih ali Ilircih iz D.ilmac je.» Pisatelj meni, da je Pavel dijakon, ki je žival ob času dohoda Slovanov v julijske niiave in je bil rodoma Če-dadec, zadostna avktoriteta; ali on ni našel v Pavel dijakonovih spisih omenjene trditve o Slovanih; pač pa bi zato trditev govorilo pismo papeža Gregoi iia na istrski klerus, v katerem stoji: -Affligor in his, quoniam in vobis patior; contnrbor, quia per Istriae aditum jam in Italiam intrare coeperunt« (Žalost me tare in z vami trpim, presunjen sem, ker uže začenjajo skoz Istro v Italijo prodirati) in pa ust-meno poročilo, katero se je še ohranilo mej slovenskim ljudstvom, in celo na avstrijski strani, da so beneški Slovani prišli iz Dalmacija ali pa iz Bosne in Hr-cegovine, a ne iz Koroškega. V dokaz tega našteva nekatere besede, katere izgovarjajo beneški Slovenci prav tako, kakor Hrvatje, na priliko »mlieko«, • liepo«, »liuba«, »rieka«, mej tem ko Slovenci izgovarjajo trdeiSe, namreč »mleko«, »lepo« itd. ludi i uajo beneški Slovenci hrvatski č, katerega pa Slovenci v obče nemajo; nadalje izgovarjajo beneški Slovenci »Petar«, »Ivanac«, »Lurmac«, mej tem pa Slovenci izgovarjajo vsa ta imena na »er« in »ec«. Konečno pravi, da so se nekateri beneški Slovenci, ki so bili zadnja leta po kupčiji v Bosni, močno čudili, da so tam našli prav taka vaška imena, Kakor doma, na priliko: Čubič Kostajnica, Uibrovica i t. d. Kir se tiče tega menenj i, da so bili Hrvatje pradedje sedanjih beneških napravljajo avstrijski čut budeče slovesnosti. — Ali čujte in strmite! Znani list »L'Alabarda« pripoveduje svojim vernim neodrešenim, da so to vse ni zgodilo, ker je Skof prišel prosit na kolenih mestnega župana odpuščanja, pri katerej priliki mu je nekda zagotovil, da se ne bo več pri Sv. Justu pridigovalo po slovensko. In vse to sme list pisati in ljudstvo mora verjeti, ker se temu ne oporeka. — Torej škofje odvisen od tržaškega župana, in mej tem ko najmogočnejši cesar sveta ni mogel ukrotiti in podvreči svojej volji nemških Škofov, dosegel je tržaški podestži to se Škofom Tržaškim. Za Boga, kde smo, da smejo lahonski listi tako pisati! Ali je res Trst država v državi, italijanska enklava na avstrijskej zemlji! — Ali imamo res v Trstu ne le en mestni jezik, temuč tudi le eno mestno vero; pravo pravcato »Triester Staats-kirche«. In vendar bi skoraj moral človek misliti, da je temu tako, ako si predoči zadnje dogodke v Trstu, posebno pa zadnji prizor v mestnem zboru. V zadnjej seji mestnega zbora tržaškega se je mestni župan najprej zahvalil zboru za dokaze velikih simpatij mej njegovo boleznijo, potem so mestni očetje še enkrat ponavljali navadne komplimente; a gospoda župana živce so ti komplimente tako pretesli, da mu je interpelacija g. Nabergoja, katera je na gorko došla, kar razburila krv in da je zgubil v takih slučajih tako potrebno mirnost in duševno ravnotežje. Nabergoj se je namreč v svojej interpelaciji pritoževal zoper to. da je magistrat izdal nek poduk za, ljudstvo, kako se je vesti v slučaju, ako Slovencev, močno je dvomiti, ali to je pa mogoče, da so v enej dobi doŠii ti ju Hrvatje, v drugej Slovenci in se tam zmešali; saj tudi v Primorskih krajih je bilo tuko, in na Krasu ljudstvo tu in tam Še izgovarja hrvatski »č», in celo v Tržaškej okolici imamo mnogo hrvatskih imen, ali kar se tiče vaških imen, nahajamo tudi na Kranjskem in po vsej Sloveniji vse polno enakih vaških imen, kakov v Bosni. Pisatelj je tudi menenja, da so Slovenci in Hrvatje prišli v julijske nižave, prvi najbrže iz Koroškega skoz osko dolino, po katerej drži cesta na Pulfer in se naselili v dolini St. Peterskej, a Hrvatje iz Dalmacije in Bosne pa po kakej drugej poti in se naselili v drugej dolini, tako-imenovanej dolini sv. Leonarda, in pa po hribih občine Prepot. On trdi v dokaz tega, da ae prav lehko zapazi neka etno-grafična razlika mej prebivalci doline sv. Petra in pa prebivalci doline sv. Leonarda, in da obstoji celo neka antipatija ali mržnja mej prebivalci ene in druge doline, kar se je prav jasno razodevalo iz tega, „da so prvi imenovali druge zaničeval no »Ža-barje«, drugi pa prve »Lesnikarje«, Za temi hipotezami navaja iz spisov edinega zgodoptsoa Longobardov, Pavla dijakona one oddelke, ki se nanašajo na prihod Slovanov v ital. planjave. — Po Pavlu dijakon u je Varnefrid imel pravice do Friulske^a, ali ker se je bal kralji Grimalda, b'žal je mej Slovane na Koroško, a povrnol se je na čelu mnogih Slovanov v Furlansko ali Frlulsko, <1u si z močjo pridobi vojvodino, pa bil pri gradu bi v Trst zalezla kolera, Ie v italijanskem jeziku, mej tem ko je vendar znano, da je v Trstu in okolici na tisoče in tisoče prebivalcev, kateri ne umejo tega poduka, in katerim bi se bil moral dati v roke ta poduk v materinem slovenskem jeziku, ako se je sploh hotel doseči namen, kajti kolera ne pozna narodnosti in ni verjetno, da bi segla v slučaju, ko bi obiskala tudi Trst, le po Italijanih. — Gospod župan je na to oilgovoril ves razdražen s povzdignenim glasom, da je v Trstu le italijanski jezik mestni in uradni jezik in da to, ako Bog dade, tudi v prihodnje ostane. Na ta odgovor je začela galerija, katero so napolnili, kakor navadno, kadar slutijo kaj novega, skoraj sami prepeličaiji, močno ploskati in gospod župan je s hvaležnim srcem sprejel tudi to ova-cijo, toliko da se ni začel priklanjati tržaškemu mobu. — Ali ta pot seje prvi tržaški meSčan zel6 opekel, kajti vsak pametni, nepristranski človek obsoja tako ravnanje, in daje prav Nttbeiguju. — OU nemška lis*« »Triester Zeitung«, »Triester Tag-blatt«, in »I/Imparziale« in »Adriaaso ravnanje župana ostro obsodili, in mu očitali, da jo osmeSil avktoriteto župana ter da na tem potu res še do tega pride, da bode Trst na glasu Abderitov, kajti Nabergoj ni interpe-loval iz izključivo narodnostnega, ampak več iz humanitarnega in praktičnega stališča, in vsak mora priznati, da je bilo treba, da poduk o koleri umć vsi ljudje v Trstu in okolici. Mestni zbor pa sam priznava, da so v okolici Slovenci, saj je, neljubo