AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 5, 1939 SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLII. — VOL. XL1I. iovor preds. Roosevelta pon asI"ngton, 4. januarja. Poslanska kot senatna zbornica k- sa sta .se v sredo popoldne zbrali k skupnemu zasedanju, (ki je 1,10 poslanico predsednika, Zed. držav Franklin Roosevelta, Mošr POdal SV0Je mneaie g!ede tujezemskega položaja, glade ioh0'J]6ga položaja pri nas doma> fflede relifa in glede stroškov in Iv hn i °V' lci bodo potrebni za normalno poslovanje zvezne vlade I °PdoCem fiakalnem letu. ^Govor predsednika Roosevelta, ki. je prišel osebno pred zbra orov. N ra je bil naperjen proti diktatorjem, ki vznemirjajo |ve^"fres'Je bil eden najbolj pomembnih njegovih govorov. Naj-Fvet • ?°vora je bil naperje le bil"1 Sltušaj0 uničiti demokracijo narodov. Predsednikov govor Lu , Potom radia razposlan po vsem svetu. Med drugim, je Roose- T«°Vedal v svoji poslanici; Polcž- 'GČkrat sem že imel priliko poročati kongresu o splošnem 'ripraju y tujezemstvu in o položaju, ki prevladuje pri nas doma. Miti tVlti Se moram? naj prvo v svoji lastni hiši, da bomo kos ne-ianj' 7llam Preti 0(i one strani morja. Ob priliki otvoritve zase-I 76. kongresa potrebuje slednji nadalnje svarilo. t0(ja 0jna> ki je grozila, da objame ves svet, je bila preprečena, fse dan nam je bolj jasno, da mir nikako^ ni zagotovljen. Ice v nas divj'a'i° nenapovedane vojne — vojaške in ekonom-Ikim . Se ol<:oli nam 8'roi:i z novim vpadom — vojaškim in ekonom 3ile Qri ar' ki Preti ocl onstran oceana, izziva tri institucije, ki so nekdaj nenadomestljive za Arnerikance. Prva institucija Hf>ri«Vera! Vera Je izvir ostalih dveh institucij: demokracija in Orodno "Vera zaupanje. ;avest ra naS UČi ° našem S(>rodstvu do Boga, deli posameznikom :ebe k. Kieg0Vie lastne dostojnosti in ga uči, da spoštuje samega a m , °r tUdi SV°'e sosede' Demokracija je samovlada, zaoblju-Vojet Svpbodnimi možmi, da spoštujejo pravice in svobodščine bližnjega Mednarodno zaupanje je brat demokracije in 0(l civiliziranih narodov, da spoštujejo pravice in svobod-|j0 °stalih narodov sveta. In v moderni civilizaciji so neobhod-o z rebne vse tri institucije: religija, demokracija in mednarod-upanje. Potem bo svet miren in napredek splošen." 1 adahije podrobnosti o govoru predsednika Roosevelta pri-.jutri išče Costerjeve tri milijone ni evv York, 4. januarja. Zve-J^vdnik je prepričan, da se hil.^lo nahajati na posestvu Us^a Coster j a, alias Philip es Ca' bivšega načelnika Mc-& Robbins Co-> ki si' i . kroglo v glavo, nekako ar? °ft dolarjev. Vendar de-' lllkakor ne morejo najti. New vSe ^ pa' da bila hiša e8So °rku, kjer je imela Mc- 0j n in Robbins kompanija ,VeUrad» zapisana na ime Phili- la matere in da je mati dobi-, A hJese«io $600.00 najemnine ^ e- Zvezni agenti so med p,^tančno izračunali, koliko hlIiP Mus: zaslužil, koliko potrošil ^f^ik' P^Sli do zaključka, da ev i .a nekje tri milijone dolar-' 1 Morajo biti nekod skriti. >t \r 0r javne varnosti Eli-^ess ........ :s'st let sica tekom zadnjih N, adzorstvo nad avtomobili 'lrekt Je izjavil včeraj, da as^eStna zbornica v kratkem oča SpreJela postavo, ki do- O d z°rovan j e avtomobi 1 o v. som t Oftli J^u, Amerika poslala ostro noto Japonski Washington, 4. januarja. Ameriški poslanik v Tokiu, Joseph Grew, je včeraj izročil japonskemu ministru za zunanje zadeve jako ostro noto, v kateri vlada Zedinjenih držav ponovno in ostro poudarja, da morajo "vrata Kitajske ostati odprta za Ze-dinjene države." Ameriška vlada je popolnoma zavrgla trditev Japoncev, ki pravijo, da so na kitajskem nastale nove razmere, po katerih se bo treba ravnati in da se torej tudi politika "odprtih vrat" mora spremeniti. Vlada Zedinjenih držav je izjavila, da tega pod nobenim pogojem ne bo -pripustila. -o- Razprodaja sukenj Mr. Benno B. Leustig naznanja, da dobite sedaj fine Sterling suknje mnogo ceneje kot kdaj prej in to naravnost iz tovarne. Oglasite se pri Mr. Leustigu, 1034 Addison Rd., da vas pelje v tovarno. Nasilne smrti Tekom leta 1938 je v Clevelan- Gov, Davey je zaman sklical izredno zasedanje Columbus, O., 4. jan. — Gov. Martin L. Davey, ki odide v pondeljek iz urada, je dva dni pred novim letom sklical izredno zborovanje državne po-stavodaje v namenu, da posta-vodaja potrdi imenovanje njegovih pristašev v visoke urade. Zbornica je potrdila može, kot jih je priporočal Davey, toda pri tem nihče ni računal na novo izvoljenega governerja Brickerja. Bricker je včeraj izjavil, da je bila sramota, kar je Davey naredil zadnji trenutek svojega uradovanja in da bo skrbel, da bodo pristaši Da-veya zgubili svoje urade. Predvsem bo nova državna zbornica, ki je pod kontrolo republikancev, na zahtevo Brickerja, popolnoma spremenila poslovanje komisije za brezposelno zavarovalnino. Tu so demokrati pričakovali dobiti 4000 uradov. -o- Prva prireditev V petek večer 6. januarja se vrši prva prireditev v pritličju nove cerkve sv. Vida v tem letu. Da bi bila na tej zabavi čim večja udeležba se posebno zanimajo članice Častne straže SDZ. Vsi dobro ve-. ste, da gre ves dobiček za cerkev, ki tako silno potrebuje gmotne podpore. Naj bi sleherni faran pokazal svojo dobro voljo in pomagal k uspehu s svojo udeležbo. C. g. Maks Sodja s pomočjo agilnega odbora se trudi na vse načine, da bi se poset pri teh prireditvah pomnožil, kakor je to tudi pri drugih farah. Od faranov je ležeče, da pomagajo k dobri stvari ali pa ostanejo mlačni napram tistim prireditvam, ki so naravnost namenjene za cerkveno podporo. Kaj če bi se zares zavzeli za to prvo prireditev v tem letu v splošnem in tako vlili pogum v srca onih, ki se najbolj trudijo za nadaljno koristno delovanje! Torej, da se vidimo v petek večer. Vas zlasti vabijo članice Častne straže SDZ, ki imajo za omenjeni večer na oskrbi udeležbo. Pridite v lepem številu! -o- Lvt0 - Postave bo sleherni du umrlo 1106 oseb nasilne smr-r). °bilist, ki vozi v Cleve- ti. Največ jih je utonilo, drugi vozi v pen ' dvakrat na leto prisi-0tov0Pripeljati svoj avto na *Usi].»<*tajo, kjer bodo pre-o ^ 1 2avore, luči in drugo. Veljalo avtomobiliste vse-Ako pronajdejo kaj pri avtomobilu, bo "'ti slednji popravljen, Stn avtomofoilist voziti ne Lovski ples Zabite, da se vrši v ne-lovski ples in srnja-v Slovenskem domu Ave. To je vsakolet-ki jo priredi Euclid Sezite hitro po vstop-dobe tudi v našem za nagradne list-~ esivne trgovske zveze. so bili umorjeni, so zgoreli ali se sicer ponesrečili. Avtomobili so ubili 144 oseb. "črički" Seja staršev mladinskega pevskega zbora "Črički" se vrši v petek 6. januarja zvečer v šoli. Bo tudi volitev novega odbora. Prošeni so vsi starši, da gotovo pridejo na sejo. — Tajnik. Nekaj za ženske V Gi-dina Shoppe, 6111 St. Clair Ave. bo od te do prihodnje sobote razprodaja na raznih ženskih potrebščinah. Cene so skrajno znižane in ženske si bodo mnogo prihranile, če posetijo to razprodajo. * Umrl je Most Rev. Francis Lillis, katoliški škof v Kansas City, Mo., star 77 let. Bomba za gostilno Včeraj zgodaj zjutraj je nekdo zagnal bombo v gostilno Joseph Zadanika na 3839 E. 93rd St. Nekaj šip je bilo pri tem razbitih, poleg tega, da je jek bombe zbudil gostilničarja Zadanika, ki stanuje s svojo družino v gornjih prostorih. Zadanik je zgrabil za puško in je bil pripravljen streljati. Zadanik je mnenja, da so mu nevoščljivci zagnali bombo. Delničarska seja V nedeljo, 8. januarja se vrši ob 2. uri popoldne važna delničarska seja Slov. del. dvorane na Prince Ave. Potrebno je, da se delničarji gotovo udeležijo, ker je na dnevnem redu volitev direktorija za 1. 1939, oskrbnika itd. Delničarji, ki se zanimajo za napredek SDD se bodo gotovo odzvali. Senator Boyd Državni senator Wm. Boyd-Boič je bil v novi postavodaji imenovan za člana sledečih odsekov: v odsek za volitve, za zvezne zadeve, za finance, vzgojo in javno zdravje. Drobne vesti Romunska vlada je odvzela 280 židovskim gostilničarjem dovoljenje za prodajo opojne pijače, ker so slednjo prodajali pijanim ljudem. V Koelnu, Nemčija, je krvnik včeraj odsekal glavi zakonskima Otonu Schoenwaldu in njegovi ženi, ker .sta v letu 1.932 umorila svojega gospodarja. Mož je bil star 31 let, Jena pa 28. Državna zbornica v Illinoi-su je dobila novega poslanca v osebi William Owena, ki je po poklicu plumber. V državno zbornico je prišel včeraj oblečen v overalls. Zahteval je tudi celoletno plačo kot poslanec naprej, toda so mu povedali, da bo moral celo leto pomagati delati postave, pred-no bo upravičen do $5000.00 plače. William Lewis, uslužben v parku v New Yorku, se je včeraj zoperstavil zdravnikom, ki so zahtevali, da se mora odrezati desna noga njegovi 8 let stari hčeri, ako hoče, da otrok živi še eno leto!' Ako se ne odreže noga, zna otrok v kratkem umreti. Vsa filmska gledališča v Parizu so zaprli. Lastniki gledališč so se prepirali z mestom, ki je naložilo nove davke. Ker mesto ni odnehalo, so lastniki zaprli svoje prostore. V okrajnih zaporih v Buffalo, N: ¥.