Posamezna številka stane 1 dinar.
Poštnina plačana v gotovini.
Maša Straža
Sleodoisen političen list za slovensko ljudstvo
Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Lzven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Uspravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
128. številka.
....... ..... »■
Praznik miru.
V	obednici cistercijanskega samostana 'Oliva pri mestu Danzig na obali Vzhodnega morja sta na steni naslikani dve pišoči roki, iz kojih raste po ena oljična vejica. V tej sobi je bila pred 265 leti podpisana mirovna pogodba med poljskim kraljem in švedskim kraljem. Obe državi, i Švedska i Poljska, sta mir po dolgotrajni in težki vojni smatrali kot veliko dobroto. To radostno vest so hoteli najboljše zabeležiti in ovekovečiti s tem, da so v obe kraljevi roki, ki sta podpisali mir, položili oljični vejici, ki na podobi rasteta iz kraljevih rok.
Veliko mirovnih pogodb je bilo podpisanih po strahot in poškodb polni svetovni vojni. V Versaillesu, Saint Germainu, Trianonu, Neuillyu, Sev-resu, Lausanni so zastopniki udeleženih držav podpisali mirovne pogodbe. Nismo slišali, da bi bil kakšen slikar to radostno vest ovekovečil na isti način, kakor slikar v samostanu Oliva. Menda manjka današnjemu svetu smisel za ono lepo simboliko, ki je prijala prejšnjim rodovom. Menda pa je tudi v tem razlog, ker prevladuje sum in dvom, da bi že bila oljična vejica miru položena v roke sedanjemu človeštvu.
Ko so bile podpisane navedene mirovne pogodbe, je bila skrb za mir v Evropi in na svetu poverjena Zvezi narodov, ki jo je ustvarila ver-sailjska mirovna pogodba. Zveza narodov se je z ozbiljnostjo in vnemo lotila posla pacifikacije držav in človeštva. Ako njeni uspehi ne odgovarjajo njenim naporom, krivda zadeva ne njo, marveč one široke sloje v človeški družbi, ki se še niso mogli dvigniti nad ozkosrčno sebičnost in zaslepljenost predvojnega človeštva.
Lansko leto je Zveza narodov za Božič stopila pred države z oljično vejico ženevskega protokola. Anglija se ni upala te vejice sprejeti v svoje roke, ker se je bala, da bi jo morala braniti z vso svojo oboroženo silo na kopnem in na morju, katero bi morala Zvezi narodov dati na razpolago v obrajiibo miru proti sovražnim napadom na kako članico Zveze narodov. Tudi Zedinjene države severne Amerike so iz istih razlogov ko Anglija odklonile sprejem ponujene oljične vejice.
Za letošnji Božič je Zveza narodov človeštvu poklonila oljično vejico v obliki locarnskih varnostnih in razsodiščnih pogodb. Zavita v papir locarnskih pogodb je oljična vejica vsepovsodi našla radosten sprejem. Z njo v roki se je preteklo soboto francoski ministrski predsednik Bri-and v radostnem zanosu povspel do najlepših napovedi o posledicah locarnske pogodbe na polju razorožitve evropskih držav. Na tej pogodbi je utemeljena sigurnost in solidarnost Evrope, na njej so osnovani vsi upi v njeno bodočnost. Srečna Evropa, ki ima v rokah locarnsko pogodbo! Ako bi jo bila imela 1. 1914, bi bila obvarovana strašne svetovne vojne!
Locarnska pogodba, ako presoja trezno brez neplodnega optimizma, bi lahko imela od Brianda poveličane uspehe, ako ne bo ostala samo na papirju. Duh je, ki oživlja — to velja tudi o tej pogodbi. Tisti duh, ki je obvladoval ozračje v Lo-carnu, to je duh pomirljivosti, vzajemnosti, pravičnosti in medsebojnega spoštovanja, ta duh mora trajati naprej ter prešinjati vse medsebojne odnošaje med narodi in državami. Ta duh bo odmotal locarnski papir od oljične vejice, katero bo človeštvo sprejelo v roke v vsej njeni zeleni in krepki svežosti.
V	tem pričakovanju kličemo s prerokom Izajem: «Veniat pax (pridi mir)!« Preroki so bili klicarji miru, zunanjega med ljudmi in notranjega z Bogom. Tak mir je prinesel na svet Oni, kojega rojstvo so angeli pozdravili s slavospevom miru: «Mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji!« On je, qui fecit utraque unum, ki je združil oboje: nebo in zemljo. On je, ki je svoje pozdravljal ter jih pozdravlja z najbolj priljubljenim pozdravom: «Pax yobis (mir vam bodi!)« On je, h kojemu moramo
MARIBOR, dne 24 decembra 1825.
BEHMH	111IWIH If II' »I
po navodilu cerkve moliti: «Da pacem, Domine, in diebus nostris (daj mir, Gospod, v naših dneh)!«
O božičnih praznikih se zavedamo največje blagodati, ki jo je Zveličar prinesel na svet, in ta je mir. Angelski spev, ki je prvikrat zadonel nad betlehemskim hlevom, doni naprej skozi stoletja, jako in vabljivo zadoni vsak božični praznik, da prinaša izmučenim srcem mir, ki kraljuje nad betlehemskimi jaslicami božjega Deteta in ga svet dati ne .more.
Zvezda, ki je zasijala nad betlehemskimi poljanami, je razširila svoje žarke po celem svetu. Stari svet je utonil, dvignil se je drug, nov svet. Po cestah, ki so jih zgradili stari Rimljani, hodijo oznanitelji krščanke vere ter dospejo do mej znanega sveta. Ko je Gospod svoj čas s solzami v očeh napovedal razdejanje Jeruzalema in prelepega templja, so učenci bili nekako v dvomih. Pokazali so mogočne kamne, iz katerih je bil tempelj sezidan, pa Gospod jih je zagotovil: «Ne bo ostal’kamen na kamenu.« Ista usoda je zadela svetovno državo ošabnih Rimljanov. Tudi nekdaj tako slavna Grecija je propadla. Ponosne Tebe v Egiptu s svojimi sto durmi so se razrušile v razvaline. '
Iz razvalin starega sveta pa je vzklilo novo življenje. To je življenje otrok božjih. Sin božji je postal otrok, da bi mi postali otroci božji. Vsa čast in vsa last sveta stoji globoko izpod časti in sreče božjih otrok. Zemlja je sicer dolina solz in usoda večine ljudi je ta, da morajo s solzami jesti svoj kruh. Pa vsi smo otroci božji in nebeški Zveličar, ki je na zemlji sam prelil solze, bo človeške solze posušil ter jih najbogatejše oblagodaril.