sicer, a vendar primoran vzdrževati jim slovenske šole. Ako je imel poduk res namen, Nimis, ki je bil blizo Čedada, pobit in je sum tudi zgubil živenje (leta 666). (Vse kaže, da so Koroški Slovenci prišli v tej bitki le na pomoč drugim Slovencem, ki so ule dolgo poprej stanovali na Furlanskem). Pavel diiakon pripoveduje, daje potem postal nek Vettaii, rojen iz Vicence, vojvoda furlanski in da so se Slovani proti njemu uprli ter se utaborili v kraju, ki se je zovel Broxa (Brischis, Bristje). — A Vettari, ki je bil odsoten v Vicenci. prišel je nenadoma v Fnrlanijo ter šel na Slovane z 25 vitezi. Ko so Slovani videli to malo krdelo, nekda so zaničljivo vsklik-noli: »Evo patrijarha, kateri ide se svojimi duhovniki proti nam«. — Ali ko pride Vettari se svojim krdelom nekaj bliže, vzame Čelado raz glave in Slovani spoznavši ga, tako se prestrašijo, da se spuste v beg, vitezi pa za njimi in pokončali so skoraj večino slovanskih upornikov, katerih je bilo okolo 5000. (Leto 670). Ta prepovedka je tako neverjetna, da more človek uže iz nje soditi, daje Pavel dijakon dogodke še hujše pretiral, nego Marka Pohlin; ali 2nano je, da so tudi pisatelji, ki so prepisavali spise tega zgodovinarja, strašno nevestno prepisavali, kajti ko bi 5000 Slovanov kar pokleknolo pred 25 vitezi, in bi jim ti kar glave s koso kosili, kakor se kosi seno, ne bi bilo mogoče, da bi bili to delo tako hitro opravili, kakor to popisuje Pavel dijakon, ali njega prepisatelji. — Ali da Re je okolo mosta Sv. Kvirina bila huda bitka, to dokazujejo mnoge tam najdene človeške kosti in zraven njih mnogo orožja. Tudi se je EDINOST. da se vse ljudstvo, katero bi mogla doseči kolera, poduči, kako ima ravnati v slučaju nesreče, torej je prvi pogoj poduka, da mora biti razumljiv vsem ljudskim krogom, a da se glavna svrha podredi uprav abderitskej bojazni pred slovenskim jezikom, to ni niti več zlobno, ampak smeSno, in »Tagblatt« v tem obziru prav dobro omenja, da od vzvišenega do smeš-mega je le majhen korak in tega je župan Bazzoni ta pot uže prestopil, kajti žalostno je, da tržagki župan odgovarja ad captandam benevolen-tiam trŽaSkih prepiličarjev in plačanih klakerjev na galeriji. Prav dobro je dal pod nos županu nek Italijan, ki ne umejo ni be-scdice slovensko, v listu »Adria«, on pripoveduje, da je nekdaj izboren govornik vprašal svojega soseda v parlamentu, ko jo slišal, da galerija tako zelo aplavdira: »Gotovo sem rekel kako prav debelo neumnost«, in tako prašanje bi si bil mogel staviti tudi župan Bazzoni v zadnjej seji, ko je slišal burno priznavanje na svoj odgovor Nabergoiu. — Iz tega je razvidno, da je Nabergoj se svojo interpelacijo župana Bazzoni-a prav dobro speljal na led. Ali vse to ni le smešno, temuč tudi jako žalostno in kaže, kako smo mi prav imeli, ko smo nedavno izrekli, da tržaški župan postane k malu izvrševalec naklepov iredentovskih agitatorjev najniže vrste in da bode uže k malu potrebno, da vlada poseže s krepko roko v to zmes, da Trst ne postane torišče najnižjih strasti in nizke spekulacije z javnim menenjem. Tu ne velja več božkanje in podpiranje onih dvomljivih patrijotov, na katerih požrtovalnost sploh no mm« Dltl Avstrija, tu je treba, da vlada varuje pravice zatiranih in terorizovanih zvestih podanikov, in ako se godi na Češkem, da se kakor v Libercah varujejo Čehi pred terorizmom Velikonemcev, še goprej bi se morali varovati tukaj lovenci pred terorizmom svojati, ki dela proti državi in razteza svoje mreže celo v mestno administracijo in v cerkve. Vreča je polna, odvažati se mora vsak Čas, in kolikor prej se to zgodi toliko boljše bode za vitalne interese mesta Trsta samega in vse države. Okoličanke. Iz napisa soditi, mislil bodeš, blagi čitatelj in vzla8ti vnanji, koj na okoli-čansko prelepo nošo. Kakor sam lahko zapaziš, ta se je vzlasti pri možkih zelo nekda nahajala v čedadskem predmestju Brossana neka plošča, katere napis je slavil ztnago Vettaiija nad sovražniki (Slovani). Vojvoda Ferdulf, rodoma Ligurec, kateri se je ponašal s tem, da je premagalec Slovanov, podkupil je iz čestilakomnega namene neke Slovana, da pošljejo veče krdelo svojih ohoroiencev na Furlansko, kar se je tudi zgodilo. Ali Slovani so odnesli velik plen in vzeli pastirjem, ki so pasli na mejah, skoraj vso živino. — Ferdulf pošlje za njimi rektorja, (okrajnega načelnika) ali »Sculdais-a«, kakor so ga zvali Longobanii, ali on jih ni dohitel in vrnol se, da nič ni opravil. — Zarad tega j* Ferdulf rektorja močno karal in mu mej drugim rekel: »Kaj ti si junak, ti, ki se zoveš Argait, katero ime se izvaja iz ArgaI (heseda ki je v Longobard-skern jeziku pomenjala to, kar pomenja v hebrejščini »raka«). Na to mu je Argait odgovoril: »Bog daj, da ne jaz. ne ti ne umerjeva, predno drugi spoznajo, kedo od onjn dveh je bolj vreden imeoa »Arga!« Kmalo poletu se približa veča vojska Slovanov, katero je tajno poklical Ferdulf. Slovani so se vtaborili na nekem visokem hribu; Ferdulf gre proti njim, a naskočiti jih ni mogel zaradi strmin; zdaj se je maščeval Argait; on ja prav malo, morajo si okoličani priskr-bovati drugje za vsakdanji kruh; in ker nemajo drugod prilike, morajo hoditi v Trst v kakoršno si bodi drlo. Tako so nekdaj uaŠi okoličani s luli za prav dobre zidarje; radi česa se jih je premnogo po-prijelo tega rokodelstva. Toda v Trst imajo prost vhod tudi tujci in vzlasli Italijani so se v velikem številu tu sem naselili; ker so i ti na dobrem glasu kakor dobri zidarji, spodjeli so okoličanom mnogo iiela, da ga tem pomanjknje. Ko so po mestu jeli tlak staviti, bili so v tem delu prvi okoličani, stavili tlak io, toliko za tega kakor za zgradbe hiš, preskrbovali potrebnega materijala: kamenja. Tudi v zadnjem delu, namreč v lomljenju kame* nja so služili mnogo. Toda ne le teh rokodelstev, temveč tudi drugih so se okoličani vzlasti v zadnjih letih poprijeli. Še precejšno število je sodarjev, mizarjev, tu pa tam kak «šo-star — b!el<» za domače potrebe itd. Iz-ključljivo s kmetovanjem se jih peča premalo. Mnogo več bi