•; so dobi&i tf dni nov stroj za čiščenje oblek jetnikov. Stroj je bil razglašen kot najlbolj perfekten svoje vrste. V zapore so včeraj dobili deset novih jetnikov, ki so se morali sleči in so njih obleke vložili v stroj. Ko je obleka jetnikov prišla zopet iz stroja, so dobili jetniki samo par cunj. Jetniške oblasti so morale poslati po novo obleko za nage jetnike. -o- Skrajni militaristi na krmilu Japonske Tokio, 4. jan. — Japonski kabinet pod načelstvom predsednika Konoje, je bil včeraj prisiljen odstopiti in to na zahtevo skrajnih nacionalistov. Pred več meseci je japonski parlament dal obstoječi vladi polno moč, da gre do skrajnosti v vojni z Kitajsko, kar se tiče financ in vojakov. Ministrski predsednik Konoje pa ni izrabil te oblasti, in radi tega so ga skrajni nacionalisti dolžili, da zavlačuje vojno na Kitajskem. Japonska vlada preide v četrtek v roke skrajnih militaristov. vrstah v letu 1939, da bo napredek večji Delavski voditelji prerokujejo mir v delavskih Važne postojanke vzete lo-jalistom v Španiji Burgos, Španska, 4. jan. Čete generala Franca so včeraj zasedle jako važno mesto Ar-tesa de Segre, ki kontrolira pota proti francoski meji in od koder so lojalisti doslej dobivali skoro vse orožje in druge potrebščine. Gen. Franco je sedaj ta pota zaprl. Pred-no so se lojalisti umaknili iz Artese, so porušili vse mostove preko reke Segre, toda gen. Franco je dal nemudoma zgraditi pontonske mostove, preko katerih so njegove čete vkorakale v Arteso. Kongres bo gotovo znižal relif Washington, 4. januarja. Skoro je gotovo, da bo kongres v nekaj mesecih spremenil sedanja določila relifa. Prvo besedo pri zveznem relifu ima načelnik do-volitvenega odbora poslanske zbornice kongresman Woodrum, ki je včeraj povedal, da je na delu, cla se zvezna blagajna otrese relifa in se slednjega prenese na posamezne države. In ker je mnenje kongresmana W o o d r u m a skoro enako kot mnenje podpredsednika Carnerja, je skoro gotovo, da bo kongres odredil korenine spremembe. Predsednik Roosevelt je sicer proti tem spremembam, toda javno mnenje je na strani kongresmanov. Denarja za WPA dela je sedaj v zvezni blagajni samo do i. februarja. In tedaj se bo pokazalo, ali bo kongres dovolil $750,000,000 za relif do konca junija ali samo $500,000,000. Prvo omenjeno svoto zahteva predsednik Roosevelt, dočim kongresmani skoro gotovo ne bodo dovolili več kot $500,000,000. Washington, 4. januarja. Unijski voditelji delavcev vsepovsod prerokujejo, da bo leto 1939 veliko bolj mirno v vseh zadevah kot so bila pretekla leta. "že leto 1938 ni bilo preveč viharno," se je izjavil William Greei}, predsednik American Federation of Labor, "in gledali bomo, da bo leto 1939 toliko bolj da bo napredek organiziranega delavstva toliko večji. Leto 1938 je poznano po malenkostnih štrajkih, ki so se po- j med člani C. I. O. organizacije^ javili. Da ni bilo več štrajkov je Tudi v tem pogledu so delavski pripisovati ugodnim delavskim j voditelji mnenja, da se bo to po-postavam, ki so preprečile mar-' srečilo. si kak nesporazum med delavci in delodajalci. Kot zatrjujejo delavski voditelji bo leto 1939 precej ugodno za delavce. Delodajalci vedno bolj postajajo prepričani, da je bolj priti do prijateljskega sporazuma kot p,a s štrajkom preprečiti poslovanje industrije. Največje delo pa, ki čaka organizirano delavstvo v Ameriki letos je sporazum med Člani American Federation of Labor in Tajni pogovor ameriškega poslanika v Rimu in Mussolinija. Roosevelt proii diktatorjem Rim, 4. januarja. Ameriški poslanik v Rimu William Phillips, ki se je nedavno tega vrnil iz Zed. držav, je včeraj obiskal laškega diktatorja Mussolinija, s katerim je imel eno uro dolg pogovor. O podrobnostih pogovora javnost ni bila obveščena. Zdi se pa, da je Phillips govoril z Mussolinijem o proti - židovskih odredbah, ki jih je nedavno sprejela laška vlada na prizadevanje Mussolinija. , Phillips je skoro gotovo povedal Mussolini ju kaj je mnenje predsednika Roosevelta tozadevno. Obenem je ameriški poslanik najbrž hotel pripra- Na igro v nedeljo Ne zamudite iti pogledat najlepšo igro, ki se je še predstavila na slovenskem odru, to je "Župnik iz cvetočega vinograda," ki jo vprizori Svetovidski oder v nedeljo 8. januarja v šolski dvorani. Igra bo podana že četrtič na tem odru. V nedeljo imate torej zadnjo priliko videti to prekrasno dramo, pri kateri boste resnično uživali. Zastor se dvigne točno ob 7:45 zvečer. Prvi sinko Mr. Frank Sercel, 10203 Foster Ave., nam sporoča, da je prejel od sina Franka iz Wilmington, Del., obvestilo, da mu je tetica štorklja prinesla za novo leto čvrstega fantčika. Mladi Mr. Sercel je kemični inženir pri Du-Pont podjetju v Wilmingtonu. Iskrene čestitke! * Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. Smrtna kosa Po daljši bolezni je umrla Frances Repič, rojena Jakuš, stara 42 let. V Ameriki je bivala 26 let. Doma je bila iz vasi Sovinsko, fara Repnje. Tu zapušča žalujočega soproga Franka, štiri hčere in enega sina, mater Mary Jakuš in tri sestre: Mary Tanko, Louisa Bačurin in Molly Trebeč ter več drugih sorodnikov. Pogreb ranjke se vrši ■ v.soboto zjutraj ob 8:45 iz hiše žalosti na 1453 E. 53rd St. v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče .pod vodstvom Frank Za-krajška. Naj bo ranjki mirna ameriška zemlja. Preostali družini naše globoko sožalje! Odbor čitalnice Odbor S. N. Čitalnice za leto 1939 je: predsednik Wm. C an d on, podpredsednik Val. Sever, kor. tajnik Anton Kess, finančni tajnik Louis Dular, knjižničar Jos. Kess, pomožni knjižničar John Lončar. Nadzorniki: Lud. Medvešek, Jack Cič in Chas Samsa, zastopnik za del. sejo SND Wm. Candon, za Klub društev Jos. Kess. Seje se vršijo VvSako 1. sredo v mesecu v čitalniških prostorih. Pet prijetih Policija je včeraj prijela pet smljivih moških, ki imajo za seboj kriminalne rekorde. Sumi se, da so bili udeleženi pri poštnem ropu na Euclid Ave. in 57. cesti, kjer so roparji odnesli $25,000 poštnega denarja in znamk. Po operaciji V kliniki je prestal težko operacijo poznani Frank Pižmoht, 5516 Bonna Ave. Nahaja se v jobi št. 422. viti. Mussolinija na poslanico predsednika Roosevelta kongresu, v kateri silno obsoja diktatorje. Iz Italije se bodo morali 12. marca izseliti vsi tujezemski Židje. Nadalje je ameriški poslanik Mussoliniju skoro gotovo povedal vzroke, zakaj Ze-dinjene države Še danes jpo priznale Abesinijo kot laško lastnino. Laško časopisje piše, da je bil pogovor zelo važen, zlasti ker, so Zedinjene države p reki n i le Vsa t rgovska pogaja»ja z Italijo, ki je pričakovala, da podpiše novo trgovsko pogodbo z Zedinjenimi državami. 1L zasedanje kongresa otvorjeno. Demokrati bodo previdni pri sprejemanju novih postav Washington, 4. januarja. Včeraj je bilo otvorjeno 76, zasedanje ameriškega kongresa. Načelnikom poslanske zbornice je bil ponovno imenovan Wm. Bankhead, ki je imel takoj ob otvoritvi značilen govor za demokratske člane poslanske zbornice. Predvsem je Bankhead poudarjal, da bo dolžnost kongresa revidirati že obstoječe postave, ki potrebujejo spremembe. Priporočal je svojim demokratskim kolegom, da pronajdejo, zakaj je toliko republikanoev-zmagalo pri lanskih volitvah. Mogoče je, je dejal Bankhead, da so demokrati, ki so imeli pretežno večino v obeh zbornicah kongresa, sprejeli gotove postave, ki niso našle pravilnega odmeva pri volivcih. Take postave morajo biti revidirane. Predvsem pa bodo potrebne gotove spremembe pri Wagner-jevi delavski postavi, nadalje so potrebne večje spremembe pri postavah glede starostne zavarovalnine in brezposelne podpore, zlasti pa se mora spremeniti far-marska postava. Demokrati so pri november-skih volitvah lanskega leta zgubil i kakih 50 sedežev v kongresu in sicer v onih krajih, kjer imajo farmarji odločilno besedo. Očividno farmarjem sedanja farmarska postava ne ugaja. Glede oboroževanja je dejal Bankhead, da mora biti kongres skrajno previden, tako da bo Amerika sicer primerno oborožena, toda da ne bo šla preko gotovih mej. Mnogi so namreč že začeli godrnjati, da se Amerika preveč oborožuje. "Mi moramo biti oboroženi ta- ko," je dejal Bankhead, "da smo vsak čas pripravljeni odbiti vsak napad morebitnega sovražnika. Čutiti se moramo varne v svoji deželi, toda čuvati se moramo militarizma'." Značilna je izjava, ki jo je poslala na kongres zveza ameriških farmarjev. V tej izjavi pravijo farmarji, da