Zato pa stoji pred človeštvom opomin pastirjev: «Pojdimo v Betlehem!« Pred Betlehemom se razprostira širna poljana, takozvana poljana pastirjev. Tukaj je'pokopana Rahela, mati egiptovskega Jožefa. Tukaj je očak Jakob postavil svoj pastirski šotor. Tukaj je David pasel čredo svojega očeta, ko je Samuel prišel, ter ga mazilil za kralja. Tukaj so čuvali svoje črede pastirji, ko so angelski odposlanci nebes prinesli zemlji pozdrav: «Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji!« Na koncu poljane pastirjev je kameniti hlev, v kojem neprestano dan in noč obseva luč iz 15 srebrnih svetilk veliko marmornato ploščo, v katero je vdelana srebrna zvezda, z napisom:	«Tukaj je bil rojen Kristus
Gospod.« Poleg kamenitega hleva je molilna stanica, kjer je sv. Jeronim preživel in premolil zadnjih 34 let svojega življenja.
•Sv. Jeronim je opomin pastirjev: «Pojdimo v Betlehem«, vzel dobesedno. To ni vsem niti mogoče niti potrebno. Pot v Betlehem se more opraviti tudi v duhu. To je pot k božjemu Zveličarju, h kralju miru za poedince in za cele države. Ta pot je obvezna za vse in tudi nadvse koristna. Naj Kristus s svojimi načeli in s svojo milostjo zavlada nad poedinci, nad družinami in nad človeško družbo, in svet bo oblagodarjen z mirom, po katerem hrepeni v mukah, katerega išče v težavah. Narodi in države bodo deležne angelske in obljube: «Mir ljudem na zemlji!«
Politične beležke.
Ugibanje o vladni rekonstrukciji. Večina poslancev je že koncem pretečenega tedna zapustila Beograd. Nastalo je veliko zatišje v političnem življenju. Radikali trdijo, da bo rekonstrukcija radikalskega dela vlade dovršena še pred pravoslavnim Božičem, doeim drugi zatrjujejo, da se lahko še vse odgodi preko meseca januarja in da bodo nastale spremembe še le potem enkrat, ko bo sprejet zakon, o centralni upravi in ko bo število ministrstev reducirano. Če se izvede redukcija ministrskih mest d 18 na 12 je gotovo, da radičevci potem ne bodo imeli več 5, ampak najbrž samo tri vladna mesta. Ker bi tako radikalom ostalo samo devet mest, bi bila s tem izvršena tudi rekonstrukcija in bi Pašič najbrž ona mesta reduciral, ki so zasedena od' ljudi, katerih bi se rad iznebil. Sliši se tudi, da namerava Pašič spraviti v vlado Ljubo živkoviča, ki se na mestu j
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo k» petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Telefon interurban št. 113.
Letnik L
»MII»! mit—unii— II ■'Iinnani WIHIW im nnnniin m.. miti—rm min——
predsednika kluba kot njegov zaupnik ni' ravno srečno obnesel. Vladne spremembe bodo na vsak način izvršene v cilju in namenu, pomiriti radikalni poslanski klub in vzpostaviti v njem kolikor mogoče sòglasje. igr
»Vreme« o Radiču. Beograjski dnevnik »Vreme« očita Radiču, da ne nastopa pravilno v vladi g. Pasica, ki je »formirana in popularizirana kol vlada sporazuma«. Po mnenju »Vremena« je proti sporazumu, ko minister Stjepan Radič na vladnih sejah kratkomalo izjavi: Če ne bo tako, kakor jaz mislim, bom s svojo skupino glasoval proti, odnosno razbil vladno zvezo. Koliko takih ultimativnih izjav je že bilo, sicer ni znano, bile so pa in ne bi se smele več ponavljali,, ker se smatrajo kot pomanjkanje resne in iskrene volje za sporazumno sodelovanje. Če ima kdo kako posebno mnenje v gotovem vprašanju, mora to svoje mnenje razložili in zagovarjati. Zagovarja se pa lahko samo na ta način; da se dokaže, ali opozarja, kako nasprotna mnenja niso dovolj v skladu z državnimi in splošnimi interesi. Kar se doseže s takim dokazovanjem, je dobro, grožnje pa niso umestne, kar se z njimi doseže, je slabo. — tgr
Radičevi govori v Šibeniku. Proslavi tisočletnice brv. kraljestva v Šibeniku je prisostvoval minister Stjepan Radič in je poteg raznih zdravic izrekel tri govore. V prvem govoru je napravil tri poklone in poslat tri pozdrave: prvi poldan velikemu hrvatskomu seljaškemu kralju Tomislavu v imenu pradedov in potomcev, ponosnih in vedrih čel v svobodni domovini, drugi poklon sinjemu morju kot priči zavednosti, tretji poklon pa rdeči kapici (rdeča kapica — dalmatinske narodne noše). Dalmatincem, brez katerih ne bi bilo ne Tomislava, ne današnjega sarnoza-vednega naroda, prvi pozdrav bratom v Ameriki, drugi pozdrav Beogradu, tretji pa Zagrebu. O Beogradu je rekel, naj bo prej pozdrarijen kot Zagreb, ker mu je zdravje' bolj potrebno. Beograd ni kriv, da ga je Turčin 'odtrgal od vasi in sedaj se tudi že pomolom otresa cincarske carsi je. V tretjem pozdravu pravi, naj se Zagreb in Ljubljana (ljubljena) vedno ljubita kot prava brata. Drugi govor je začel e besedami sv. Pavla: »Bratje, bodite edini v misli, miru in i'ubeani.« To, kar je sv. Pavel rekel pred 2000 leti, pravi Radič, so Hrvati sedaj storili, ko so napravili spo razum. Slovencu kliče Radič: Bodi svoj, bodi z nami in Tvoj dom bo skupen! — Srbu pa: Bodi junak, minia je pa doba samega junaštva, danes se ne orje več s samim ptu gom, ampak 'tudi s peresom in' z majhnimi črkami po otroški duši. Danes kultura vse ljudi združuje in irešue, Z lučjo prosvete, pravice in človečanske svobode danes vse urejujemo. V tretjem govoru je zatrjeval, da, so s el Jaški poslanci že dosti storili zn doslej tako zapuščeno Dalmacijo, a da je to šele začetek najljepše dobe. Potem se je razgovarja'1 z raznimi Seljaki, ki so prišli z raznimi zadevami1 in pritožbami na' katerih pa še ni videti začetka kake boljše dobe. —tgr.