se jih lahko; temu je pa uzrok, kakor smo uže v Članka »Okoličan *ke razmere« povedali, zgoli delenje zemljišč. Iz tega se vidi, da bi mofjel okoličan gledf blagostanja biti na viSjej stopinji nego je, kajti, Čeprav mu polje malo donaša, nadomeščajo to v boljŠej meri njegova delalnost drugje. Zaslužka okoličanu do zdaj ni manjkalo v Trstu ali pri sgraobi kake železnice ali ceste. Če torej dober teden zasluži, lahko z njim preživi sebe in svojo družino; blagostanje tu v okolici bi moglo doma biti. N. pr.: Ako ima okoličan borno hišico, tako vsaj, da mu ni treba najemnine (fita) plačevati, ako on neprenehoma v Trstu ali kakem drugem kraju dela in zasluži, recimo 10 f. na teden, te bi mogel vse ali vsaj *1B za družino dati. Pod tem se razumeva; naj bi jej preskrhel, kar potrebuje namreč: Živež, obleko itd.; drugo mu zadoščuje za kak »kvartin« a!i za to bak, če ima to slabo navado. Pravijo pa, da hudič v sili cel6 muhe je — to hoče reči, da Človek, ako mu denarja nedostaje, more izhajiti a tem kar ima. Ako vsak dan ni za vino, trebh, da se z našim rekom izrazimo, da »trebuh stialta«. Ako tedaj druzmi gospodar vsak teden 8 f. da, ona s temi lahko izhaja. Res, bode mi kdo očital, da bi on prav zadovoljen bil z 10 f. na teden ali, da jih sam ne zasluži nad šest. Prejšnji je uŽe na bolje navajen, on pa naj bi bil zadovoljen s tem, kar ima ter gledal, da s temi izhaja, kar hi mu zadoščevalo, ako se pomisli na majhno ceno, po katerej se sedaj moka in drugo blago v Trstu prodaje. Ne veste li, da j» uže mnogo let, odkar ni bil v Trstu živež tako po ceni kakor zdaj ? Kaj smo mogli pa pred nekaj leti reči, ko se je funt kruha po 16 in 18 kr. plačeval; zdaj ga pa po 12 in 14 soldov kilo kupujemo. Ali kam smo zabredli. Hoteli smo govoriti v okoličankah in prišli smo na kruh! Kar ni vbo eno. Ali i to more znati, kdor hoče malko proučiti naše okoličanke; prav radi tega Bmo to omenili. iN i veli smo lep zaslužek, kojega se oko-liča ni lahko udeleže, sedaj imamo Še navesti delo, s katerim se okoličanke bive. — No, slišim uže Kranjico, ki je kuhinje navajena, gotovo s kuhanico, kakor bi se morale vse ženske. — Zanikati povsem tega odgovora ne moremo, ker tudi rnožki ga je bil«, sram, za Argaitom; Slovani pa so na to Furlansko vojsko valili velikanske stene, tako, da so uže mnogo te vojske pobili še predno je prišla na vrh; kolikor pa jo je dospelo na hrib, to pa so tam z orožjem pokončali. — Poginolo je v tej hi tki vse furlansko plemstvo, vojvoda Fnr-dulf sam in scuMais Argait (L.695 ali 705). Za Ferd ulfom je nastopil Korvul v vojvodstvu furlanskem, ali tega je longobardski kralj odstranil, dal oslepiti, ker ga je razžalil. Nastopnik tega nesrečnega vojvode, Pemon, j« zopet vredil furlansko vojvodstvo iri si odgojil dosti mladih, hrabrih vitezov iz sinov tistih, ki so padli pod Fer-dulfo m proti Slovanom. — Ko je torej zvedel, da se močna slovanska vojska zopet pomika na Furlansko, šel je proti njej se svojimi vitezi in jo pri Lauriani (boljše Liviinu p(.l*g Čedada) popolnoma pobil. Akoprem pa je Pemon pokončal mnogo Slovanov in ji ti zapodil v beg, pogajal se j* ž njimi i/, bojazni pred naaaljnimi na-vali in se tudi pogodil (I. 718). Ali sin Pe-tnona, Ratchi, je šel z večo vojsko na Slovane živeče na Kranjskem, tam jih z veliko silo napal ter pokončal mnogo ljudi in sej. Sam Ratchi pa da je bil v nevarnosti, da ga Slovani ubijejo, ker so ga nenadoma zasačili, pa da se jim je ubranil z veliko hrabrostjo. (I. 739). Pavel di-jakon s tora končuje svoje popisovanje se te v sili poslužujejo. — ali vendar trdimo, da se s to pečajo le premalo. In kaj je temu uzrok? Slabe razmere okoličanov. Rekli smo, kako lahko bi možki s pomočjo majhnega zemljišča sami prež -veli svojo družino ali, žali bog, to se povsod ne goli. Glava družini exceptis exci-piendis je v okolici premnogokrat žena In ne mož! To vsaj v spodnjej. Drugim razmer naših okoličanov neveščim ljudem se bode to čudno videlo, kako more mati z svojimi slabimi močmi vse družino vzdrževati. To je v ninozih družinah v okolici istina. Mati, katera bi imela dJma za kuho, čiščenje in šivanje otrok in soproga, za snago hiše skrbeti, mora večkrat priskrbeti jej prepotrebne hrane. Naloga hišnih gospodinj je, doma za hišo in premoženje skrbeti in gospodiniti s tem, kar jej mož daje. Tu v okolici se pa Ženske v prvej vrsti ukvarjajo s perilom, v primeri se zaslužkom premočnem delom. Čuditi se jim moramo, kako potrpno prenašajo velike cule perila po meBtu in v hrib. In vendar so zmirom tako vesele. Ob potokih pojo in se smejejo od zore do mraka ter veselo perejo, ponoči pa »žehtajo«. In pri vsem tem delti skrbno opravljajo hifina dela, da se čmerikavi mož na večer, ko domov pride, nad njimi ne jezi. Premnogokrat je tega primorana, v drugem slučaju pa jo žene do tega želja do za&lužka in povišanja hišne blaginje. Premnogo je okcličanlc, ki se s perilom bavijo zgoli iz teh razlogov, druge, in vzlasti mlajše, da si morejo s tem zaslužkom dostojnejše in lepše obleke nakupiti, kajti čedno oblečenim hoditi jim je prva skrb. Kaj lepo jih je gledati v nedeljah in praznikih, vzlasti večjih, kako okusno so napravljene; le pečo so preveč opustile: tu pa tam je še videti kako starejšo mamko »gor pokritot, mlajše se s pečo le v kakih slo vestnosti h, večjih praznikih ali pri ženitovanju pokrivajo. Tudi za okusno obuvalo se mnogo brigajo: če tudi se to večkrat zlorabi, ker je preozko ali premajhno tako, da noga v njem mnogo trpi. Skoraj hi rekel, da se nafie okoličanke prebogato oblače. Dan danes je sold, kakor same pravite, težko vdobiti, In vendar ga tako po nepotrebnem potrošate I Varčnost je zmiraj lepa čednost, katero moramo gojiti in ne brezmiŠljeno denar strani metati. Primorane pa so nekatere zatega delj trdo delati, ker jim njih soprogi odraj-tujo le malo tedensko plačo, koja ne zadoščuje za velike družinske potrebe. Radi tega morajo se prijeti dela in ker druzega ni, aH ga ne znajo, perila. S tem pa, verujte nam.svoje može le razvajate, kajti oni, »ko