bo kongres največ koristil farmarjem, ako reši problem brezposelnosti. Potem bo imel sleherni zaslužek in tudi farmar bo dobil svoj pošteni del. -o-— Brezposelna zavarovalnina V Cleveland u in v Cuyahoga county je sedaj odprtih šest uradov, kjer dobite vse informacije glede brezposelne zavarovalnine in listine, ki so potrebne za izpolnitev. Tozadevni uradi so na sledečih naslovih: 1242 W. 3rd St., Union Trust Bldg., na 55. cesti in Broadway. Na 3,768 W. 25th St., na 14705 St. Clair Ave., v mestni hiši v Berea, Ohio in na 11812 Detroit Ave. za Lake-wood. Raznašalci časopisov Neka sodnija v državi Michigan je te dni razsodila, da dečki, ki raznašajo časopise, niso podvrženi postavi, ki določa minimalne plače. Sodnija je mnenja, da so raznašalci časopisov v očeh sodnije "samostojni kontraktor-ji" in se jih postava ne more tikati. Zadeva bo prišla pred višjo sodnijo. ' , . ! V.; Za novo leto Družina Mr. in Mrs. Jos. Jenko, 14925 Sylvia Ave., je bila za novo leto obdarjena s čvrstim sinčkom., Dete in mati sta v Booth Memorial bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Rose Zigavec. Prav iskrene čestitke ! II AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 5, 1930 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER >117 St. Clair Avenue ' Cleveland, Ohio _______ Published dally except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 lor 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 3, Thurs., Jan. 5, 1939 Prijazna beseda našim prijateljem. Poslovili smo se od leta 1938 in začeli smo z letom 1939. Marsikaj nenavadnega, mnogo žalostnega, neprijetnega smo doživeli vsi v preteklem letu. Med ta pelin je bilo sevedja pri-mešanih nekaj kapelj veselja in radosti. Saj človek v sami žalosti v resnici ne more živeti. Bog nam je dal prosto voljo in zdrav razum, da si naredimo življenje tako ali tako. Mi, ki nismo narod bogatinov, pač pa narod kmetov in delavcev, imamo poseben dar od Stvarnika, da smo ob gotovih časih radi veseli, ker si skušamo ob takih časih hladiti življenja bridkosti. Nasmeh, ki pride iz srca, ustvarja nekako zado-voljnost, pospešuje zdravje in hladi, telesne in srčne bolesti, ki se sicer tako rade oprijeroljejo človeka. Kadar je človek dobro razpoložen, kadar ga prime vese la ura, ko išče zanesljive in prijazne družbe, tedaj poišče to varišijo, v kateri se govori o preteklih časih, o resnih in veselih dogodkih v življenju in v veseli družbi začuti človek, da ni sam, pač pa ima na svetu številno prijateljev, ki trpijo in se radujejo enako kot on sam. V družbi se spoznamo, v družbi se razveselimo, da smo bolj sposobni prenašati naša gorja in trpljenja, ki so nam vsem brez razlike usojena In ko pišemo o družbi ali se ne bi pri tem spomnili vašega dnevnega tovariša, ki vas skozi vse leto zvesto spremlja, ki vam poroča vse, kar se med nami žalostnega, veselega, grenkega in sladkega pripeti? To je vaš dnevnik "Ameriška Domovina," ki prihaja med vas že nad 40 let, in ki je bil vedno vaš zvesti prijatelj, svetovalec in pomočnik v novi vaši domovini. Mi smo ponosni na stotere in stotere naše naročnike, ki imajo "Ameriško Domovino" v svojih stanovanjih in hišah od 30 do 40 let, in ki ne samo zvesto čitajo vsak dan novice in druge vesti, pač pa so tudi točni plačniki in bi marsikdaj raje vtrpeli kaj druzega, kot da bi pozabili plačati naročnino. Vam vsem, ki čitate naš dnevnik, je znano, da naša upra va Je redko, redko kdaj opominja svoje naročnike in prijatelje za točno plačilo naročnine. Saj sami dobro vemo, da le premnogokrat fe temu ali onemu težko, zlasti v zadnjih letih, plačati svoj dolg. Toda ob gotovih časih se mora oglasiti fi nančni minister dnevnika in prijazno potrkati na vrata svo jih številnih prijateljev ter povedati, da je čas, da se spomni te tudi onega, ki vam je vsakdanji tovariš v novi domovini, da se spomnite za poravnavo naročnine na "Ameriško Domovino." Koliko tisoč in tisoč oseb se zglasi tekom leta v uradu in prosi za to ali ono uslugo! Koliko je društev, stotero in stotero, katerim zastonj priobčujemo pozive za sejo, koliko je slovenskih krstov, maš zadušnic, porok in zarok, kar vse radi ponatisnemo, ne da bi kaj računali. Vse, kar prosimo, je naročnina, ki je tako malenkostna, da jo sleherni lahko zmore. Naročnina pri vseh slovenskih časopisih je brez izjeme mnogo prenizka. Poslati na primer 305 krat dnevnik na leto v vašo hišo nas stane veliko več kot $5.50, kar plača povprečni naročnik za dnevnik. Iskati je treba dohodke drugje, da se slovenski' časopis borno preživi in životari. In da je dnevnik, zlasti v Clevelandu, potreben, pričajo še vedno tisočeri naročniki, ki plačujejo. Med njimi pa jih je nekaj stotin, ki mislijo, da dobivamo črnilo, papir, svinec, ljudi, elektriko in vse druge potrebščine zastonj kot Izraelci mano v puščavi. Po dve, tri, štiri leta so nekateri naročeni, komaj čakajo, da dobijo list v roke, toda plačati pa pozabijo in se neprestano izgovarjajo s tem ali onim. Oh, koliko jih je, ki imajo denar za pijačo in razne druge nepotrebščine, radi čitajo, morajo imeti časopis, toda plačati ga — na to tako radi pozabijo! Naša prisrčna zahvala in spoštovanje pa gre onim, ki tako redno plačujejo, in med njimi jih je precej, ki jako težko plačajo, mnogo težje kot oni, ki bi lahko plačali, pa ne plačajo. Točni plačniki časopisa so njegova najboljša opora, naši najboljši tovariši, ki se zavedajo, da mora inteligenten narod imeti pošten časopis, zlasti dnevnik, da je pravilno informiran o dnevnih dogodkih, da ima dnevnik kot za učitelja in svetovalca, obenem pa za veznika med staro in novo domovino in končno kot prijatelja, ki mu prinaša vesele povesti in druge novosti. Naj bo ta kratek opomin kot prijazna beseda vsem onim, ki so zaostali z naročnino, da jo čimprej poravnajo. Obenem pa združujemo s tem opominom prijazno prošnjo do naših zvestih naročnikov, da ob tej ali oni priliki pregovorijo svojega prijatelja, da se naroči. Dnevnik "Ameriška Domovina" je nam vsem potreben, dostikrat dobite v eni sami številki čtivo, ki je več vredno kot celoletna naročnina. S to prijazno prošnjo se obračamo ob novem letu do vseh zna-čajnih Slovencev po širni Ameriki, da se naročijo na dnevnik in če so že naročeni, da točno poravnajo zaostalo. Vam, prijatelji, ki ste z nami dolga leta, pa gre prisrčna in iskrena zahvala! Kaj pravile! V mladostnem koraku sta šla k poroki na Francoskem 73 letni ženin Pierre Gauvritt in 78 letna nevesta. Mislimo, da bo naj-Ftaivjfi: ^r.ulovanjski par na svetu. Je res, kot pravijo, .da se star panj rail vrano! Diktatorji in politikarji Cleveland, O.—Poglejmo naše razmere tukaj v Ameriki, kjer tako vpijemo čez diktatorje. Ali so naši politikarji kaj bolji? Vedno zahtevajo več in več in kmalu bomo taki. kot na Ruskem. To se pravi, da nam bodo vse vzeli in bomo delali samo za politikarje. Seve, ljudje smo sami krivi tem razmeram. Mislim, da imamo vsi zavezane oči, tukaj in v Evropi, da ne vidimo nič, ampak slepo sledimo politikarjem. Zadnje volitve so jim dale zopet tri milijone dolarjev. Kako so kričali, da gre za ljudsko korist (če jim verjamete). Pa vem, da ne bo dolgo, ko bomo brali, da so pri mestni elektrarni zopet povišali plače. Saj če zmanjka, bodo ljudje pa spet volili za večje davke. Da politikarji vse dosežejd, so krivi časopisi, ki za nekaj dolarjev priobčujejo take re-klame. Pa v Ameriki dosežeš vse, če imaš dolar. Ali se še spominjate predzadnjih volitev, saj je komaj par mesecev od tega, kako je šolski odbor prosil in jokal: volite ljudje za nove davke, mi potrebujemo denar za vaše otroke. In ko so jim ljudje to dovolili, pa so sebi že itak prevelike plače zopet zvišali. Časopisi so pa kar še ponosni, ker se jim je šolski odbor zahvalil, da so jim pripomogli do več denarja. Le tako naprej, če smo slepi. Kadar spregledamo, ali kadar ne bomo nič imeli, potem nam ne bodo pa več jemali. Ali ste že kdaj premislili, kako pridejo diktatorji do, vlade? V vsaki deželi, 'ki je na robu prepada, ki nima dobre in močne vlade, kjer so štrajki in nemiri v deželi, tam imaTo priložnost fašisti in komunisti do diktature. Samo po sebi je umevno, da bo vladar diktator z železno roko, ker z mehko ne more obdržati miru v deželi. Poglejmo v Španijo, če bi imeli diktatorja poprej, bi ne bilo prišlo do revolucije. Pa naj zmaga ta ali ona stran, dobili bodo diktatorja. Torej so slučaji, kjer diktator mora biti. Poglejmo v Italijo leta nazaj, štrajki in nemiri po deželi, če bi se ne bil pojavil Mussolini, ki je prevzel vlado in začel vladati z žel&zno roko, bi bilo v Italiji kakor na Španskem. Poglejmo še v Nemčijo, ko kričimo in obsojamo Hitlerja. Pa ni Hitler kriv, ampak zavezniki, ki