Kako se komentirajo Radičevi govori. Kakcu navadno, tako se tudi sedaj, mnogo in različno komentirajo zadnji Radičevi govori v Šibeniku. Samostojni demokrati in oni radikali, ki še vedno gojijo simpatije do Pribičeviča, pripovedujejo in pišejo, da se skuša Radič predstavljati kot stari republikanec, ko govori o rdečih kapicah. Da bi bile dalmatinske narodne rdeče čepice kak republikanski znak, se seveda prvič sliši. Radikali, naklonjeni sedanji vladni zvezi, pa zatrjujejo, da se Radič ni pregrešil proti lojalnosti do svojih zaveznikov, da ni v nobenem oziru dementirai svoje nove politike in da je neprijetno samo to, 'ker po svoji sta"ri navadi toliko govori in daja nasprotnikom.- sporazuma priliko za razna podtikanja in zlobna tolmačenja. — tgr
Radie Pašičeve »skrbi in dolžnosti«. Inspektor trgovinskega ministrstva nadaljuje z razkritji Rade Pa-šičevih afer. Ker je finančni minister zanikal, da bi Rade Pašič z njegovo pomočjo izvrševal kake dobička -nosne posredniške posle, je inspektor Stojadmovič sedaj v beograjski »Politiki« objavil svoj odgovor ter ga opremil s fotografijami nekih čekov, ki dokazujejo dobičkonosno posredovanje Rade Pašiča. Eden od teh čekov se glasi na donosilea, razvidno je pa, da ga je izpolnil in podpisal Rade Pašič pri Francosko-srbski banki, ki-ga je izplačala v Parizu s 680.000 dinarji ali po tedanjem kurzu s 100.000 francoskimi franki. Drugi ček je bil istočasno izplačan francoskemu borzijancu Ku-lonu, s katerim je »dela.1« Rade Pašič pri nabavljanju materijala za našo vojsko. Inspektor Stojadinovič pov-darja, da se iz vsega tega dovolj jasno vidi, kake »skrbi in dolžnosti« ima sin vladnega predsednika, Rade Pašič. V najtežjih časih Srbije, med strahotami vojne, bega preko Albanije in izgnanstva, ni imel ta človek prav nobenih skrbi in dolžnosti radi domovine, skrbel je samo za sebe, da mu ni bilo treba delili prav nobenih težav in bridkosti sorojakov in sodržavljanov. Ko pa je vojna minula in so 'se začele reparacije, nabave, zgradbe fabrtk, velika naročila, komisije itd., je pa Rade Pašič takoj našel svojo »brigo in dolžnost« za domovino. Brigal se je za vsako nabavno komisijo, za vsako licitacijo, za vsako razdelitev vojnih odškodnin, za vsako zgradbo tovarn, za vsako izkoriščanje zemlje
I
1



nn
«l n
nr;
L.
- — t	WA-«» JLÄ «3WÄA *
».s&g'l.* «sms.!*:»*«» JU -fc
v veliki izibki kupite najcenejše pri tvrdki
[ JF Xt Ä M G BÄÄBTEK
aaggr Ogrlejte izložbe!
Glasni ts?cf 16
■JU
•n*
■ji«
in gozdov in ko so bile za -parlament in celo za mnoge diane vlade v veliki tajnosti razne vojaške potrebe, je Rade Pašič vse, to imel v najboljši evidenci in v največji »brigi«. Iz te velike »brige je pa izhajala «dolžnost«, da se udeleži vsake nabave, vsakega podjetja in da pri vseh poslih dobičkanosno sodeluje. — tgr
po svetu.
Zarotnišlvo nemških nacionalistov. Znano je že» da je berlinska policija zapit« dva mlada motštka, ki sta pripravljala atentat na zunanjega ministra dir. Str es emanava-. Eden od zarotnikov je sin višjega uradnika, študiral je1 višje1 šole, pa je vse obesil na (klin, ko je začel Hitler organizirati fašiste. Njegov tovariš je bil sluga v nekem uradu in vneti agitator nacionalistične stranke1. Zarota je posledica agita-oge nemških nacionalistov pioti ministru Stresemo nnu. -Proti njemu se je poskušalo z atentatom že leta 1025, ko ije M državni kancler in je proglasil, da je boj proti po-renjsiki okupaciji ustavljen. Tedaj je iz parka, ki je nasajen okrog zbornice, nekdo streljal v kabinet, kjer je Str-ese-roann delal. Nemški nacionalistični- listi že dolgo vodijo gonjo proti dr. Stresemannu in vsak čas pišejo, da je izdaj narod in domovino. V bavarski zbornici Je nek nacionalistični poslanec celo izjavil1, da se ne bi čudil, če bi kdo na takega ministra streljal. Nacionalistična gonja se Je p® začela -tudi proti- državnemu predsedniku Hindenburgu.. Neki nacionalistični agitator, bivši aiktivni oficir, je pisal, da če bi jud postal državni predsednik, ne bi tako ■delal -z narodom -in državo, kot dela Hindenburg. Vidi se, pravi isti hujskajoči članek, da Hindenburgu po žilah ne teče čista germanska ikri, ampak da je mešana s slovansko. Hindenburgova mati je bila namreč Rusinja in Hinđien in trgo va sestra je amožena z nekim Rusom. .Glede Strese-bhüm se čita večkrat v nemških nacionalističnih &tjh, da bi ga bito treba: is konji raztrgati tin-, raznesti po Berfeu. Ni čuda; da taka agitacija ustvarja zarotnike iz kroga onih ljudi, katerim je nacionalistično hujskanje in fašizem zaslužek in nekak poklic. —tgr.
Tajni umori v Nemčiji. Po vojni je nastalo v Nemčiji več tajnih bojnih organizacij, med katerimi ste znani zlasti društvi »Stahlhelm« in »Schwarze Reichswehr«. Z ustanovitvijo teh društev so se pričeli v Nem-
čiji množiti razni atentati in tajni umori.'Veliko nepojasnjenih zločinov gre na rovaš delovanju raznih tajnih »patrijotienih« društev. Pruski parlament je odredil posebno komisijo, ki je preiskala številne slučaje zločinov, izvršenih od teh organizacij in komunistični poslanec Obrteh je podal poročilo o delu te komisije; poročilo odkriva strašne zločine in pojasnjuje mnoge misteriozne umore ter je povzročilo veliko razburjenje po celi državi. Člani tajnih društev so se s prisego zavezali, čuvati društvene tajnosti in slepo izvrševati vsa povelja vodstva; kazen za vsak prestopek proti strogim pravilom je bila smrt. Društvo je izreklo smrtne obsodbe in določeni člani so morali žrtev ubiti. Društvo »Stahlhelm« je dalo umorili številne svoje člane, obdolžene, da so prelomili svojo prisego ali pa da niso hoteli ostati v vrstah društva. Član »Stalhhelma« Buhe, doma na Westfalskem, je bil umorjen, ker je izjavil, da mu njegovo katoliško prepričanje brani, da bi še nadalje pripadal organizaciji. Morilci so njegovo truplo po storjenem zločinu prenesli pred katoliško cerkev, da bi tako zbrisali sled ter vzbudili sum, da si je Bube sam končal življenje. V Frankfurtu oh Odri živi neki občinski sluga, ki je kot član »Stahlhelma« izvršil že več umorov. Vodstvo teh terorističnih organizacij obstoja iz samih nacijonalističnih pairijotov, ki hočejo sedanjo nemško demokracijo zamenjati zopet z: Viljemovo monarhijo. V organizacije vabijo mladino z lepo-dOnečimi patri joticnimi frazami. Te organizacije so izvedle že celo vrsto političnih atentatov in poslanec Obuch je v svojem poročilu trdil, da ima v svojih rokah celo listo na smrt obsojenih nemških vodilnih politikov, katere bi morali člani tajnih društev umoriti. Poslanec je za posamezne slučaje navedel take dokaze, katerih ni mogoče ovreči in je bilo njegovo poročilo brez dvorna resnično. Oblasti se v mnogih slučajih drže napram zločincem popolnoma pasivno, ker se jih boje, ali pa so z njimi v zvezi. Nemško vlado še čaka težka naloga obračuna s temi nezakonitimi organizacijami, ki ogrožajo mir in red države ter so nevarne vladi sami.