vi dan in noč *šalobarite«, imajo tem manjšo skrb za družino misle, da morate vi vse »zabiti« va-njo. Družina, pravite, je kakor sod brez nna; več kot donašaS, več potrebuje, zato naj bi tudi vaši možje vanjo donašali večjo sv6to, nego donaSajo. Vestno morate delati vi, okoličani, z svojimi soprogami; ozirajte se vendar na njih šibkost in slabost; one niso kos težkemu delu kakor vi, zato nikar jim ne dopuščajte pretežavnih del, ampak iščite jim težavno materino stanje lajšati. S tem pa nečemo vračati okoličank od dela. Tega nas Bože varuj. Njih požrtovalnost stavimo Se drugim Slovenkam v lep vzgled, ker s tem same kažejo, koliko so vredne. Boljše je delati in za družino skrbeti, nego sedeti in roke križem držati ali brbljati z drugimi in druge čez zohč uleči, samo tako ne tovoritl in se mučiti. S tem si spodkupujete lastno zdravje, na-ulečete si kako bolezen in potem v žalost in tugo svoje obitelji prezgodaj v Črno zemljo greste. Predrzen v vlastno moč vojn mej Slovani in Longobardi. — Nekateri mislijo, da so bili potem Slovani mirni, kar pa je prav malo verjetno. Ali vsled mnogih vojn in pa neke vrste kuge. katero so zanesli v Italija Longobardi, postalo je prebivalstvo na Furlanskem tako redko, da skoraj ni imel kedo več obdelati polja. — Zato so longobardski velikaši, ki so imeli velike latifundiie na Furlanskem, potem nekateri nemški baroni in pa opatje in samostani, ki so tudi imeli tam velika posestva, poklicali Slovane z hribov v furlanske planjave. Ali ti so se krnalo pomešali z drugimi ljudstvi tam živečimi in niso zapustili druzega sledu o sebi, nego imena krajev, kakor: Gorizia, /Gorica), Gradišča, Gradiscutta, Belgrado, Sela. Precenico. Sernico, Virco, Sammardenchia, Lonc, Blauzzo, Poceco, Pocenni, Doliuzza, Santa Marlzza, Jale-nicco, Sclaunicco, Visco, Versa Sclabonica, Pasian Schiavonesco itd — V Morte»lianu in v Talmasons sti pristavi, ki se zoveti »borg dei Sclavons«, slovansko predmestje; ti kraji so daleč notri na Beneškem, in pri vsem tem tam še zdaj imenujejo prebivalci Talinassons-a dve česti, ki dr-žiti na polje,« strada di biele »(bela cesta) in »strada di cerne (črna cesta) in v Ri-vignano pravi ljudstvo nekej mnjhnej vodi še zdaj »potok«. (Dalje prih.) biti je velika nespamet. *Audaces fortun* juvat* pravi latinski pregovor, resničen do neke meje, ali kdor svojo moč predrzno zlorabi, kmalu upeŠa. Trdovratni in oni, ki z upanjem nt večji zaslužek hoče vse en dau narediti, telebi v lastno pogubo. Tisti pa, ki vedfc, koliko je zdravje vredno, ne bodo se nepotrebno preveč žrtvovali in svoje moči prenapinjall. To velja vzlasti ženskam. Rajši pomanjkanje trpeti, nego si lastno zdravje pokvariti. Dobro vemo, da bo le redka okoliČanka poslušala našega svćta, vendar trdimo, da bi na vsak način boljše bilo, ako bi se okoličanski očetje kaj bolj za Rvoje družine trudili in ne dopuščali svojim soprogam se toliko mučiti. To bi prav lahko storili, ako bi liter malo v stran de vali in redkejše vanj kukali, tem bolj Ea varčevali. Na tak način bi se čutili oljfie oni sami in njih družine. Vsaj nami sprevidite, da bomo zmiraj bolj propadali, ako ne bodemo svojega živenja zboljŠevalf, pa se trdovratno po starem kopitu ravnali. Odvaditi se nam je mnogo slabih navad, zaupati bolj svojej družici, skrbeti na vse kriplje za svojo obitelj, tako bodemo srečno uživali svoje tukajšnje potovanje in v miru in se zavestjo v Bogu zaspimo, da smo spolniii to, kar nam očetovska dolžnost ukazuje. Resnica v oči kolje, glasi se naroden pregovor; tukaj povedana resnica bi morala naše okoličane kaj dimoti, da bi na boljSo pot krenoli. (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. CesarjeviiRudolf a 24. t. m. popoludne z svojo soprogo odpotoval v Sinajo, da obišče rumunskega kralja in kraljico. Slovenski poslanci Štajerskega deželnega zbora so se združili s klubom konservativcev, kar je veselo znamenje, da Slovenec more izhajati s poštenim Nemcem I da sprava mej obema narodoma ni nemogoča. Oba kluba bosta samostojna ter bosta o narodnostnih prašanjih sklepala samostojno, v narodno gospodarskih stvareh pa skupno in bodo poslance klubovi sklepi vezali. Admiral v pokoji Pdckh je 25. t. m. v Gradcu umrl. V ielkem deželnem \boru je 23. t. m. odgovoril deželni namestnik na MatuŠevo interpelacijo ter izjavil, daje takoj, koje zvedel o izgredih v Libericab, ukazal tamošnjemu županstvu naj v porazumu, z mestnim zastopom ukrene, kar treba, da se mir in red vzdrži, da so se Županstvu dala za to potrebna sredstva in se mu ukazalo, naj se obrne na sodnišče in uvede dotične preiskave. Pristojni organi so storili krepke korake za povrnitev miru in od 16. t. m. se mir ni več kalil. Kar se tiče trautenau* skih zadev, obžuluje deželni namestnik tamošnjega občinskega zastopa sklep, obrnen proti češkemu prebivalstvu, ker je nezakonit, ali trautenavsko okrajno glavarstvo je prepovedalo izvršitev tega sklepa. Ako bi trebalo zoper trautenavski občinski zastop dalje postopati, postopal bode deželni namestnik po obstoječih zakonih. On pravi da je njegova najvažniša naloga, da se obdrži mir in red v deželi, in da se prebivalcem dežele brez razloČKa narodnosti v&~ rujejo dane pravice. On bo ostro postopal zoper izgrede, naj se godć k ler koli. V Budimpeštu so se 24. t. m. sešli skupni ministri, da se dogovore zastran skupnega proračuna za leto 1885. Teh pogovorov se vdeležujejo ministri Taaffe, Du-najevski, Tisza, Szapary in podadmiral baron Sternek; sklenejo se ti dogovori skoraj gotovo danes, ko bo konferenci predsedoval cesar, čuje se, da se proviša vojaški proračun za dva milijona gold. in se ta znesek porabi za topničarstvo in vojno mornarico. Hrvatski sabor je sklican 30. t. m. ter se odpre s kraljevim nagovorom. Vnanje dežele. Ruski car in carica se danes ali jutri odpeljeta s Poljskega v Petersburg. Turlki sultan je ukazal, da se ima ta» koj napraviti poleg njegove palače v Yl-diz-Kiosk zvezdarnica, ki bo bogato pre-skrbena in služila Je za njegovo rabo. Sultan bo tedaj na zvezde