so hoteli ponosni nemški narod uničiti. Kako so delili nemško zemljo in. so šli tako daleč, da Nemci niso mogli več naprej. Ne mislite, da imajo svobodni Nemci radi diktatorja. Ne ! Pa če so hoteli, da dežela ne prepade, so morali vzeti človeka z železno roko, ki bo zahteval svojo zemljo nazaj. Le pomislimo, če bi bila Jugoslavija zadosti močn'a, bi tudi rekla: Primorska je naša ! Če je ne daste izlepa, pa jo vzamemo z silo. Ali ni res tako? Torej niso vsega krivi diktatorji, ampak tisti, ki deželo prisilijo, da mora imeti diktatorja. Poglejmo še na Rusko. Vedno beremo, da tam vsega zmanjkuje in da ljudje stradajo. Zakaj? Saj nam je znano, da je Rusija bogata dežela. To je zato, ker mora ruski kmet delati, vlada pa vzame. Potem pa neče več delati samo za vlado, ker vsak človek hoče delati le zase. PovsocTfTijer bo vlada prevzela v svoje roke vse posle, tam bodo gotovo nazadovali. In če bi naši WPA delavci delali na farmah, bi kma- lu vsega zmanjkalo. Pozdrav in srečno novo leto. Frank Opaškar st. --o- Naše Slovenke praznujejo Kakor vsako leto, tako tudi letos prirede Napredne Slovenke veselico v S. N. Domu na St. Clair Ave. in sicer v soboto 7. januarja. Frankie Ribar in njegov orkester bo igral za staro in mlado. Pripravile bomo okusno večerjo, katero bodo servirale naše ta mlade. Fantje, ne pozabite priti večerjat, morda yam bo prav vaša izvoljen-ka stregla. Tudi dobre kapljice ne bo manjkalo (Erste special):. Zabave bo pa kap na kole.!,, Slišali boste tudi kvartet Naprednih Slovenk. Povabim vse članice, prijatelje in prijateljice ter vse občinstvo, da nas posetite. Vstopnina je malenkostna. Le pridite, ne bo vam žal. Josie Mežnaršič. Slovan se zahvaljuje V dolžnost mi je, da se v imenu zbora Slovan prav lepo zahvalim vsem našim podpornim Članom, ki so nas podpirali zadnje leto in enako tudi vsemu ostalem občinstvu. Želel bi, da nas podpirate še v nadalje. Velika zahvala gre našim trgovcem, ki nas tako lepo podpirajo pri vsakem koncertu ali prireditvi z oglasi. Torej ne pozabimo jih tudi mi. Enako tudi hvala Zadružni zvezi, ki jo toplo priporočam našim Slovencem. Nada-ljna zahvala gre Vinko Coffu, ki se je toliko potrudil, da nam je pripomogel do lepšega in daljšega, programa v živi sliki pri pesmi Kje dom je moj. V resnici je bilo nekaj krasnega. Marsikomu so solze zalile oči misleč, da, kje dom je moj. Zahvaliti se moramo Mr. Jankoviču, -ki nam je bil v veliko pomoč pri blagajni in prodaji pivskih tiketov. Ravno enaka zahvala gre Fr. Stopar-ju, ki je prevzel za prodajo vstopnic. Zahvaliti se moramo našim dobrim delavcem, ki so ves čas tako lepo stregli občinstvu in ostalim, ki so pomagali na en način ali drugi. Lepa hvala tudi Jim Rottarju, ki je v tako lepem redu vodil program in za dopise pred koncertom. Zahvala gre tudi našim lokalnim časopisom, ki so oglaševali naš koncert. Ne smemo pozalbiti našega pevovodjo, Jack Nagla, ki se je trudil, da nas je dobro ob-rihtal za nastop. Torej zdaj smo začeli novo leto. Apeliral bi na tiste, ki živite v tej okolici v beli Ljubljani, ki imate posluh in veselje do petja, da bi pristopili k zboru Slovan. Vem, da je še več dobrih in sposobnih glasov v naši okolici. V dnevnih časopisih berete, da vsaka stvar narašča, zakaj bi pa zbor Slovan dremal in spal. Apeliram torej na vse pevce, da se priglasite v nedeljo 8. januarja ob osmih zjutraj pri prvi seji v tem letu. Ali pa na 15. januarja, ko se vrši prva vaja letos in sicer v Društvenem domu na Recher Ave. Vse raste v tej okolief, naj se pa še Slovan poveča, vsaj za roliko, da bomo spomladi napolnili novi oder, ki se ravno gradi. Pevci in podporni člani, ne pozabite, da je v nedeljo prva seja. Pridite vsi! Takrat bo tudi prebran račun od zadnjega koncerta. K sklepu pa želim vsem skupaj veselo in zadovoljno novo leto 1939. Frank Rupert, taj. --o- * Vprašajte jza nagradne listke Progresivne trgovske zveze. Ob nastopu novega leta Cleveland (Newburg), O. — Ko je leto 1938 odšlo, se še spominjamo dogodkov, katere smo doživeli v preteklem letu. Obenem pa si delamo račune, kaj bomo dobrega storili v pravkar začetem letu. Nekateri mladi si pripravljajo svoje ognjišče. Trgovci računajo svoje poslovanje za bodoče leto. Tudi za nas, katoličane je prav, da si začrtamo, kako bomo živeli v tekočem letu. Saj se zavedamo, da je naše življenje le potovanje v posmrtno, to je večno življenje. Zato je prav, da smo poleg drugih podpornih društev tudi člani društva Najsv. Imena. Ker bo prihodnja nedelja posvečena sv. Imenu Jezusovem, je prav, da ga obiščemo v presv. zakramentu. Zato bo skupno sv. obhajilo V nedeljo 8. januarja pri drugi sv. maši. Pozivljem vše člane, da se udeležimo skupno. Mi Slovenci imamo navado, da rado obiskujemo svoje prijatelje, kadar obhajajo svoj god. Pa. če radi obiščemo prijatelja ob času njegovega godu, je naša večja dolžnost, da obiščemo svojega nebeškega prijatelja, ki bo naš sodnik po smrti. Zbiramo se v šolski dvorani ob 7:15 ter " skupno korakamo v cerkev sv. Lovrenca. Pokažimo se prav vsi, kateri nimajo zadostnega zadržka. Zadržek je pa samo bolezen. Naše ženstvo bi pa prosil, da nam odstopijo nekaj prvih klopi v cerkvi. Drugič vam bomo pa moški na uslugo. Popoldne ob dveh imamo pa v cerkvi sv. Lovrenca opravilo. Pa opravilu pa sejo v šolski dvorani. Udeležite se, te seje vsi. Na seji bo volitev odbora in ukrepi za- tekoče leto. Prebrana bodo tudi pravila Zve-, ze društev Najsv. Imena. Naznanja se tudi, da je bi-lo na zadnji seji odbornikov in zastopnikov Zveze sklenjeno, da se prihodnje zborovanje Zveze vrši na 29. januarja pri nas v Newburgu. Zato vsi člani društev Najsv. Imena obeh oddelkov, pridimo skupaj zjutraj pri skupnem sv. obhajilu, popoldne pa na sejo. Vsem članom najlepši pozdrav in željo, da leto, katerega smo pravkar pričeli, naj bo za vse polno dobrot in blagoslova. Jacob Resnik pritličju nove cerkve ter vam želimo vsem skupaj veselo novo leto in vas iskreno pozdravljamo, Članice Častne straže SDZ Collinwoodski drobiž V petek bo špas! Prazniki so minili, toda ni pa popolnoma minilo naše praznično razpoloženje, namreč naše zanimanje za zabavo in veselje. Prav dobro bo vplivala na naše živce kakšna zanimiva zabava, pri kateri človek čaka prav nestrpno kaj se bo zgodilo. Nekaj take zabave se vam nudi v petek večer v pritličju nove cerkve sv. Vida, kjer se snide najboljša družba tedensko. Toda ta petek bomo pa na mestu članice Častne straže SDZ, ker je večer določen za nas,' članstvo SDZ, naše prijatelje in splošno občinstvo, kar pomeni, da nas bo precej navzočih, to je, ako boste res vsi prišli. Novo leto je tu in z novim letom je priporočljivo, da si vsak napravi gotove sklepe in obljube. Med temi sklepi in obljubami pa naj bi uvrstili tudi cerkvene prireditve oziroma prireditve, katerih dobiček je ves namenjen v podporo cerkve. Če bomo takoj v začetku premišljevali "ali čem iti, ali ne," potem ni pričakovati, da bi se izboljšali kasneje. Ampak če pa se takoj odločno poprimemo sklepa, da bomo pomagali povsod, kjer je za splošno korist, potem si pa bomo prav gotovo držali zaobljube. Vljudno torej vabimo vse glavne odbornike in članstvo SDZ ter vse farane in prijatelje na petkovo prireditev v j Silvestrov večer v Sloven-| skem domu na Holmes Ave. je bil nepričakovano dobro obiskan. Direktorij se toplo zahvaljuje vsem posetnikom za | narodno čuteč odziv. Domača zabava je dala vsakemu do-volnega veselja, predno se je poslovil od starega leta. V nedeljo priredi Euclid Rifle & Hunting Club svojo običajno letno večerjo, katera je v naselbini in izven nje tako popularna, da je skoro vsako leto obširna dvorana prenapolnjena. Kdor poseti to ja-grovsko večerjo enkrat, jo gotovo ne zamudi drugič, kadar jo ta klub priredi. Pridite, ne bo vam žal. Zabave bo mnogo. Dne 15. januarja točno ob 11 uri popoldne do obdržana v Slovenskem domu na Holmes Ave. letna delniška seja, na kateri bodo podani računi za leto 1938. Dolžnost vsakega delničarja je, da prisostvuje na občnem zborovanju ter priporoča izboljšave v dobrobit narodnega napredka. Mesto dividend, dobe delničarji oziroma zborovalci po dovršenemu zborovanju prosto pivo. Kdor bo prišel bo deležen tekočih dividend. Potrebna bo akcija Opažati je na naših prireditvah, da so na nje poslani plesni nadzorniki (Dance Inspectors), ki prekoračijo meje dostojnosti in izsiljujejo pretirano plačo. Cela stvar že smrdi po korupciji in potrebna bo i akcija na merodajnem mestu, I da se to izsiljevanje enkrat za | vedno prepreči. Veliko je kulturnih in narodnih društev, ki prirejajo prireditve zgolj radi plemenitega namena. Plačati morajo davke na vstopnice, plačati za dovoljenje prireditve in poleg tega pa še