Stanislav Steiger. Po razpravi, ki je trajala dolga dva meseca, je bil pred porotnim sodiščem v Lvovu oproščen obdolženec uie.nfatcrikega poskusa proti predsedniku •poljske republike, Stanislav Steiger. Ta izr nei it in višoj/.-šolec; je značilen primer politične žrtve. Ko so ga toni v
septembru zaprti» so vladajoče stranke -na Poljskem valile vse posledice svoje nesposobnosti v prvi vrsti na Jude ir* Zato so si morali izbrati tudi atentatorja Lz judovskih vrst Ker se je vodiito najhujša gonja proti judom-intelektua i cem, je bili Steiger loot študent prava in obenem privatni uradnik loot nalašč pripraven za »atentatorja.« Vsa njegova dokazovanja o nedolžnosti» o popolni politični pasivnosti itd., so bila brez -uspeha. Brez -uspeha so nastopale nidi verodostojne in tehtne- prače v njegov prilog, obveljale so pa neke dvomljive priče; ki so nejasno- razlagale, da so videle kritičnega- dne nekega podobnega mladega ičiiovefea, ki je1 segel v žep in nekaj vrgel proti- povorki, v kateri »e je nahajal predsednik republike. Ta- človek naj W bil1 obdolžencu podoben in ker je tolik-o- listov pisalo- o -»judovskem zarotniku«, je' -ostal- Steiger poldrugo leto- v preiskovalnem zaporu. -Med tem se je pra-vi -atentator, Ukrajinec OIszanski, javil -v Berlinu in je natančno izpovedal, kako je bil pripravljen in izvršen poskus atentata brez vsake soudeležbe in tudi brez vsake- vednosti obdolženega Steigerja. Ta točna izpoved pa se ne bi- jemala dosti v -poštev, -če- ne ibi nastopilo v poljskih vladnih krogih sčasoma iztreznjenje. V dobi -treznejše in pametnejše politike' je prišlo končno do sodne razprave in obtoženi Steiger je bil -oproščen. —tgr.
-Kongres komunistične stranke v Moskvi. Dne 18. t. -m. je 'bil otvčmjen v Moskvi 14. kongres komunist, stran- -Sce. Otvor-I ga je predsednik Ry-kov, sledla so nato poročila posameznih odsekov. Politično poročilo glavnega, odbora je trajalo pet ur, podal -ga je Staljin. V 17č! ansici odbor je bilo izvoljeno celotno politično vodstvo- stranke, in med temi -tudi Trocki j. Na kongresu se je letos prvič pojavila mečna opozicijonalna skupina-, ki je celo izdelala posebno spomenico' z -ozirom na uradna poročila stranke. V opozicijski grupi je najmočnejše petrograjsk-o zastopništvo, ki- je med drugim- zahtevalo» da se vršijo se-je kongresa -tudi v Petrogradu, ne samo v Moskvi. Večina je pa predloga opozicije odklonila. Kongres bo dolgo trajal, ker je prijavljenih nad 100 govornikov. Na kongresu je prisotnih 1253 delegatov vseh komunističnih -organizacij sovjetske umije; -med -njimi -ima 651 delegatov glasovalmo-pravi-co. Delegati eastopajo- 1,085.000 -člano-v komunistične stranke. Za ogromno Rusijo je to- -p-rav malenkostno število. Vstop -v komunistično -stranko je dovoljen prinoi-pijelbo- samo delavcem, katerih pa je v R-usdji zelo roafo.
Zadnji potomec slovite Hlebcve rodbine.
Ru-ška koča, Sv. Areh, Klopni vrh, Smolnik, to so prijetne izletne točke za naše planince. Vabljivi so ti kraju In če si kot turist-začetnik prehodil grebene našega zelenega Pohorja od Mariborske koče do Klopnega vrha, si proti večeru radostno pozdravil pri jazen Hlebov dom na Smolniku. Tu te je sprejel naš dični, nepozabni Luka Hleb in njegova vedno -gostoljubna in prijazna soproga Ivanka; V njuni hiši so že od nekda j vršili veliko nalogo po naročilu: Lačne nasičevati, žejne napajati. Hlebova domačija in sploh cela Hlebovina je nekaj za vsem posebnega. Ponosen a priprost dom, red' in snaga povsod, kamor stopiš, kmetija vzorno urejena, na jug in zahod ogromni -gozdovi, a na -severoizhod šija-jen razgled tje v Dravsko dolino. Tu imaš pred seboj Selnico ob Dravi, visoki Kozjak, del mariborske okolice in severozahodni del Slovenskih goric. Hlebova hiša legi 868 m nad morjem.
Kdo izmed štajerskih zavednih Slovencev ni poznal gospodarja Hlebovine, našega Luka Hleba! Naš orjak je bil poznan širom- Slovenije. Na stotine turistov je vsako -leto obiskalo Hlebovo hišo. In mnogi drugi -znanci in prijatelji -so prihajali tje gor na prijazen Smolnik. Naš Idr. Korošec je od časa, ko je še bil dijak pa do danes menda vsako leto — celo po večkrat — obiskal Pohorje in svojega iskrenega prija tel ja Hleba. Tu je bil naš nepozabni dr. Krek. In drugi naši v-elemožje: dr. Verstovšek, Robič, dr. Gregorec, Žičkar itd, so obiskovali prijatelja Hleba in uživali v pošteni, prijazni in šaljivi Lukovi družbi zdrav pohorski zrak. Hleb je imel odprto svojo gostoljubno hišo za vsakega. Tu ni poznal nobene izjeme. Dasiravno vnet in ognjevit narodnjak, neomahijiv pristaš naše stranke, vendar vrat svoje hiše naš Luka ni zapiral ne narodnim, ne političnim nasprotnikom. Sovražnikov sploh ni poznal. Njegova iljudomilost, velika gostoljubnost, šaljivost, zgovornost in prirojena inteligentnost je v vsakem, ki je občeval ž njim, zbudila čut spoštovanja. Ošabnosti, prevzetije ni poznal. V občevanju je bil ponižen v vsakem oziru. .