gledal, morebiti tudi on katero novo najde, ali celo zapazi, ko> se utrne zvezda — turške države. E D IN O 3 T V Bruslju 81* ponavljajo veliki izgredi; 23. t. m. na obletnici revolucije od leta 1830 je velika množica budo razsajala pri spomeniku v letu 1830 v revoluciji usmrtenih; govorili so se ognjeni govori zoper klerikalce ; žandarmerija je ljudstvo razganjala, dva urednika necega republikanskega časnika so zaprli. V Bruslju je bila 23. t. m. hišna prei-skava pri giavnem uredniku časnika «Na-tional,« ki je v zadnjih dneh objavljal republikanske članke, in v prostorih društva republikanske zveze, kder so našli mnogo orožja, streliva, anarhističnih proglasov. Govori se tudi, da so prišli na sled zaroti zoper državo; mnogo 030b so zaprli. Proglas liberalne zveze pa opominja državljane, naj spoštujejo Šolski zakon, in odvrača od sebe vsako zvezo z republikanci. V Belgiji so tedaj zmešnjave velike in državne stanje zelo nevarno; posebne prekucije pa menda vendar ne ho, ker ima Bismark odprto oko in če on le s trepalnico trene, pa se nemške «pikelbaube» pomaknć pred bruseljska vrata. Na Spanjskem mora mej vojaščino zelo vreti; iz Perpiujaua se poroča, daje sedem ftpanjskih vojakov prestopilo mejo s klicem : «2ivio Zorilla 1* Pristavlja se, da so polkovo blagajnico se sabo prinesli; žandarmerija jih je razorožila in peljala v Perpinjan. Iz Egipta se poroča, da se je danes napotil general Wol*eley z svojim generalnim 4tabom po Nilu proti krivemu proroku, ker se mu ue zui potrebno, pričakovati pomoči z Angleškega. Pozneja poročila trde, da so francoski, nemški, avsinjsko-ogerski in ruski poslanec 25. t. m. izročili egiptovskej vladi pismo, v katerem protestirajo zoper omenjeno naredbo. Po zadnjih poročilih se je tudi Italija pridružila drugim velevlastim in podpisala protest zoper finančne naredbe egiptovske, ali prav za prav angleške vlade. Tako se je tedaj vsa Evropa obrnola proti Angliji; zdaj je prašanje, ali angleška vlada odjeuja, ali ne; v prvem primerljivi bi tako ponižanje angleškega imena in mogočnosti An. gleži sami tako huuo obsodili, da bi sedanja angleška vlada skoraj gotovo morala odstopiti; v drugem primerljaji pa bi Angleška stopila v svado z vso Evropo in konec vsega tega bi na vse zadnje vendarle ta bil, da bi Angleška omagala, če tudi bi si s početka morebiti celo Egipt in Sudan podvrgla; pritisku vse Evrope bi se nikakor ne mogla doigo braniti. Najhujše obsojajo francoski časniki nepoštene finančne naredbe, tako so razjarjeni, da Gladstona in egiptovskega ministerskega načelnika Nubar pašo kar navarnost pitajo z besedami ; slepar, goljuf, tat itd. Vsa stvar je silno kočljiv,-; i nevarna, pa tudi tako nujna, da se k malu na eno ali drugo stran obrne ; evropske vlade morajo zdaj pač obžalovati, da ni še refieno orijentalsko prašanje, ker ako bi to bilo gotovo ne bi se upala Angleška v Egiptu tako predrzno samovoljno postopali. Egiptovska vlada j« odpravila angleški likvidacijni zakon, kateri je pri sklepu pod. pisalo trinajst muistrov angleške, francoske, avstrijsko-ogerske in italijanske vlade; da se je to zgodilo z dovoljenjem angleške vlade, o tem ni dvombe; francoska vlada je zoper to uže protest vložila, ker francoske podanike, ki so najbolj udeleženi pri egiptovskem zajmu, ta naredba najhu)še zadeva, dru^e vlada se tudi gotovo pritožijo in potem s« dokaže, ako se angleška vlada vsej Evropi po robu postavi. Velevlasti so egiptovskej vladi včeraj izročile pismo, v katerem izrek;tjo, da nove finančne naredbe hudo žalijo pogodbo, katera se je sklenola v ta namen, da se egiptovskim upnikom izplatijo dolgovi, velevlasti bodo Čule nad pravicami upnikov in nalagajo vso odgovornost o tej zadevi egiptovskej vladi. V Anglelkej Indiji so se uprli jetniki v mavdaloj?kej ječi; bil je zelo hud boj in vtč sto jetnikov je bilo pobitih. V Sudanu ugaša zvezda krivega proroka. iz Vakihiilfe se poroča, dajeGordon po zmagi upornikov poslal štir parnike, da dospe v pomoč senaarskej posadki, potem pa pošlje tudi ekspedicijo v Berber, da roKo poda angleškej ekspediciji, ki odrine iz Kahire. DOPISI. Od notranjske meje dne 16. septbr. (Nemi hi nt znajo). — Večina prestavljanj učiteljev se vrSi ta mesec, ker na 4 razrednicah se prične pouk uže v II. polovici septembra — marsikateri učitelj želi si zboljšati svoj stan z premeščenjem na ta ali drugi kraj, a pri oddajah služb se gleda na dobra spričevala, velikokrat pa — na protekcijo od ene ali druge strani — gledalo pa naj bi se osobito na sposobnost učitelja, tem bolj naj se rabi previdnost pri Stiri-razrednicah tu naj bi se izbrali slovenski rojaki, ki bi bili uže praktični pedagogi, in zdobtimi spričevali izpita učiteljske sposobnosti, — bili naj Id v pravi pouk Šolskej mladini in čast šole I A žalib'. g, nahaja se tu in tam kaka napihnena nemškutarska prazna glava — izmisli si prav ponosno kak »fini« sestavek v nemščini in napravi vlogo, katera mora pri višjih uradih obilo smeha vzbuditi ; neka dogodba take »intiligence« kroži mej prijateljsko sredo ule nekaj časa in po naključbi je to dospelo v javnost. Na 4razrednej ljudskej Šoli v trgu na Notranjskem nastavljen III. učitelj je napravil molbo v nekej delikatnej zadevi na ljubljanski magistrat, in po njega učenej glavi ni bilo taiste potreba kolekovati, radi tega mu je bila naložena kazen 1 fr. to se ve da naš bistroumni »kandidat«, kaj bi li znesek zaman potrošil, izštudira si napraviti vlogo »ganz hochdeutsch« (kratko a tehtno), da se mu kazen odpiše. Evo Izviren prepis sestavka, glasi se tako: Ldbliches kk. Gebuhrungsbemessungs Amt 1 Endesgefertigtem wurde unterm 9. Juli 1. J. die Zahlung der Stempelstrafe per 1 fl. wegen ungestempelter Eingabe an dasi6bl. Magistrat in Litibah iugetvisen. Mit htutigen entrichtet selber die einfache Gebtihr per 50 kr. und bittet zugleich d as lobliche Gebuhrungsbemes-sungsamt um geftlligen Nacblass der Strafe. S .... am 7. August 1884. Potem podpis našega vrlega Deutsch-dummierja. Izvor omenjene vloge naj tedaj vsakemu pojasnuje, kaj