od mesta poslanega nadzornika, kateri hoče biti gospodar in zapovednik v kuhinji, pri bari, pijači, godcih in zabavi. Poleg vsega za-stonjčkanja pa grozi, če se mu ne plača toliko, kolikor zahteva nad tarifo, z zatvoritvijo zabave pred določeno uro. Naši mestni očetje bi morali stopiti na noge in preprečiti to izkoriščevanje položaja v škodo naroda in društev, ki imajo le dober in plemenit namen pridobiti si sredstva za vzdrževanje svoje blagajne. Naši mestni zastopniki so naši narodni reprezentantje in njih naloga je, da store tozadevno uspešne korake. Člani društev so državljani in zaeno davkoplačevalci, kateri morajo plačati do zadnjega centa davke, da se ob drže vsi javni ali v blagostanje in protekcijo naroda najeti uradniki ali uslužbenci, zato so tudi v polno upravičeni, da zahtevajo od svojih1 reprezentantov, katere v davkih plačajo, da jih pro-tektajo pred onimi, ki jih hočejo pod pretvezo grožnje neopravičeno izkoriščati. Gospodje mestni zastopniki, v blagor naroda in protekcijo naših narodnih društev in ustano< pričakujemo VAŠE AKCIJ® Joško Penko. »j Terezija Mercina umrla Gorica, dec. 1938. — Dne 2** novembra je v Gorici um|f2o Terezija Mercina roj. KolarCr v starosti 88 let, soproga svfl nika Ivana Mercine, profesi^, rja v pokoju. Pokojnica je Cp la učiteljica na Proseku pro no se je poročila. Lani je pr Sl, slavila biserni jubilej porok Prepeljali so jo v Goče na V jej pavsko kjer so jo položili sr, družinsko grobnico. Pokoj%c ca zapušča hčerko, ki je por' ue čena z ing. Moravcem v Art1 0cj riki. —Trst. 18-letni prodajelf^0 Slivan Zornič je bil ranjen ti radi eksplozije aceitilenske sv tiljke. Tri tedne bo ostal v b° nišnici. (le: VOŠČILO! tri Srečno in veselo novo Jl želimo številnim našim zna'®^6 cem in prijateljem šir.o' Amerike. Tem potom se tu1 zahvalimo za krasna vošči' ki ste nam jih poslali od vS< ' ® strani. Nismo mislili, da pozna toliko ljudi. Res, ves#'a* je iznenadenje, ko se dobi H, ko kartico od daleč. Prih"Cln njič se vas bomo spomnili yu; di mi. Letos sem vse preveč Pl ' zabila, so pač razmere tak& : f Terezija, Andrej i'1 llS Mary Zdešar, 20601 Arbor AV*tta Euclid, JE prekupil trgovino Firma The Furniture Ma'pri Inc. je prekuila zalogo in opr mo bivše Krichman & Peru^oj Furniture Co., 15428 Wat* loo Rd.. Nova firma bo ljevala z isto trgovino na istet>čc prostore. Uc Pol Mr. Marcus A. Krichman predsednik generalni man0 nove firme. Mr. Krichman Pjugj vi, da bo razprodal vso Se; njo zalogo in sicer se bo P dajalo po 33 centov na d"1 vrednosti, da se tako nap prostor za novo zalogo. Krichman je vodil trgovin0 pohištvom na tem naslov^ od leta 1928. > it* Ji RAZPRODAJA . Ji Vso fine STERLING suknje % tudi FUR COATS, kar jih je še % legi, dobit« sedaj po nižjih cena*! ker na kateri drugi razprodaji ' direktno Sz tovarne. p Samo pokličite ali mi pišite, ''^t dem do vas in vas peljem v t°v BENNO B. LEUSTIfi 1034 ADDISON RD. ENdicott 3426 ^ Pazite se napačnih cen Ljudje dostikrat nasedejo ponudbam za "P00®11! pegrebs. Mislijo, da se dobi poceni pogrebe od P eiebnikcv, ki oglašajo navidezno nizke cene. 0 To je napačno. Fravi pogrebnik zahteva znl?% ti povem! Prej moram bc'Ai"]P°Zdraviti tiste'Sa malega i a,JCa tamle, prav lahko uga-S*' kdo da je." rii?mleten deček J'e sedel na . Jetiiem vrancu, ni razjahal, °L T°Ve črne so čudno str-znaf«ele v i iroi Podal , ! «rp . mu lunu. iL 1 Ieta ->e že temu> kar se >ŠČ117, VMela- Kara ben hadži vsi et Si; gin moj-ega imena?» 1 "'le., , !" odgovoril in po-ir.6m "T "a mlade£a vranca. M lin v tale J'e as"Sil ben Rih- :'ih!5dawrtega vranca> ki Si ga poli tfdni očetu< pfdaZavz51 sem se, vesele novice, mene. sem mu roko. lke' HtJe že oče, te pa res še I if1^ vedel. Rih je dobil si- je pravil Kaj Av|a?" id' |alet" ^ hČerk° . 1 mogoče — ? In sin je MaltV? Vranec ? Črn ko noč —! o7 ^ak0r Rih!" TUS'cor Tak Plemenit konj, ka-i/at« ?ot Je ne sme ostati brez i)aa- , .nika- Naš Rih mu je bi Ja in Pogodila sva se. Rih |hž *am naj podaril sina in g0Va °' hčerka naj bi bila nje-Sem ' Pa bi naj bil moj, ki astnik žrebca. |Djj tako je bilo. Rih je izpolni Pričakovanja in nam L ' *ar smo si želeli. Hčerka "Iti fV? leti stara, sin pa tri. I&kor ga vidiš' g°sP°d! še ln . Plemenitejši je ko oče. Je (i°;' sin Sa jezdi, ki mi ga • »D;in . a najlepša izmed žen. Pf ueili m noč sta skupaj in pri- 'lov mu že tudi skrivnost. 1 ja ,6c,al ti jo bom. Saj je tvo- t an' n ' Ja I , JU oom. oaj je ivu-do1( j., ;lst- kakor je tudi Rih tvo pr»f a.>st!- ji in" /U v® (i tvQja,„m nioja last! Oba sta "Ne + - j al. <<' VoJa sta!" je ugovar- ^eivi. Veš' kako sva se do-cj]a 1 a tistikrat, ko sva se lo-|g bv Skadru! Dejala sva, da jo ]J,°,m smatral vranca za svo-tlst> ampak za tvojo1, ki si da J0 Posodil in mi jo zaupal, OprJo Za tebe oskrbujem in ^etiit ®' ker uspeva tak ple-Vi j arabski konj le v pušča-ga svobodi. In negoval sem nazaj. Pa pripoveduj, gospod, kako se ti je posrečilo, da si tatove prijel!" Šejh Amar el-Gandur je odredil kratek počitek. Spustili smo konje na. pašo in pripovedoval sem, kako sva se našla z Angležem in naletela na tatove. Ujetnikov so se Haddedini seveda takoj polastili in ju privezali na kamele. Konjska tatvina velja pri nekaterih roparskih beduinih za veliko junaštvo, ako se seveda posreči, tata pa čaka smrt, ako ga primejo. Tudi Abu Ferhana je čakala smrt, tem bolj, ker sta bila konja dragocena. Pa posredoval sem, tudi Halef je pomagal, in šejh je obljubil, da ju bo mileje sodil in jima smrtno kazen izpregledal, toda le z ozirom na najin obisk, ki da je izreden dogodek za ves rod. Odrinili smo. Šejh je poslal sela v taborišče, da bi se rod pripravil na sprejem. Tri ure smo jezdili proti vzhodu. Tedaj pa se je pojavil na obzorju cel roj konjikov. V divjem diru so se nam bližali, nas obkolili in od vseh strani planili na nas, kot da nas mislijo pogaziti, pa trdo pred nami okrenili konje, nas obkro-ževali, vihteli dolge sulice in puške, kričali ahlan wasahlan wamarhaba — dobrodošli —, slavili naša junaštva in streljali v zrak, da je pokalo kakor v najhujšem boju. La'b el-barut,- igra smodnika, tako pravijo taki bojni igri, ker se pri njej res razsipno igrajo s smodnikom. Taborišče se je pojavilo na ravnini, črni beduinski šotori v dolgih vrstah, beduinska "vas," ki stoji letos tu, prihodnje leto pa kdo vedi kje drugje na kakem drugem pašniku. Že od daleč je donelo naproti petje in vzklikan^e žen in deklet. Pri vhodu v vas so se postavile, vsem na čelu tiste žene, ki so me poznale že od prejšnjih obiskov. Prva je bila žena rajnega Mohammed Emina in poleg nje sta stali njegovi drugi dve ženi. Šejho-va ljubljenka je bila za mojega prvega obiska še mlada, pa žalost nad Mohammedovo smrtjo jo je potlačila, zgodaj se je postarala. Ustnice in obrvi niso bile več pobarvane, nobenih lepotilnih nalepkov ni več nosila na licih, tudi zlatih na-veskov ni bilo več, ki so ji prej krasili ušesa in nos. Izginili so srebrni in zlati obročki z rok in nog, nizi zlatnikov s čela, ki se z njimi tako rade krasijo bogate orientalke, ter pisani kameni in asirski stožci, ki si jih navešajo na vrat. Poleg nje je stala Amša, junakinja, še vedno resna in ponosna, kakor tistikrat, ko sem jo srečal v puščavi pri Džiddi v Arabiji in ko mi je pokazala pot v Mekko, da se maščuje nad Aibu Seifom, ki jo JOŽE GRDINA: % PO ŠIROKEM SVETU Swuuwu«»8»»i)ii»»tu!:»n:»ttnmi«»m»ii8«iiiiii:»iiii»inmtmmmmmtto Sv°j t> j— "" — ~~ ko »)) sem prejemal slad-k ačilo, jezditi sem ga smel. 