Naselbina Smolnik je že stara. Iz zapisnikov, ki jih je dal Hleb na razpolago nekemu gospodu profesorju-ipisatelju iz Maribora, je razvidno, da je naselbina Smolnik stara več sto let. Pričakujemo, da bo dotični gospod v posebnem spisu natanko opisal naš Smolnik in Hlebovino. Občina Smolnik se razteza od' Drave (nad Rušami) de, vrh Pohorja.
Rodbina Hleb je stara pohorska familija. Star Po-bore mi je zatrjeval, da so Hlebove dede in pradede prištevali nekdaj med plemstvo, takozvane- »Edelmane«. Ali je na tem kaj- resnice, -bodo raziskali gotovo arasi vestni -zgodovinarji. Ali nesumljivo je, da je Hleb bil v vsakem oziru plemenit mož. Ni imel predikata »vitez« ali »plemeniti«, ali mož se je odlikoval po svoji srčni in umski plemenitosti. Po rodopisu, ki ga je imel rajni Luka shranjenega, so prve Hlebe zasledili na Smolniku že v 17. stoletju.
Naš Luka Hleb, katerega smo, kakor je »Straža« že poročala, dne 19. decembra položili k večnemu počitku, je bil rojen dne 15. oktobra 1854. Oče mu- je bil Luka, a mati Ana, rojena Kmetič od Sv. Ruperta v Slov. goricah.
Roditelj našega Luke je bil visoko inteligenten mož. Dasiravno kmet, imel je vseh osem razredov gimnazije. Častitljivo sliko še danes lahko vidiš na Hlehovem domu. Naš Luka je ljudsko šolo obiskoval pri Sv. Rupertu 'v- Slov. goricah, pri svojem stricu. Nekaj časa se je. šolal tudi v Mariboru. Oče je dal živahnega in nadarjenega sinka učit mizarstva v nemški Gradec. Tam je obiskoval tudi obrtno šolo. Ko mu je leta 1880 umrl oče, je Luka v težkih razmerah prevzel obširno Hlebovino.
Hudi in težki časi so bili tisto dobo za kmeta. Pridelki so zgubili skoro vso ceno, živine nisi mogel prodati, les je trohnel d o mA. ker ni bilo kupcev. A davki so bili za tedanje razmere precej visoki. Luka mi je nekoč pripovedoval; »Veš, Franček! Tako slabo mi je šlo kot novemu gospodarju, -da bi včasih skoro obupal. Ali mislil sem si: Pomagaj si -sam in Bog ti bo pomagal! Pljunil sem v dlan, delal noč in dan, zaupal v Boga, molil in delal, nikdar preklinjal, ampak -raje katero zapel ali zažvigžgal. Minile so skrbi, minile težave in -res sem se z božjo pomočjo izkopal.« -Sijajen človek je bil v tem oziru naš Hleb! Naj bi bil on vzor, spodbuden zgled sodobnim kmetskim trpinom! Hleb si je svojo ljubljeno Hlebovino v nekaterih letih krasno, preuredil. Živinski kupci so našli najlepšo živino pri Iilehu; nasadil -si je sadja raznih žlahtnih vrst. Uredil si je mlekarstvo, pašnike in vodovod; Tu imaš vzorno gnojišče, moderne hlev-e, shrambe, žago in mlin.
Istega leta, ko je prevzel domačijo si je Luka tudi poiskal zakonsko družico. Sam. mi je pripovedoval, kako je izbiral: »Če sem prišel v Maribor, ali vsaj v dolino v Ruše, so se mi ponujale gizdave bogatinke, po-i -sobno Nemke. Ali jaz sem si mislil: Luka, po svojem i srcu si zbiraj. In srce me je vleklo tja gor na Kumen k i pošteni in sloviti hiši Lakcžičevi. Utrgal sem. si tam
nežno cvetko Ivanko. In dobro sem izbral.« In res! Luka in Ivanka sla živela v srečnem zakonu vse dni. Žal, samo potomcev ni zapustil Hleb nobenih. Luka Hleb je bil lepe postave. Visoke zrasti, izrazitega inteligentnega obraza, prisrčnega pogleda, ponižen V obnašanju, res impozantna osebnost.
V politično in narodno borbo je stopil že v letih 1874—1880. V »Slov. Gospod1.« najdeš od- leta 1874 pa do 1 zadnjih let vse polno člankov, dopisov in- notic, izpod peresa našega Hleba. Imel je izredno ostro pero. Nje- -govi sestavki so bili duhoviti. Lepa, krepka je bila nje- i gova pisava. Največ člankov je napisal proti nemšku-tarstvu. Žgoče, iskre so bile njegove besede. Joj onemu, -kogar je vzel Hleb na piko. Spisal je tudi mnogo gospodarskih in šaljivih črtic. Podpisoval se je »Pohorski«, »Smolniški« itd. Dopisoval je tudi v »Stražo« in »Slovenca«. V dobi, ko sem bil 10 let urednik »Slov. Gospodarja«, sem se vedno veselil njegovih dopisov. Vse naše liste je .imel naročene. Bil je tudi velik prijateif
Domačini so si ga izbrali za župana. Ta posel je opravljal 6 let. Bil je izboren župan ki zaščitnik pravic svojih občanov. Zmagal je kot tak v veliki pravdi s falsko graščino. Pri volitvah v deželni in državni zbor ter v okrajni zastop je nastopal Luka kot volilni mož in vodja Slovencev na desnem- bregu Drave. Večkrat so ga hoteli kandidirati v deželni in državni zbor, a Luka je preveč ljubil svoje Pohorje, da bi iga za del j. časa zapustil. Njegova zasluga pa je, da smo pri volitvah v deželni in državni zbor od1 leta 1889 naprej v mariborskem okraju zmagovali Slovenci.	»	-
Luka je bil dober ljudski govornik. Shodu, katerega se je on udeležil bodisi kot predsednik; ali govornik, je dal on poseben sloves. Ostre, a obenem vabljive so bile njegove besede. V besednem boju, v polemiki, je bil ne-prekosljiv. Zafrkniti, šaljivo zavrniti, je znal vsakega nasprotnika. Nikdar mu ni zmanjkalo.
Bil je prvi kulturni delavec v ruški kotlini. Predsedoval je dolga leta Bralnemu društvu v Rušah, ki je teda jv edino širilo v teh krajih narodni duh. Širil je naše liste odi hiše do hiše. Bil je sam dober pevec in velik prijatelj petja. Še sedaj na stara leta- je kar poskočil, če je slišal lepo slovensko pesem.
Luka je posebno podpiral tudi narodno šolstvo. Da so Ruše ostale narodne in da je tamošnja šola bila slovenska, je tudi velika njegova zasluga. Ko je hotel nemški tovarnar W. n|t šolo dati nemški napis, je vstal korajžni Hleb in je kot član krajnega šolskega sveta rekel: »Spredaj bo napis slovenski, a če hočete, zadaj na str . . . lahko imate nemškega.«
Mamica to otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigumejša pot, da obvaruj jete lepoto in zdravje Vaših zob.