Re more v nemščini naučiti naša šolska mladina, kojej bi se moral še le temelj položiti — kako se li v materinem jeziku podučuje — to se pa uže šolske otroke po ulicah lahko vsak dan sliši. Za napredek in odstranjenje takih učiteljskih slabosti naj bi se pri učitelj, konferencah prizadevalo; našemu nemšku-tarčku svetujemo, naj zopet kompetira za mesto vodje na eno-razrednico, kder se ne bo potreba z nemščino mučiti, in bo imel dovelj časa se v slovenskem jeziku vaditi. Domaee in razne vesti. TržaSki mestu! svet je imel v dobi kislega mleka počitnice, kakor je to v navadi vsako leto; 24. t. m. zvečer se je zopet prvikrat zbral v posvetovanje i sklepanje Predsedoval je tej seji zopet iupan, ki se zarad dolge bolezni poprej ni mogel udeleževati zborovanj. Po pre-čitanju in potrjenju zapisnika zadnje seje od 15. julija, zahvalil se je z gorko besedo župan g. dr. Bazzoni občinskemu svetu, kakor tudi mestnim društvom, časnikom in vsem meščanom za živo Id odkritosrčno sočutje, katero so razodevali mej njegovo dolgo trajajočo boleznijo. Drugi namestnik načelnikov dr.M. Luz-zatto je pri tej priliki izrekel g. županu veselje tržaškega prebivalstva, da je prebolel ter predloži), naj svetovalci vstanejo in tako čestitajo v imenu Tržačanov županu z;i njegovo ozdravljenje. Ko se je to zgodilo, zahvalil se je g. župau Še enkrat z gorko besedo. Predno se je prestopilo na dnevni red, vstal je g Nabergoj, ter pohvalno omenjal prizadevanje osrednjega zdravstvenega odseku, da se v sosednjem kraljestvu razsajajoča kolera v Trst i njegovo okolico ne zanese, le to je obžaloval, da je občina, in sicer na občinske troške, poduk o koleri, ki tako natanko in jasno razlaga, kako se ima prebivalstvo ravnati, ako bi «e kolera pritepla, natisnola le v italijanskem jeziku, če tudi ta bolezen pri izbiranji Žrtev ne dela nobenega razločka mej narodnostmi ter obiskuje in mori Italijane. Slovence in Nemce; grvornik je tedaj vprašal g. župana, zakfj se ta za slovensko prebivalstvo provi-u-ije gotovo potrebni poduk tuii v slovenskem jež ku ni razdelil. Ta interpelacija pa je razunela duhove — če smemo o tauih govoriti — na gab' rijah; pa tudi županu se je žila na čeln napela, nekako nevoljno in oblislno odgovoril — daje italijanski jezik d*ž dni jezik in da upa, da tudi še ostane. Da je galeiija ta odgovor, ki pač županu ne dela česti, burno pozdravila, tega nam ni treba omenjati. Gosp. županu pa moramo naravnost povedali, da je po §.19 osnovnih zakonov, in ti osnovni zakoni veljajo tu li za Trst in tržaškega župana, tudi slovenski jezik v Trstu in okolici deželni jezik. Gospod župan naj bi dalje pomislil, da tu gre za eminentno humanitarno stvar, ki ni zna-rodosijo v nobenej zvezi, in da je surovo, nečloveško, prav peklensko g-do, odrekati varstvo in pomoč ljudem v boleznih, pa naj bodo Italijani, Slovenci ali Hotentoti. G. župan se je s to izjavo tako umazal, da ga nobeden več ne umije. — Če je on mislil z nesrečnimi svojimi besedami kopje vzdignoti za pravico italijanskega jezika, jako se je prevaral; tako kopje se zlomi i njegove tiske se zapičijo v tistega, kdor je z nj'm mahnol. 8 tacimi i/javami se italijanskemu jeziku prav nič ne pomaga, ampak one prineso poprej dan v katerem bo tržaški župan v tržaškem mestnem zboru rad tudi — slovenski govoril. Potem se je na predlog g. dr. Vida-koviča dovolilo 1500 lir podpore za rodbine v Italiji, katerim je kolera vzela rednike. Nazadnje so se prebrali še zapisniki o ustanovitvi načelništev zadnjič izvoljenih stalnih komisij mestnega sveta. Druge obravnave nemajo posebne važnosti. Dopolnilne volitve* tržaški mestni zaslop, oziroma deželni zbor. razpisalo je deželno uamestništvo. Volili iiodo volilci druge mestne volilne skupine v soboto 11. oktobra t. 1. od 9. ure zjutraj do 1 popoludne enega poslane i, volilci 1. in 5. volilnega okraja v okolici pa v nedelo 12. oktobra t. !. od 9. ure zjutraj do 2 popoludne, vsak okraj enega poslanca. Volitev 2. mestne volilne skupine bo v me8tnej hiši v drugem nadstropji, ona 1. okollčanskega okraja v ljudskej šoli pri sv. Jakobu, in 5. okraja v šolskem poslopji na Opčinah, Davkoplačevalcem. Tržaški mestni magistrat opominja, da se ima do konca tega meseca platiti davek od dohodkov za tretje četrtletje. Ako se ta davek do 14. oktobra ne plača, računile se bodo postavne zamudne obresti od 1. oktobra poČenSi in se ukažejo prisilna sredstva za iztirjanje. Tržaške novosti t Mestni magistrat naznanja, da v 14. dan oktobra t. 1. da dva daru po 250 gl., iz zaloga zaskonskih Jožeta in Antonija Klivio, delalnim, poštenim ubogim deklicam, ki so katoliške vere in ki se menijo z poštenim obrtnikom v enem letu poročiti. Prošnje naj se vloŽe do 4. oktobra t. i. pri II. oidelku tukajšnjega magistrata. Izplačane bodo na dan poroke. Malopridnost tržaSkih paglovcev presega vse meje. Predvčerargem zvečer so nekateri teh paglovcev v ulici Rozario neko kmetico iz Kopra, ki je nesla jajca, podrli na tla, tako da je uboga vsa jajca pobila. Umrl je 14 letni dijak tuk. c. kr. gimnazije, Gustav Sterle, nadepolni edini sin rodoljuba, g. Gustava Sterleta, odbornika društva Edinosti. — Pogreb je bi včeraj. — Naše pomilovanje tužnej in po tej nesreči močno zadi tej obitelji. Policijsko. V tahakarno ulica nova Št. 28. so prišli predvčeranjem zvečer trije potepuhi in ko je eden zahteval cigar, vrgel je drugi tabakarici polno pest peska v oči. Z tgnala je krik in tako so zbežali. — V ulici Corsia Stadion so v nekej pro-dajalnici papirja prijeli necega A. P., ki je bil t im v službi, ker je večkrat kaj odnesel, kar je Se le sedaj gospodar zapazil. — Govori s?, a nič ne piše, da so drzni tatovi pred 10 dnevi vlomili v sobo tuk. dež. sodnije, v katerej se nahaja denarnica se zalogami nedoletnih in sirot; k sreči so bili preplašeni še predno so mogli odpreti denarnico. Pravijo, da so se vdeležili tega uloma ljudje, ki so imeli navadno posla pri deželni sodniji. — V četrtek po dnevi je drzen tat nekej ženski v Androna del Moro, mej tem ko je kuhala