'J u Pa si se vrnil —. Tvoj Hi tl ga boš jezdil! Ne smeš Vabiti prošnje! Reci da, ga, gospod!" Da ,a bodi! Jezdil bom Riha, k0 'Posodil mi ga boš! In Ve ločiva, bo spet tvoj!" «j£S srečen je pravil: spo^fko si me razveselil, go-jega\Da> jezdi ga! Saj si svo-tooi-eJ'3Njenega gospoda ne jez^11 drugače misliti, ko da Casa Vl'anca, ki ga je toliko Bo j, /A'esto in pogumno nosil Varnih in težavnih potih In .Padišahovih dežel! k p,,^6 Zato mora biti tvoj," Vo ;i,.'V!ak "ker si si ga na.no- as'užil skrbel za njega in zalje ugrabil in onečastil. In ob 20 ✓ Iztrgal si ga tato- njej je stala Hanne, njena hčerka, Halefova žena, "naj-ljubkejša med ženami, solnce med zvezdami in dika ženskega spola," kakor ji je pravil njen Halef. Še vedno je bila mlada in lepa kakor tistikrat, ko sem bil gost Ateibov in ko je spremljala Halefa, "za dva dni poročena z njim," v Mekko, pa je ni hotel več vrniti očetu, ker se je zaljubil v njo. Njene temne oči so se bleščale od veselja, vdano in spoštljivo me je gledala. Med petjem in vriskanjem smo pojezdili v vas, obstali in razjahali. Peljali so nas v najlepši in največji šotor, ki so ga postavili nalašč za nas, ko nas je sel napovedal. Združena kmečka vojska je 29. januarja 1573 udarila na gradove. Oboroženi so bili s kosami, cepci, sekirami, vilami in drugim kmečkim orodjem. Ko so zavzeli več gradov, so si tam še nabrali pušk, sabelj, ter tako z izboljšanim orožjem napravili plemstVu in vladi prav resne skrbi. Kmečki vojskovodja. Gregorič se je izkazal prav zmožnega stratega, ter je kmečko vojsko, ki je štela okrog 16,000 kmetov, razdelil v tri dele. Tej vojski se je na njenem pohodu na gradove pridružilo še veliko kmetov iz Hrvatske in Slovenije. Tudi graščaki niso držali rok križem, ter so z veliko boljše oboroženo vojsko udarili na kmete, ki so imeli sprva dokaj lepe uspehe, ter so zavzeli več graščin, mest in trgov. Prvi poraz so doživeli kmetje v tej vojski dne 5. februarja: ko je udaril nanje uskoški poveljnik Jošt Thurn, ki je s svojimi Uskoki zadal kmečki vojski velik poraz. Boj se je potem nadaljeval pri Kerestincu in Mokricah. Del kmečke vojske pa je šel po Savinjski dolini proti Celju, ter udaril proti Planini, da bi tako prej prišel do Cesargrada in potem do hrvatskega Zagorja. Žal, da so bili štajerski kmetje lažnjivo poučeni, da so pridrli Turki in so se razpršili. Pod Sv. Gorami, kjer se izliva Bistrica v Sotlo, so bili kmetje tepeni od gosposke vojske, katero je vodil celjski poveljnik Schrattenbach. Glavni in tako usodni poraz kmečke vojske pa se je odigral dne 9. februarja na polju pri Stubiških toplicah, kjer se je razvila velika bitka, v kateri so bili kmetje popolnoma poraženi; okrog 5,000 kmetov je obležalo na bojišču. Boj, ki je trajal štiri ure, se je že nagibal v korist kmetov, ko je došla na bojišče nova četa gosposke vojske, ki je zapečatila usodo kmetov. S kmeti, ki so bili ujeti, so postopali skrajno nečloveško; premagane kmete so obešali na drevesa in hiše ter pri tem strahovito pustošili kmečko lastnino. Med temi, ki so bili ujeti, sta bila tudi Matija Gubec in Ivan Pasanec, katera so čakale naravnost nečloveške muke. Ujeta voditelja nesrečne kmečke vojske so prepeljali v Zagreb ter ju obsodili na smrt. Dne 15. februarja sta bila na trgu sv. Marka strahovito mučena: Ivana Pasanca je abelj ovil okrog kolesa, v katerem so bili ostri žeblji, nato mu je z teškim kladivom stri kosti in ko je med groznim krikom uboge žrtve opravil grozno delo, mu je odsekal glavo. Matijo Gubca je čakalo še hujše trpljenje. Ubogega kmeta so posadili na razbeljen stol, kjer mu je rabelj z razbeljenimi kleščami trgal meso z života in nato v zasmeh, ker je bil imenovan kot "kmečki kralj," z kleščami položil na glavo razbeljeno železno krono. V teh strašnih mukah je končal vodja hrvatskih in slovenskih kmetov. Grozno! . Z zanimanjem in pa s sočutjem, sem gledal bele plošče na Markovem trgu, ki kažejo kraj, kjer je stal oni grozni prestol, na katerem je umrl Matija Gubec. Koliko da je moral trpeti hrvatski in slovenski kmet, ko je bil primoran, da je segel po orožju, ter se boril za svoje pravice. Tako je uničeval oholi tujec kmeta na njegovi lastni zemlji in uničeval hrvatsko in slovensko narodnost ter tako olajšal Turkom roparski pohod v hrvatske in slovenske dežele, ki so pograbili in odne- sli še to, kar ni pobral graščak Trden je bil naš kmet, da je vse to prenesel ter se kljub temu vzdržal. Zato je nujno potreba, da bi se ta narod, ki je prišel izpod tujega robstva v domačo državo, bolj zedinil med seboj, da ohrani svojo neodvisnost, svoj jezik in svojo državo: "Na svoji zemlji svoj gospod," je dejal Gregorčič. In tega naj bi se držala Slovenec in Hrvat. Nemci in Madžari so bili jerobi in često prav kruti jerobi, Srbi pa so bratje in pri bratih je boljše kot pa pri tujcih. Ura je prav naglo potekala in moral sem se odpraviti na kolodvor, da ne zamudim vlaka. Zagreb, ki je prav lepo mesto, bi si rad bolj ogledal, toda ni bilo mogoče; le mimogrede sem si še ogledal nekatere stavbe kot narodno gledišče, umetniški paviljon in še nekatere druge. Mesto se mi je zelo do-padlo, tako po stavbah, legi, kakor tudi ljudstvu. Le nekaj kar se mi pa ni posebno dopa-dlo, to je: v Zagrebu je veliko Židov in trgovina je v veliki meri v rokah Židov, kar ni nič prida za Hrvate, ko je Hrvat v svojem stolnem Zagrebu le bolj hlapec, Žid pa gospodar, ker gospodar je le ta, ki ima trgovino in denar. V tem oziru je pa med slovensko Ljubljano in hrvatskim Zagrebom velika razlika. Ljubljana nima Židov kot jih v obče nima Slovenija in to je za Slovence velika dobrota in zato tudi ni židovskih oderuhov in pa hujskačev. Tako je Slovenec s svojo Ljubljano vred vse bolj gospodar svojega, četudi manjšega dela kot pa je Hrvat, ter je vse bolj miren in razsoden. Hrvatska ži-darija bo tudi v marsičem odgovorna za razne hujskarije in pa neslogo med Jugoslovani, katere je ravno v Hrvatski največ. Ali se bodo sedaj ko stoji Hitler pred durmi kaj poboljšali? Bog ve. Potreba bi vse-kako bilo, da bi se tega zavedali Hrvatje in Židje. S svojim ogledovanjem po mestu sem se tako zakasnil, da komaj, da sem še dobil brzo-vlak ter se ob 12:40 odpeljal proti Ljubljani. Lep dan je bil bisto popoldne, ko je vlak vrzel preko rodovitnih polj ter mimo ličnih vasic in trgov. Z velikim užitkom sem zrl na krasna polja in kmetovalce, ki so hiteli na polju z delom, da čim lepše obdelajo svoje njive in vrtove. Sadno drevje je bilo v bujnem majniškem cvetju tako, da je Slovenija izgledala kot pravcati paradiž. Naravnost impo-zanten je pogled na bele cerkvice, s katerimi je Slovenija ozaljšana kot ni noben drug kraj na svetu. Vse to so ustvarile pridne roke vernega slovenskega naroda in je dokaz, da je ta narod res globoko veren ter kot tak značajen in pošten. Prva postaja od Zagreba, kjer se je ustavil brzovlak, so bile slikovite Brežice, nato Sevnica, tretja pa romantični Zidani most, kjer so trije veliki mostovi, pod katerimi se spajati Savinja in Sava, ki tako povečana potem dere naprej proti Zagrebu. Izredno romantična je vožnja od Zidanega mosta proti Ljubljani. Na gornjo stran železnice orjaško skalovje, globoko dol ob železnici pa dere Sava ter se srdita zaganja ob pečine. Divno! Saj sem se že parkrat prej vozil po tej progi; prvič, ko smo se peljali na vojsko v Galicijo, potem ko sem se vračal iz Rusije in vselej me je ta pot zelo zanimala. Tako me je tudi sedaj, ko sem se vozil kot Amerika- nec ter sem že precej sveta prevozil. Da so lepi ti naši kraji in pa romantični se človek prepriča šele, ko vidi druge dele te zemeljske oble. Ob 5 popoldne sem zopet povsem srečno prispel v Ljubljano, ter se še isti večer odpeljal proti Preserju, na Preval je ter tako zopet zaključil lep del mojega potovanja. •-o--— Kranj se širi, raste in modernizira V teku poldrugega leta je dobilo mesto Kranj toliko novih velikih zgradb, kakor nobeno drugo slovensko mesto, če izvzamemo Ljubljano in Maribor. Med najpomembnejše, ki niso izključno zasebnega značaja, moramo imenovati velik šestnadstropni hotel "Evropa," ki je bil otvorjen že septembra. Letos sta spet zelo povečali svoje obrate tovarni "Ju-gobruna" in "Semperit." G. Savnik Ivan j& povečal svojo tovarno pod mestom, g. Anton Adamič, lastnik tovarne "Ika," pa je zgradil v Kokrici veliko tovarno. Tovarna "Ika" je doslej obratovala v mestu na Mencingarjevem trgu, odslej pa bo imela to zgradbo le za trgovino "Ika." Posebej pa moramo omeniti, da se je v letošnjem letu osnovala nova tekstilna tovarna "Teza" družba z. o. z. Družba je pozidala v letošnjem poletju in jeseni tovarno na Farovški Loki. Tudi stroji so povečini že montirani in bo tovarna v najkrajšem času začela obratovati. O tej tovarni bomo v eni izmed poznejših številk poročali nekaj več. V nedeljo 18. decembra je bila ob prisotnosti g. bana dravske banovine dr. Marka Natlačena slovesno blagoslovljena in otvorjena nova ljudska šola. Ta dan je bil lep praznik ne samo za otroke, ki bodo dobili svoj nov dom, ki jim bo odslej 'hudTl neizmerno več kakor jim je nudil stari doni, temveč tudi za vse Kranjčane, saj je s tem dnevom otvorjena krasna stavba v ponos in čast gorenjske metropole. Potreba po gradnji nove ljudske šole se je pokazala že več kot pred dvajsetimi leti. Že okoli leta 1910 se je tedanji šolski upravitelj pritoževal, cla nima kam posaditi otrok. Bog ve, kaj bi dejal, ko bi mu nekdo takrat rekel, da bo nova šola zgrajena šele čez 28 let. Pa so v resnici prejšnji občinski odbori potrebo kar po domače "zatušali" in stisnili otroke koder se je le dalo. Razumljivo je, da je tesnoba porazno vplivala tako na otroke kakor tudi na učitelje. Nekaj let po svetovni vojni je bilo boljše, ker ni bilo toliko otrok, toda hudo je bilo pozneje, ko so začeli obiskovati šolo otroci, rojeni po vojski. Razen tega se je v Kranju v zadnjem desetletju število ljudi