M—m« r i ili wi^nrowawKwiniiwuiMJiiM ,i :i»MMaiaMittMB«aiaa!Maw<wwg«a^^	nr
Falski grof je nekoč rekel Hlebu: »Vi Slovenski Jfcmetje boste prišli vsi na nič. Les boste posekali, plo-tfeov ne bo ven, najboLje je, da svoja posestva prodaste meni.« A Hleb mu pravi: »Vi, gospod1 grof ste četrti ali peti vašega rodu in nimate nikjer zapisano, da boste vrečno tu gospodovali. A povem vam, da slovenskega Innetsftega rodu noben vihar ne bo mogel izgnati s Pohorja. Naš 'kmečki rodi bo tu živel, ko vas več ne bo.«
Ob začetku vojske leta 1914 je bil tudi Hleb na listi preganjancev. Ko so prišli preganjalci, v njegovo hišo, 40 ga pustili z ozirom na njegovo starost in bolehnost.
Posebno podčrtati moram v Hlebovein življenju ttjegovo globoko vero in zvesto udanost katoliški cerkvi. Molitev je bila doma v njegovi hiši. Zategadelj pa je »budi božji blagoslov rosil na njo. Oče njegov je v letu i860 do 1861 dal sezidati streljaj od1 Hlebovine na prilazni višini lično svetišče, posvečeno v čast Božji Mated. Sam škof in naš apostol Anton Martin Slomšek $0 je posvetil 28. oktobra 1861. Prišel je s svojim spremstvom že na predvečer na Smolnik. V Hlebovi hiši shranjujejo mašno spominsko knjigo, v katero se je prvi vpisal in podpisal nezabni Slomšek s svojini spremstvom. Pozneje, in sicer 2. julija 1868, je obiskal Smolnik tudi knezoškof Stepišnik. Hleb je bil velik, »iskren prijatelj naše duhovščine. Bil je znan gotovo z >več kot polovico sedanjega lavantinskega duhovništva. Rad je obiskoval božja pota. Kadar je prišel v Maribor, ▼edno si ga dobil v baziliki Matere Milosti zatopljenega !* globoko molitev in. pri prejemanju sv. zakramentov. On ni bil katoličan, ali pristaš krščanske stranke samo na papirju, ampak naš Luka je bil pozitiven katoliški mož. Naši stranki je pripadal od prvega njenega poretka do danes. Nikdar ni omahoval. Bil je zvest njen »omisljenik do zadnjega vzdiha. Stal je tudi v najhuj-iem viharju trdno kot hrast. Bil je steber slovenstva, »tebeT Slovenske ljudske stranke na Pohorju.
Bila sva iskrena prijatelja. Ko sva lansko leto enkrat sedela v prijateljski družbi v Mariboru, me prime Luka za roko in pravi: »Franček! Kadar umrjem, pridi na pogreb in povej mi par besed za slovo. Napiši v naše feiste nekaj stavkov........«
Zvesti prijatelj Luka! Visoko na Pohorju na Tvoji »ljubljeni. Hlebovini počivaš v grobišču zraven svojega očeta in matere, poleg prijaznega Marijinega svetišča. Bil si velik, izvanreden mož. Hvala Ti, kar si storil dobrega svojemu slovenskemu rodu, svoji slovenski do-
d Ì&jM
Ne sina, ne hčere po Tebi ne bo!
A dobra dela Ti na veke slavo pojo!
Tvoj
Franjo Žebot.
Iz Slovenile.
Diplomski izpit Na visoki šoli za svetovno trgovstvo je napravil diplomski izpit g. J. Drago Musek iz Ravnopolja pri Ptuju.
Na gospodarsko-šumarski fakulteti v Zagrebu, je dne 21. decembra položil inženjerski diplomski izpit g. ing. Vinko Vrbnjak, član Danice v Zagrebu in sin našega vrlega somišljenika gospoda Ivana Vrhnjaka, veleposestnika in lesnega trgovca iz Pameč pri Slovenjgradčan — Vasti Sa mo!
Umri je dne 15. t. m. v SlaptincHi pri Sv. Juriju ob Ščavnici stud. geod: Karol Prelog, slušatelj ljubljanskega vseučilišča in član jugoslov. kat. nar. akad. društva »Danica«. Bil je nadarjen visokošolec, a mu je svetovna vojna izpodkopala zdravje, ki ga je zamanj iskal več let v zdravilišču za invalide na Golniku pri Tržišču. Poleg številne množice so ga spremljali domači tamburaši, katerih zbor je ustanovil in vodil, jurjevski pevski zbor pa mu je ob odprtem grobu zapel ginljivo žalostinko.
Novice iz St. lija v Slov. gor. V Mariboru je napravila pomočniško skušnjo iz čevljarske obrti gdč. Matilda Polen čič, vneta Orlica1, hčerka znanega našega somišljenika g. Franca Polančič, čevljarskega mojstra in posestnika v išt. liju v Slov. gor. To je pri nas prvi slučaj, da je ženska položila izpit iz čevljarske obrti. — Veliko nepri--iilko nam je napravila uprava državnih železnic, ko je u-fcinüa čuvajnico št. 406, t. j. tam, kjer se križata okrajna cesta iz Jareninie in železnica. Po' dve dio tri ure so za-tvornice zaprite in vozniki' morajo čakati. Ker gre po jareninski cesti v SL Siju ves promet iz Slovenskih goric, je zahteva ljudstvu, da se na štev. 406 zopet upostavi čuvaj. Odposlanstvo, v katerem sta' bila občinska odbornika gg. Mirko Bauman in Franjo Ldek ter poslanec Franjo Ž-ebot, je dne 17. decembra bilo pri ravnatelju državnih železnic g. dr. Borkotu in je zahtevalo, naj bo promet čez železnico zopet prost. G. ravnatelj je obljubil, da bo na .štev. 406 zopet nastavljen čuvaj, ki bo sproti zapiral in odpiral za-tvornice. — Kmalu bomo v št. liju menda dobili električno luč. 'Napeljali jo bomo iz bližnje vasi v Nemški Avstriji. — Velika dobrota je za naše kraje, da se je naša železniška osebna postajica spremenila v tovorno postajo-.
—	Na Štefanovo dne 26. t.: m. po rani sv. maši priredi g. poslanec Franjo Žeibot javno zborovanje v Slov. domu. Vabimo vse domačine in sosede! Naš poslanec nam bo povedal, kak »gulaž« kuhata v Beogradu državni' kuharici
—	Pašič in Radič.