v kuhinji, iz sobe odnesel več zlatenine. — Zaprla je policija te dni 3 vlačuge. Tramway na paro* Vodja tržaškega tramw..yskega društva, g. Schmidt, prosil je za podelitev stalne koncesije za zgrajenje čete za tramway na paro od Sežane do Vipave. Goriške novosti. V čet! tek se je slovesno odprla v Gorici razstiva učnih pripomočkov v navzočnosti gospoda namestnika, barona Pretisa in dež. šolskega svetovalca g. viteza Klodiča. Ob enem je bila tudi dež. šolska konferenc, katere se je vdeležilo mnogo učiteljev. Hazstava je jako zanimiva in bode trajala do nedelje popoludne. Isti dan se je slovesno odprla tudi kmetijska razstava v Gorici. Tudi ta je nekda vredna, da si jo človek ogleda. Došlo je mnogo obiskovalcev Iz iežele in Gorica ima uže par dni praznični obraz. Umrl je 25. t. m. v Gorici znani, obče spoštovani rodoljub, večletni dež-lni poslanec, mož velikih zaslug za goriško deželo, posebno pa za Kobari iski okraj, gospod Izidor Payliaruzzi v 65 letu. Pa-gliaruzzi je^bil mož jeklenega značaja in velike eneržije. Truplo rajneega pripeljalo se je v Kobarid, ali i Goričani izkazali so rajnkemu zadnjo čast, kakor se Rpodobi tokemu možu. Bodi mu zemljica lehka! 1'abllo k slavnostf, kateio priredi Ptujska čitalnica 5 oktobra t. 1. v svojih piostorih »Narodnem domu« v proslavo 20 letnega svojega obstanka. Vspored: i. Zajec: .Večer na Savi., moški zbor. 2. Deklamacija 3. Govor. Govori g. čiralniškl presednik. 4, A. Leban: »Kishca sladkaj mešani zbor. 5. Nedved: »Pozdrav«, moški zbor z bariton-solo. 6. A. Leban : «Dijaška», moški zbor. 7. Gerbic: »Slavč-ku«, za Ženski čveterospev. 8. F. S. Vilhar: »Ukazi«, bariton-solo s spremljevanjem na glasoviru. 9. G. Ipavic: »Savska«, moški zbor. 10. A. Forster: »Vodnikov venec«, mešani zbor s spremljevanjem na glasoviru. Zacetk ob 8. uri zvečer. K tej slavnosti uljudno vabi Odbor. V SagrcbU se jutri prične razstava, ovočja, zemeljskih pridelkov in go-veli. Kolera. «Voce della VerritA« poroča: Zupan mesta Rima je izrekel željo, naj se izreče papežu rimskega ljudstva zahvala, ker nainerjiva napraviti boln co, ako bi kolera vstala. Papež je izrekel zarad tega svojo zadovoljnost ter pristavil, da ta korak dela županu veliko čast. Nesreče. Angleška vojna ladij i seje 22. t. m. pri otoku Fora razbila. Otelo se je le šest mornarjev; petdeset ljuti i je utonilo. Na krovu je bilo tudi osem morua-riČnih komisarjev; utonil je tu > kapitan s časniki vreu. — Na Škotskem sla 21. t. m. skupaj trčila dva vlaka; dvajset popotnikov je bilo hudo ranjenih. Tržno porodilo. Kata — Še precej dobra kupčja po trdnih cenab. Prodalo se je 1500 vreč kave Rio po f. 49 do f. 63. 1600 vreč Santos po f. 51'J, do for, 58M '200 vreč Manilla po f. 54'/, do 56. Java stane f. 66 do f. 67. Portorico f. 85 do f. 102. Oeylon plant f. 88 da f. 125. Sladkor — kupčija veduo slabša, cene padajo za poredoma. Prodalo se je 5000 vreč sladkorja od f. 18M4 do f. 23. Sadje — š« precej obrajtano. Pome-ranče. limoni f. 3 do for. 9YI„ rožiči fini pulješki novi po f. 9'lf do f. 10, — stari f. 7, — fige v vencih jako lepe nove po f. 18, — m and I ji dalmatinski 8 certifikatom f. 76 do f. 77. — opaša nova f. 18 do f. 19, — cvebe navadne f. 10 do f. 13, —-Elemć f. 15 do f. 24, — Sultanina f. 15 do f. 35. Začelo je dohajati novo sadje vsake baže. Olje — jako iskano ker je došlo mnogo naročeb za inostransko, posebno iz Ruskega. Zato pa so tudi cene poskočile. Denes stane jedilno f. 43 do f. 48, — namizno f. 60 uo f. 8?, — bombažno angleško f. 34 do f. 35, amerikansko f. 39 do f. 40. Petrolj$ — dobro obrajtano; cena trdna na f. 9.80 do f. 10. Rii — italijanski for. 18 do f. 22, — indijonski f. 11M, do f. 16. DomaČi pridelki. Novi fižol Še preeej iskan. Plačuje se rudeči po f. 10l(„ — zeleni f. 11, — beli f. 11, — mandoloa 11% — koks f. 13 do 13'Jt. Maslo pa je postalo veliko ceneje. — Prodalo se je te dni več sodov štajerskega in kranjskega finega maslu po f. 80 do for. 90, in manj finega celo po for. 83 do for. 85. Mast — ogerska z boleto f. 5), du-» najska f. 56, — špek domači f. 5J do f. 50'/» • Žito — cene so jako slabe in kupčije prav nobene. Les — cene nekoliko slabŠp, ker je kupčija zaradi kolere močno pojenjala. Seno — se še vedno vzaržuje nasturej ceni f 1.40 do f. 1.80. Borano poročilo, Borsa jako mlahova, vsled česar so tudi kurzi papirjev nekoliko Šibkeji in slabši postali. Dunajska Borsa dne 26'. septembra Enotni drž. dolg v bankovcih 80 gld 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 6"» » Zlata renta......103 » 15 » 5®/0 avst. renta .... 95 » 63 • Delnice narodne banke . . 852 » — » Kreditne delnice .... 2^8 » 20 • London 10 lir sterlin . . 121 » 60 ■ Napoleon....... 9 » 66'/,» G. kr. cekini...... 5 » 78 » 100 državnih mark ... 59 » 70 » to svelllnlc za vrle se more dobiti po ugodnej ceni pri upravniŠtvu «Edlnosil». f Zahvala. Ii Vrdelje ol 8. Ivana. Obrtnijskega društva podpisani odbor se srčno zahvaljuje pevcem delalskega podpornega društva KDIN03 T koji bo z svojimi krepk'mi glasovi in lepimi komadi tako navduševali ljudstvo, da so v trenotku uže davno spavajoča narodna srca ivzbudili in provzročili, da se napravi tukaj pevski zbor, upamo, da bode v kratkem. Posebno se zahvaljujemo g. učitelju i pevovodju Steletu, koji je tako lepo vodil petje. Posebna hvala gosp. Jankotu, koji je tako navduševal občinstvo z lepimi izrazi Ea zedinjenje mestr.i in okoličanskih Slovanov v pravej slogi in edinosti. Naprej zastava Slave I Trst, 21. septembra 1884. Odbor obrtnijskega društva. •lavne dražbe« Trst v 27. dan septembra, v 27. dan oktobra in v 25. dan novembra t. 1. Franc Šorla-tovo posestvo v zpornjej Kiarboli cenjeno na 14792 f. 74 kr. — Gorica, v 27, dan septembra, ▼ 27. dan oktobra in v 27. dan novembra t. |. posestvo vdove Marije Zavnikove cenjeno na 5145 f. 39 kr. v 11. dan oktobra, v 11 din novembra in v 11. dan decembra t. 1. Jože Bandašovo posestvo cenjeno na 961 f 90 nov. — Seiana v 29. dan septembra, v 28. dan oktobra in v 1. dan decembra 1.1. nepremakljive