znatno pomnožilo zaradi hitro razvijajoče se industrije. Vse do takrat, ko je nastopil sedanji občinski odbor, ni bilo nikogar, ki bi se za gradnjo nove šole prav zavzel. Sedanji občinski odbor je prevzel po prejšnjem le veliko število načrtov in uvidel, da so bile že za te načrte izdane velike vsote denarja. Župan g. Karel Češenj je takoj zagrabil za delo. Ni se ustrašil žrtev, niti dela v nočnih urah. Le to je videl, da je treba novo šqlo takoj zgraditi. Idejno skico za šolsko poslopje je naredil na tehničnem oddelku banske uprave g. inž. arh. Navinšek. Ko je to skico občinski odbor deloma preu-daril in prerešetal, je takoj odal vse ostale načrte na podlagi te skice v izdelavo g. ing. arh. Ogrinu, kateremu je poveril tudi gradbeno nadzorstvo. Ta načrt je bil trinajsti, vendar se je topot izkazala številka 13 kot zelo srečna Številka. V lanskem juliju so zapele na občinskem svetu za pokopališčem prvič lopate in danes že imamo pred seboj na res primernem prostoru krasno, najmodernejše urejeno ljudsko šolo. Skupni stroški za vso gradnjo in z opremo vred znašajo 6 milijonov dinarjev. Ljudskošolsko poslopje sestoji iz treh objektov. V dveh so ločeni prostori za dečke in deklice, v vmesnem traktu pa so upravni prostori s telovadnico. Vsak šolski objekt ima 9 učilnic, pevsko sobo, risalni-co, 2 kabineta za učila,, pri-rodopisni, zemljepisni in risalni kabinet. Posebnost šole je, da ima namesto hodnikov v vsakem nadstropju nekake dvorane v velikosti 9X20 m. V sredni teh dvoran oziroma avl so nameščene stopnice, ob daljših stenah so vzidane garderobne omarice, v krajše stene pa so vdelana okna. Avla v drugem nadstropju bo služila kot dvorana za prireditve. Vhod v dvorano je od strani iz prvega nadstropja. Upravni trakt sestoji iz treh delov; upravni trakt za deške oddelke in upravni trakt za dekliške oddelke, med obema pa je telovadnica. V pritličju vsakega upravnega trakta je stanovanje za slugo, v I. nadstropju zbornica, knjižnica^ upraviteljeva soba, govorilnica, soba za slugo in stranišča. Telovadnica je velika 20X12 m. in ima najmodernejše telovadno orodje. Telovadnica bo služila izključno .samo za telovadbo. Vrt pred šolo bodo posejali s travo, da se bo strnil v lepo celoto s parkom, ki ga bodo uredili na dosedanjem pokopališču. Nasproti dekliškega šolskega objekta bodo prihodnjo spomlad pozidali stanovanjsko hišo za šolskega upravitelja po načrtu g. ing. arh. Ogrina, nasproti deškega šolskega objekta pa bo stala šolska poliklinika po načrtu, ki ga je izdelal Higienski zavod v Ljubljani. Posebna zanimivost mesta Kranja je novi leseni most čez Kokro, če obišče tujec koga izmed Kranjčanov, ga bo ta gotovo peljal na sprehod preko novega mostu čez Kokro. Vsakdo se čudi izredni zanimivosti novega mostu in vsakdo prizna, da je za tako visoko strugo, kakor jo ima Kokra, bila gotovo taka gradnja najprimernejša in najcenejša. Iz mosta se prav lepo vidi nova šola in lepe nove hiše v smeri proti Kokrici in Prim-skovemu. Kranjčani so začeli ta most uporabljati že lansko zimo, čeprav most še ni bil popolnoma dogotovljen. Letos so uredili vhod na novi most iz Strossmayerjevega trga. V tem vhodu sta vzidana tudi dva trgovska lokala. V lokal za župniščem s.e je vselila podružnica "Slovenca," "Slovenskega doma" in "Domoljuba," v najkrajšem času pa bo v tem lokalu tudi prodaja knjig in papirnatih potrebščin. V lokalu za- Dijaškim konviktom je trgovina s krznom, imenovana "Hermelin." Sredi mostu ob strani je dobil primerno mesto kip sv. Janeza. Ker je most v bližini cerkve in ker bo na njem kip sv. Janeza, je bila že izražena želja, da bi se most imenoval "most sv. Janeza." V letošnji jeseni je bila popolnoma izvedena- preložitev gaštejskega klanca. Sedaj je nova cesta tudi velik vodovod Preddvor — Kranj. Za bližnjo bosliši, razširili savski most in asfaltirali cesto Kranj — Naklo. V zgodnji spomladi bodo začeli graditi tudi telik vodovod Preddvor—Kranj. Za bližnjo bodočnost napovedujejo tudi gradnjo velikega šolskega poslopja nasproti novega hotela "Evropa." S po nosom lahko rečemo, da se Kranj hitro širi, raste in modernizira KADARKOLI STE ŽEJNI Kjerkoli ste, je vedno pri roki iskreča in ledenomrz-la steklenica Coca-Cola. Radujte se nje osvežen ja sedaj. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY Vladni deficit bo manjši kot so pričakovali Washington, 4. januarja. Stroški zvezne vlade so bili v letu 1938 zopet precej večji kot pa dohodki, vendar deficit ni tako velik kot so pričakovali pred šestimi meseci. Zvezna vlada je imela tekom leta 1938 za $2,140,-000,000 več stroškov kot pa dohodkov. Prvotno so pričakovali, da bo znašal zvezni deficit za leto 1938 mnogo nad tri milijarde. -o-- Windsor vojvoda bo moral sam v Anglijo London, 4. jan. — Vojvoda Windsor, bivši angleški kralj, ki se je radi Amerikanke Wal-lis Warfield odpovedal prestolu, bo moral priti brez svoje "civilne" žene v Anglijo, ako želi obiskati svojo domovino. Angleški kralj George VI. nikakor neče priznati Windsor-jevi ženi kraljevega dostojanstva. Govori se, da obišče vojvoda Windsor Anglijo tekom marca meseca. MALI OGLASI Išče se Emil (Mike) Vukušič-Borič, ki je skupno s svojim očetom Vje-koslavom Vukušič na St. Clair Ave. Ako je komu znan njegov naslov je prošen, da ga sporoči August Kollandru, 64U) St. Clair Ave. Pes se je zgubil fox terrier plemena, ima kratek rep, črne barve, z belimi pikami. Številka) licence 57575. Pošten najditelj naj ga odda Mrs. Si-mončič, 1144 E. 63rd St. (5) Naprodaj je j ako dobro idoča grocerij a in konfekcijska trgovina v naselbini. Izvrstna prilika za podjetnega rojaka. Za naslov vprašajte v uradu tega časopisa. Lot naprodaj Meri 40x120. Se proda poceni radi odhoda iz mesta. Lot se nahaja na E. 222nd St. v Euclidu. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (S) V najem se da stanovanje obstoječe iz 5 sob. Kopališče in garaža. Spodaj. Vprašajte na 982 E. 78th St. (4) AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 5. 1939 Skrivnosti ruskega carskega dvora gg On se počasi približa omari, ki je bila polna različnega orožja, ter potegne iz nje revolver. —Vidite, gospod, to orožje? Vsakega bom ubil, ki bi se vtihotapil od tajne policije v mojo hišo. Ako ste torej prišli s tem namenom, imate še vedno čas, da se rešite. — Nisem izdajalec, gospod general! Poslušajte, kaj vam imam povedati. — Zjutraj sem bil popolnoma slučajno v neki žganjarni. Nedaleč od mene sta sedela dva moža. Eden izmed njiju je bil starček, a drugi je bil človek, čigar oči so izdajala lokavost in zlobo. Ta je naročeval žganja. Jaz sem opažal, kako je postajal starec čim dalje zgovornejši. —Stvar me je zanimala in jaz napnem ušesa. Neznanec je, kakor sem videl, skrbno poslušal, kaj mu je pripovedoval starček o svojem gospodarju, ki mu je bilo ime Bojanovski in je bil radi političnih zločinov prognan v Sibirijo, toda ki mu je uspelo pobegniti od tam. Videl sem, da je bilo neznancu na tem, da izvleče od starega sluge, kje se nahaja njegov gospodaiv —A je starček,,izblebetal ?— vzklikne general. —Da, — reče tujec zamolklo. — Bil je pijan ter je pozabil na svojo- dolžnost. —Lopov! — vzklikne Knud-son. — Špijon je nato izginil, starček je naslonil glavo na mizo ter zaspal. Jaz sem ga s težko muko prebudil. Skočil sem na konja in prijezdil k vam, toda ne kot špijon in izdajalec, gospod general, temveč kot človek, ki hoče preprečiti podlost. General mu molče ponudi roko. —Ne poznam vas, gospod, _ reče on. — Toda delali ste kot poštenjak. Hvaležen vam bom! Sedaj stopi tudi Bojanovski iz svojega skrivališča ter da tujcu obe roki. —Plemenito je, kar ste stori^ — reče on, — in veselil se bom, ako postanete od danes moj prijatelj. Kako vam je ime? —Imenujem se Konrad Fel-sing. Učitelj sem in sem pri- ARENA Jan. 10-14 le pet noči SONJA HENIE t njenim novim 1939 sporedom Hollywood Ice Revue Cene $1.10, $1.65, $2.20 in v krogu $3.30. Vstopnice naprodaj: Arena Box Of fice in Bond Clothes, 410 Euclid. Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V ozadja trgovine Grdlna & Som) EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Frank Rich in Frank Klun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. VLOGE v'tej posojilnic* so zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation, Washlng-#j ton, D. C. Sprejemamo osebne ta društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. »235 St. Olair Ave. HEnd. 5670 šel iz Nemčije, da poiščem v Rusiji svojo srečo. —A jaz sem Bojanovski ter sem oni nesrečnež, ki je nekoč imel vse, kar rabi človek, da je srečen. Toda danes sem berač, ki vam ne more z ničemer poplačati vašega dela. —Nisi berač, sinko, — ga prekine general, — dokler bom živel, boš imel vsega, kar boš rabil, a ko bom enkrat zatisnil svoje oči, boš imel še več. Toda pred vsem se mora gospod Felsing okrepčati. On ukaže slugi, naj prinese jedi. —Še ni vse izgubljeno! jšpi-joni še niso tukaj. Na vsak način ne bodo prišli prej kot v nekaj urah. Moramo si nekaj izmisliti, da jim prekrižamo račune, — reče general. —Odšel bom od tukaj, ge-nei-al. To je najenostavnejše. — Oditi iz moje hiše? — vpraša Knudson. — Saj to bi bilo še hujše. Tukaj te vsaj lahko branim. Mislim, da je najboljše, da še tudi naprej ostaneš v moji hiši in sicer pod kakšno krinko. Stari general se zamisli, a nato vzklikne: —Dragi moj Bojanovski, za-nesi se name, ne bodo te našli. Ravnokar sem si izmislil imeniten načrt. —Dobrotnik moj! — reče Bojanovski. — Vi skrbite za mene kot oče. Kako se vam bom oddolžil? — Neumnost! — zamrmra general. — Ali ni čas, da se pomiriš? Ali še nisi dovolj pretrpel? Povedal ti bom, kakšen načrt imam. Toda ne vem, ali bi v prisotnosti tega gospoda. Felsing vstane ter hoče oditi. —Ne bom motil, — reče on. _ V gradu je gotovo kakšna soba, kamor lahko odidem. Mislim, da ne bom mogel odjezditi pred nočjo in zato moram ostati še nekaj časa tukaj, gospod general! —Seveda bodete ostali, — odvrne general. — Sicer pa, lahko gospod Felsing sliši, kar govoriva. Vem, da naju ne bo izdal, — reče Bojanovski. —Ali veš, sinko moj, — nadaljuje general, — kje boš najboljše skrit? To mora biti kraj, na katerem te ne bo policija nikdar iskala. Je neko mesto, kjer boš popolnoma varen, samo eno mesto! —A kje je to? General Knudson se tiho nasmeje. —Kje je to? — vpraša on. _ Povedal ti bom! — To je carjeva palača, hiša Njegovega Veličanstva Aleksandra II. Bojanovski in Felsing pogledata generala kot da je znorel. —Kot stari vojak, — nadaljuje general, — vem, da je najvarnejše stati tik poleg sovražnika, tako da ne more na nas nameriti puške. Seveda si boš moral obriti brado in uvedel te bom pod krivim imenom v carjevo palačo. —Sedaj vas razumem in zdi se mi, da imate prav. Ako se mi posreči dobiti kakšno službo v carjevi palači, potem sem res rešen. Policija ne bo nikdar iskala nihiliste v carjevi najbližji okolici. Toda kaj bom delal v carjevi palači? —Ostal boš to, kar si bil pri meni. —Torej naj bi vstopil kot kuhar v carjevo službo? General potrdi. — Na srečo mi je carjev glavni kuhar Laferme vdan, ker sem mu priskrbel njegovo sijajno službo, ter mi nikakor ne bo mogel odbiti, ako ga zaprosim, da te sprejme za svojega namestnika. —Ali zna gospod Bojanovski kuhati? — vpraša Felsing. —Ko so me poslali v Sibirijo, sem se seznanil s kuharjem nekega velikega kneza, ki so ga obdolžili, da je zastrupil pašteto, ki jo je napravil za svojega gospodarja. Ta me je naučil kuhati tako da razumem danes ta posel tako, kot da bi v njemu odraste!. —Moj prijatelj Laferme ne bo opazil, da si ti bivši svetnik, ker bo prepričan, da si bil zaposlen od malih nog v kuhinji. K e d a j nameravate izvršiti svoj načrt, dobrotnik moj?!— vpraša Bojanovski. —Jutri zjutraj se bova odpeljala v Petrograd in obiskovala mojega prijatelja Lafer-ma. Nato bom odšel k caru in ga prosil, naj potrdi tvojo službo. -A pod kakšnim imenom me nameravate vpeljati tja? —Ime ni važno! — odvrne general. Vseeno je. Vzamimo na primer Poznanski. General si je veselo mel roki. —Ta načrt mOramo proslaviti! On pozvoni ter ukaže slugi, naj prinese vina iz kleti. Kmalu so vsi trije" sedeli pri mizi, a v kqzarcih se je iskrilo vino. Toda general je postal resen. —Vidite, gospod, — se obrne on k Felsingu, — to so razmere v naši nesrečni Rusiji. Dolgo so še govorili, dokler niso naposled odšli v svoje sobe ter se vlegli k počitku. Hoteli so si odpočiti, da dočakajo si^ži jutra, ki jim bo prineslo važne dogodke. V carski kuhinji Car Aleksander je rad dobro jedel. Za njega ni bilo večjega užitka, kakor da je lahko sedel v krogu svojih prijateljev pri bogato obloženi mizi. Radi tega ni bilo čudno, da je bila kuhinja carske palače velika in dobro urejena. V mnogoštevilnih pečeh je gorel ogenj. Na marmornatih stala-žah in v omarah so bile spravljene velike zaloge. V kuhinji je bilo zaposlenih dvajset kuharjev, ki jih je nadziralo deset uradnikov in ki so pazili, da se ne bi kaj zgodilo, kar bi moglo stati cara glavo. Vsako jed so prej preiskali, predno je prišla na carjevo mizo. Že parkrat se je dogodilo, da so hoteli nihilisti vtihotapiti strup v carsko kuhinjo, a to se jim je tudi v nekaterih slučajih posrečilo. Toda kot žrtve so padli uradniki, ki so imeli dolžnost, da poskusijo prej vsako jed. Razen kuharjev je bilo zaposlenih v kuhinji še mnogo pomočnikov in slug, a vsem je ukazoval carjev telesni kuhar Francoz Laferme. Ta je bil prej v službi kot kuhar pri enemu izmed najbogatejših ljudi v Parizu in cara je stalo mnogo denarja, da se mu je posrečilo pridobiti tega slavnega umetnika v svoji stroki za svojo kuhinjo. Car je namreč izvedel od generala Knudsona o posebni spretnosti gospoda Laferma, ter je ukazal svojemu pariškemu poslaniku, da ga za vsako ceno pridobi za Petrograd. Ruski poslanik se je oblekel v svojo slavnostno uniformo in ael na obisk k milijonarju. Izjavil mu je, da je slišal car vseh Rusov v posebni spretnosti njegovega kuharja ter da želi, da stopi ta v njegovo službo. ..Milijonar zmaje z rameni ter odvrne, da je pripravljen storiti ruskemu caru vsako uslugo, toda da mu ne mara odstopiti svojega kuharja. Ruski poslanik v Parizu ni hotel izgubiti svoje službe radi kuharja ter sklene uporabiti silo. In tako se je našel kuhar nekega dne zvezan na neki ru- ski ladji — odpeljali so ga s silo v Rusijo. Ko se je zavedel in slišal, za kaj gre, je začel sramotiti ruskega cara in to bi ga kmalu stalo glave, ako ga ne bi rešil v Petrogradu general Knudson. To je bil vzrok, da je bil Laferme generalu tako hvaležen. Bil je ravno pri delu, da sestavi carjev obed, ko mu javijo, da želi general Knudson z njim govoriti. —General Knudson! — vzklikne on. — To je človek, ki me je rešil. — Oh, ekselenca, kakšna čast za mene! Stari general mu srčno stisne roko. Laferme odvede generala, ki je prišel z Bojanovskim v svo- jo sobo ter mu ponudi stol. —Hotel bi vas nekaj prositi — reče general. —Da me prosite? Vi niti ne slutite, ekselenca, kako bo me veselilo, ako vam morem napraviti kakšno uslugo! —Vidite tega človeka? To je moj sorodnik, za katerega moram skrbeti. — Vaš sorodnik, ekselenca? — vpraša Laferme. —Da. Imenuje se Poznanski. —Moj sorodnik je živel dolgo časa v inozemstvu in se je naučil vaše stroke, gospod Laferme. —Gospod je torej kuhar? Torej moj kolega? Bojanovski se prikloni ter reče: (Dalje prihodnjič) Podpredsednik Zed. držav, John N. Garner, si svojo soprogo. Gamer se večkrat ne strinja z predsednikovimi idejami in nekateri pravijo, da bi bil Garner močan kandidat za predsednika leta 1940. PRE-1NVENTORY SALE SMO PREKUPIL1 -Vso ZALOGO POHIŠTVA in POSTELJNINE OD PREJŠNJE KRICHMAN & PERUSEK FURNITURE CO. CLOSE-OUTS Hats, skirts . . . Cap and Scarf Sets . . Soiled Party Dresses . at 97c HOSIERY SPECIALS Reg. 79c—3 pr. for $2.00 Reg. $1—3 pr. for $2.65 Sale Hose not Credited to Club 20% ON ALL OTHER MERCHANDISE IN STOCK Including BRIDAL . . . BRIDESMAID DRESSES . . . VEILS . . . SLIPS . . . PAJAMAS . . . GOWNS . . . ROBES . . . SNUGGIES . . . HOUSECOATS . . CORSETS . . . COMPACTS . . . PURSES . . . MANICURE SETS . . . HANDKERCHIEFS . . . GLOVES . . . SCARFS . . . EVENING BAGS . . . BED JACKETS . . . This does not include Harriet Hubbard Ayer products. Sale Starts Saturday, Jan. 7, to Jan. 14 (Srfttna 6111 St. Clair Ave. ^iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiEiiigiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinj. | «Jo£». Zele in 8iuovi | POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo = 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 0583 = COLLIHWOODSKI URAD: = 452 E. 152D STREET Tel.: KEnmore 3118 E ^lillllllllllllillllUllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllillllllBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlin 33c na dolar TO SE VAM NUDI SEDAJ PO ISTIH PRIHRANKIH DANES... V PETEK... IN SOBOTO. Postelje, springi. : J!: oci, divani, seti Z* spalnico, seti za jedilnico, Dinettes iz orehe vine, seti za zajtrkovalno sobo, seti za parlo'i stoli, naslanjač, podnožni stoli, mize za paf' lor, končne mizice, ogledala, košare za maga' cine, namizne svetilke, visoke svetilke, slik* in mnogo drugih kosov pohištva, ki jih )e preveč, da bi jih navedli. Pridite kakor hitf(' morete, ko imate boljšo izbero. The Furniture Mart Inc. 15428-30 Waterloo Rd. v Collinivoodu vogal East 156th St. ODPRTO ZVEČER DO 9. Poleg Ban Franklin 5 in 10c trgovine