Zopet požar v Lormanji. Komaj se je polegel strah, ki je nastal vsled požara na gospodarskem poslopju prejšnjega gospodarja Jožefa Jančič dne 30. oktobra, ko je dne 20. decembra popoldne ob pol štirih vznemiril prebivalce krik: Gospodarsko poslopje Alojza Jančič gori. Ogenj se je razširil tako hitro, da so zamogli rešiti konje in govejo živino ter nekaj svinj, tri ali štiri svinje pa so zgorele, kakor tudi vozovi in mlatilni stroj in drugo orodje. V silni nevarnosti bila je Jančičeva in Štamparjeva hiša. Napornemu delu sosedov se je posrečilo, zabraniti prvo nevarnost. Vsa čast in hvala gasilnemu društvu iz Sv. Lenarta, ki je pod' spretnim vodstvom načelnika Srečkota Krajnc došlo četrt ure po izbruhu ognja na lice mesta in omejilo razširjenje ognja. Hudo prizadet je gospodar, ki ni imel premičnin zavarovanih. Ogenj je nastal zadaj v listnjaku; ali je to storila zlobna roka, se še ne ve. Ljudstvo je odi zadnjih požarov v Zavrhu, Sv. Lenartu in Lormanji še vse prestrašeno.	J.
Razno iz Ribnice na Pohorju. Niso še zacelile stare rane, ki jih je zasekala nemila smrt in že je zopet potrkala na vrata Deržečnikove hiše. Tokrat nam je ugrabila ljubeznjivega, od vseh ljubljenega Lukeca, ki nas je zapustil po kratki, a mučni bolezni. Bil je dober otrok, priden učenec in skrben ministrant. Bog ga je hotel imeti že mladega pri sebi — bil je komaj 10 let star — božja sveta volja se je zgodila. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje! Naša požarna hramba ima prazno blagajno in močno nagnjen požarni stolp, ki je v nevarnosti, da se prevrže. Zato priredi požarno-brambno društvo na Štefanovo popoldne igrico »Gasilec« in srečolov. Prekoristnemu društvu želimo Obilnega uspeha! —Nekateri bogataši, na primer Lunger iz Marenberga, imajo obsežna posestva in na njih prazne koče, v katerih naj bi stanovali ljudje. Tem bogatašem je pri srcu samo dobiček, ki ga vlečejo iz posestev; ne smilijo se jim ljudje, ki morajo stanovati pod raztrganimi strehami, da vse skozi teče. Skoraj bi morali imeti stanovalci dežnike razpete nad mizo in posteljo. Kaka brezbrižnost in brezsrčnost je to, pustiti ubogega delav-ca-trpina v taki podrtiji!
Dva stara in zaslužna moža umrla. V občini Sv. Primož nad Muto je bil pokopan 20. t. m. tamošnji najstarejši občan Rožman. Dne 22. je bil izročen materi zemlji naš dober ter zaveden pristaš Rapotec. Svetila obema večna luč.
Smrt vrlega moža pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Tu je umrl 15. t. m. gospod Franc Potrč, bivši kmet in mlinar v Janževcih. Rajni je bil zaveden in zvest pristaš SLS. Bil je vzoren gospodar, ki si je iz skromnih po-četkov pridobil lepo imetje. V življenju je rad podpiral reveže, zlasti pa tudi misijone. Bil je vsled svoje odkritosti in poštenosti v obče priljubljen in zato ni čuda, da se je vila krasna procesija ljudstva za njegovim pogrebom. Pokoj njegovi duši, preostalim pa naše sožalje!
Smrtna kosa pri Sv. Barbari v Slov. goricah. V soboto, dne 19. decembra je umrla v Vinički vasi uivša posestnica g. Ivana Krepek. Pred par tedni jo je zadela kap in se ni več zavedla. Stara je bila 73 let in sta se z živečim možem pripravljala, da bi v par mesecih obhajala zlato gostijo. Trije sinovi in tri hčere imajo že
vsak svoj dom, vnukov in vnučic pa toliko, da la rodine bo tako kmalu izumrl. Težko prizadetemu možu je edino blažilo, da so se vsi otroci, sorodniki in sosedi, skoraj cela fara, udeležila pogreba.
Veter prevrnil kozolec. Od Sv. Trojice v Halozah poročajo: Dne 21. t m. je močen veter pr ovrgel edini haloški kozolec, ki- ga je letos dal' postaviti č. g. župnik s pomočjo ptujskega minoritskega konventa. Škoda znaša o-krog 25.000 din., ker so tudi' uničeni vozovi in vse, kar je bilo pod1 kozolcem. Sreča v nesreči je 'bdia ta, da se je bil odpeljal g. župnik z doma in mu je tako ostala vsaj kočija.
Haloška kapljica v Gradcu. Nemška štajerska hranilnica, ki ima obširne vinograde v mariborski oblasti, bode otvorila dne 1. januarja 1926 svojo gostilno v Gradcu, kjer bo točila svoje vino, ki je letos zelo dobro in je dobio na razstavi vin v Ljutomeru prvo darilo. Vinograde in sploh celo gospodarstvo hraninice je povzdignil sedanji ravnatelj, ki je Slovenec, med tem ko so prej bili san* Nemci. Ljubljančani, ki so bili dosedaj odjemalci šparkas-nih viin* bodo žalovali za izvrstno kapljico, veselili pa se bodo Gradčani, da po dolgih povojnih letih zopet enikrait lahko pijejo sladko vince 'iz Slovenskih in Haloških goric.
Razno iz Leskovca. Mraz, kakor v Sibiriji! Blagor jim, ki imajo drva in toplo zakurjeno peč! 'Letos je vse izredno: povodenj, mraz ikat stari .ljudje ne pomnijo, pa tudi nedolžno veselje. To so nam napravili skoro najmanjši u-čenčki naše šole s svojo božičnico dne 20. t. m. »Božična pošta«, »Božične sanje nedolžnega otroka«, vse je Mo tako srčkano! Človek, utrujen od dela dn raznih skrbi, se 'kar poživi med temi angelčki! Otročički! Ježušček vas čuvaj lin blagoslovi, da bi vedno, os ral i triko polni zaupanja in ljubezni do Njega! Blagoslovi tudi nas odrasle, da v veri, upanju in ljubezni postanemo podobni tem malimi »Aio ne bodete kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo!« Hvala lepa za to gorko urico v mrzli'Sibiriji leskovšld!
Uspešen lov na divje prašiče. Iz Gor. Ponikve smo prejeli: Tukaj iso ustrelili lovci-kmetje 5 divjih prašičev — mladičev, težkih po 35 kg. Šestega pa je zadela nenavadna usoda. Prišel je preblizu hiš in je padel ženskam v roke. Ubile so ga z motikami, ker niso imele ravno burkelj pri rokah. Stari divji prašiči pa se še klatijo po ponkovskih pragozdih in obžalujejo, da niso pravočasno posvarili svojih mladičev kakor modra sraka.