reči VelovčuveRa Jožnta cenjene na 400 f. v 30. dan septembra, v 29. dan oktobra in v 2. dan decembra t 1. zemljišče Jožeta Purič-a cenjeno na 395 f., v 30. dan septembra, v 29. dan oktobra in v 2. dan decembra 1.1. nepremakljiva reči Antona Kljuna cenjene na 3016 f., ▼ 1, in 30. dan oktobra in v 3. dan decembra t. 1. posestvo Miha Zvab-a, cenjeno na 1915 f., pot^m posestvo Miha PuriČ-a, cenjeno na 2763 f. m naposled posestvo Franceta in Flo-fjana Gustina cenjeno na 145 f. — Koper, v 13. dan oktobra, v 5. dan novembra in v 13. dan decembra t. 1. posestvo zakonskih Poli-javlh cenjeno na 780 f. 60 nov., v 13. dan oktobra in v 14- dan novembra t. 1. nepremakljive reči Grebenčevih sester cenjene na 795 f. nov. ITeđjunarođna linija < H & tf H fe Trsta y Nori -M Veliki prvorazredni parniki te linije voz'jo redno v Novi-Jork in vspremajo blago in popotnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. 6—6 Y NOVI-JORk. Odhod iz TRSTA« Parnik «Germania», 4200 ton, v 6. dan oktob. « «East Angeiia«, 3^00 ton, v 25. dan » Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld. Vmesni krov 60 gld Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d' Ant. Poglayen, generalnega agenta. 80000 gld. I se da na eden ali več delov po ugod- £ nih obrestih na prve InlabulA- P cftje na hiše v mestu Trstu. h „,,,. .. , ,„ _ •M m Lstanovlieno 1747. našega lista. Najboljši papir za eigaretke 14-36 je pristni LE HOUBLON fraoc. fabrikat Cawlejey in Hcorjev ? Parizu Svari se pred ponarejanjem. Pristen jo ta papir za eigaretke le, uko nosi vsaki listek znamko : »LE HOUBLON" in dolnjo zavarovalno marko ter il-gnaturo. m */c ah rs- Fac-Slmlle de 1'Etlguette 17 Hm Bimg« i pawh TKANINE za ienske in molke obleke Iz čl»te trdne volRe, /a srednjevelicega moža: !za fr. 4 96 iz dobre volne « « 8*— « bodlje • « « 10 — • fine « « «12 — « prav fine « peruviens iz najfinije volne v najnovejših barvah najnovejše za suknena oblačila za gospe, meter f. 2. Črni krzni palmerston iz čiste volne za zimni palotot za dame, meter f. 4. Potno plede po f. 4, 5. 8 do f. 12. jeden. Zelo lepa oblačila, hlače, vrhne suknje, tkanine za suknje in dežne plašče (tiiffl), rašanina, komis, (grebenina), cheviots, tri-cots, sukno sa dame in biljare, peruviens, dosking priporoča /. STIKAR0FSKY ustrojena 1866. tvornička zaloga v BRNU (Drtinn). Uzori prosti. Ogledek za gg. krojače neproste Poiiljatve s povzetjem čez f. iO proste. Imam stalno zalogo suknja v vrednosti f. 100.000 a, vr. ter se ob sebi ume, da mi v moji svetovni trgovini mnogo ostankov po 1 do 5 metrov dolzih preostaja; prisiljen sem tedaj kratce zelo zniianl tvaritbonl eeni razpečavati. Vsak razumen človek mora razvideti, da se od tako malih kosov ne-morejo pošiljati uzori. ker bi od kacih sto narotb prilik kmalu nič ne ostalo, in je torej zgolja sleparija, ako tvornice za sukno ostankine prilike oznanjujejo, saj so v teh slučajih pnličinl odrezki od celih delov in ne od krajcev; namen tacega postopanja je razumljiv. 20—8 Nepristni ostanki se 2amenjajo ali pa se denar povrne. Dopisovati se more nemški, magjarski, Češki, poljski talijanski in francoski. W c< Q pi oo Albert jJjSamassa c. k. dvorni zvonar FABRIKANT STROJEV IN GASILNEGA ORODJA V LJUDLJANI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte gasllnice izvrstne sestave za občine, za posilnu društva v mestih in na kmetih. Hidrofsri vozovi za vodo, vrstne Škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 8—12 Crkvene svečnike in druge priprave iz brona. Skotile in ozod j t za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, ea gnojnico, sa podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz kohopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine iti gasilna društva plačujejo lahko na obroke. ^ 20 svetinj i Deutsche Dampfschiffs-Rhederei A. C. DE FREITAS & C. Dampfer „JULIA", Capitan JANSEN, ladet in Uambura; bis 9. October, • » Amsterdam > 14. » » » Anivverpeu » 21. » nach TRIEST. 14 Tage spiiter wird von benannteo Lade-Platzen D impfer «0LGa<> spedirt. Danipfer „MATHILDE", Capitan CANTIENY, ladet in Trleftt bis 22. October nach Amsterdam, Hamburg und Antwerpen, mit direeten Gonnos^ementen nach allen Pliitzen der Niederlande. Urter-und Oberrhiin, Norddeutschland, Ostsee, Schioeden. Norivegen, Russland, Belgien, Nordfrankreich. Ost- und IVest-Indien, Brasilien. Niihere fnformationen ertheilen: MatthlaH Itolidc & Jorgons Bremen, Kntthr & Burehard Hamburg, B. J, van Benecl Amsterdam, Kuyper van Uam &. Smeer Rotterdam, H. J. A.m TelghuyM Antwerpen, V. PAZZČ: TRIE8T. TRIEST, 25. September 1888. ••••••••••••••O Alojzija Majer-jeva trgovina piva v STEKLENICAH v Ljubljani priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 steklenic. Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva. 24-24 MMMMMMN« 1884. razstava v Kalkuti (diploma s kolalnoN VLAHOV lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjeainjenih držav Ameriških. DoseKni uspeh: vtakorina nerazpo-ložnost, neprebavlji-voit, kolik«, gljlate, krvavioa, (hemoroide), povraSljivo mržlloo , vodenica pranloa, Imojt. sla« bost, čiščenje krvi. Cisti polagoma in okreptuje zdravje. — Z vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek. Pozor proti ponarejenju! Da bi dobivanje leka olajšal zalaga ž njim izdelovatelj vse kavane, mirodljnice, BladiSarije in likerije v glavnih mestih po celem svetu. la—48 'v, jako fino izdelani, jedna garnitura gl. 5*60. Tnr&lrp nftrn^A zarobljene, vsak komad po- xui sne onrace, sebeJ vezBni z rul slehernemu, da se koj nurotii. nuli toara priporoča so Svilnate nogavice LnS'ffle'Se. t- J0I8 .ste, roža, rnjave Itd., čaz kolen« 3 pare gld. 1*15. Svilnate žepne rute r^ZTll* komad r.izna barv*, ducat gM. 3-50. Garniture francos. pregrinjal j^iž dveh J iko finih posteljskih protrrinjnl in jednoga namiznega pregrinjala s kravatami i/, baržuna, ineDano-bnjtic, jako krasno i/.delcne in stane garnitura, to je, trijo komadi I. vrite gld. 8 40, H. vrste gld. 7.50. ftlllllP iz dobrega težkega u-nat