Društvo drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo, sedaj v Celju, je začelo z 20. t. m. v zmislu čl. 6 društvenega zakona po novih pravilih delovati. Društvo iona namen in nalogo varovati in pospeševati koristi in pravice članov in jim nuditi v slučaju potrebe moralno pomoč. Izdajalo bo tudi glasilo »Upokojenec«, v kolikor bodo to dopuščala društvena gmotna sredstva. Prevzelo bo Prvo splošno društvo jugoslovanskih upokojencev v Ljubljani ter vabi vse njegove 'člane, da nabirajo nove člane, ker je le pod1 pogojem, da se število članov znatno zviša;, mogoče izvršiti dano nalogo. Vabimo torej vse še neorganizirane drž. upokojence, upokojenke, vdove iin sirote h pristopu, da bo moglo naše društvo nastopiti z močnim vplivom in izvojevati tei" izboljšati naš gmotni položaj. Le z združenimi močmi nam bo mogoče, kaj doseči. Društvene gleda na strankino pripadnost ter sprejme kot člana vsakega, ilei dobiva iz državne 'blagajne kako preskrbnino pod katerimsibodi naslovom. Ne dela nobene razlike med: strokami, višjimi in nižjimi ter spolom. V Vašem lastnem interesu je, da izdatno pomnožite naše vrste in opustite 'krajevna društva, ker je le v slogi moč. Zastopati hočemo vse upokojence brez vsake razlike z vso možnostjo, katero nam pa VI sami morate nuditi s polnoštevilnim .pristopom. Do potrdila pravil po oblasti bode rabilo društvo še tiskovine prejšnjega društva do popolne uporabe. Pristopnina znaša 5 din. enkratno, članarina pa zdaj, še mesečno 2 din., plačljiva polletno naprej, torej prvofcrat 15 din., potem pa po 12 din. v januarju in v juliju vsakega leta. Pri mnogoštevilnem pristopu ne bo treba zvišati članarine. Pristopi lahko vsak na ta način, da kupi pri najbliž-njem poštnem uradu čekovno položnico za 25 par in plača na naš konto št. 12450 za I. splošno društvo jugoslovanskih upokojencev v Ljubljani 15 din. Upokojenci: upokojenke, vdove in sirote: Uvažujte!
W Iz Laškega. Ni še dolgo, od kar je umrl odločen Slovenec in odvetnik v Laškem g. dl”. Josip Kolšek. Kdo ga ni poznal? Posebno pa za to, ker se je v njegovi' pisarni govorila lepa naša mila slovenščina od leta; 1892 naprej. Bil je dolga leta edini odvetnik pri nas. iPo vojni je prišel k nam vsem dobro znani g. dr. Roš. Ko pa je že omenjeni gospod dr. Kolšek umrl, prišli bodo mesto enega kar trije odvetniki v Laško. Ljudstva se povprašuje, kaj bodo delali in kako živeli? To je lahek odgovor. Mnogo ljudi je še danes na isvetu, ki na razločujejo zdravnika za telesne bolezni od žepnih. Da; kar trije pridejo med nas, je dokaz, da je laški okraj tožarsko gnezdo. Ljudje božji! Pamet! Držite se znanega in uvaževanja vrednega pregovora, ki slovi in naj bi med Slovenci slovel: Kar sam sebi ne želiš, to ne smeš. drugim!
Pojasnilo in odgovor iz Laškega. V štev. 293. »Jut-rove« zarje se pod naslovom: z občinske seje v Laškem: naše vsestransko postrežljivo županstvo silno huduje nad mano, češ, da sem predlagal razpust občinskega: odbora in imenovanje gerenta. Pisatelju teh «Jutrovih« vrst v poduk, javnosti pa v zabavo, bo menda potrebno, sledeče pojasnilo: Kot načelnik kluba občinskih odbornikov gospodarske stranke v Laškem sem srezkenm poglavarstvu potožil nekatere nedostatke. Za prvo se je prosilo, naj bi glavarstvo rešilo neko vlogo, ki tamkaj čaka že nad leto na razsodbo. Nadalje se je grajalo dejstvo, da županstvo že sedem mesecev ni sklicalo občinske odborove seje, akoravno bi se vsaj vsake tri mesece naj vršila. Nadalje se je zahtevalo, naj se občini vrnejo trobentaš in helebarda, ki jih je županstvo iz
previti nos!
je, preveč se zanašati na srečo zdravja, rekoč: »Meni se ne more ničesar zgodM« Nikomur še ni bilo ob zibelki sojeno, da ga ravno nikdar ne bodo zadele bolečine. Naj-
občinske pisarne izposodilo lovcem na divje -prašiče. Nadalje se je prosilo, naj se od županstva zahteva, da se občinski sklepi tudi izvršijo. Našemu županstvu «tenda ni v ponos nesnaga našega hudournega potoka. Končno se je predlagalo, naj bi se naše županstvo podučilo, da se običajno tudi minoritele upoštevajo. In če Iti se županstvo le ne odzvalo tem — menda so to samo običajne in opravičene zahteve — klubovim prošnjam, no, pa zahtevamo razpust občinskega odbora, kar baš vodilne osebe naše občine od drugih takih občin zahtevajo, kjer se ne nahajajo take »srečne občine, Id imajo za 'gospodarje pametne, trezne demokratske može«, kakor nani pove »Jutrov« dopisnik. Gerent menda ne bode tisti gerent, ki je nekoč dejal: »Vi lahko sklepate kakor hočete, naredil bom pa le tisto, kar bom jaz hotel.« V »Jutru« se govori tudi od neke zaupnice, ki se je haje sklenila. Kedaj se je pa sklepala, da meni ni nič znano? Mogoče si da zaupnico tudi kdo sam? Jaz se čudim, da se tokrat ni ukrenilo tako, kakor s v oj čas in da bi se mene izročilo gospodu državnemu pravdniku, ker sedaj; bi se lahko pravdal, če bo res toliko odvetnikov v Laškem. Blaž Zupanc, brivski mojster.
Najlepše božično in novoletno darilo je srečka efektne loterije Katoliškega doma v Ljutomeru. Kdor želi svojim prijateljem in znancem napraviti veselje, naj si naroči takoj več srečki V Mariboru se dobijo -tudi v Tiskarni sv. Girila, Koroška cesta 5.
Loterija Jugoslovanske Matice. V nedeljo, 20. t. m. ob 3. uri popoldne se je vršilo v Narodnem domu- žrebanje loterije Jugoslovenske Matice. Poleg komisije, kateri je predsedoval predsednik Jugoslovenske Matice, je žrebanju prisostoval tudi gospod notar Bleiweis, g. Pust, nadpreglednik finančne kontrole ter dVe priči iz navzočega občinstva. Glavna dobitka, to je dve motorni j kolesi, sta zadeli št. 6836, 17233, ostale dobitke, to je 25 navadnih koles znamke »Tom- de France« so zadele sledeče številke: 19387, 6847, 9987. 15275, 17398, 7726, 15163, 4129,. 2700, 17097, 9865, 5853, 455, 3127, 9892, j 6244, 2186, 14971, 16326. 18831, 857, 9145, 5849, 3393 in S 11849. Imejilelji izžrebanih srečk bivajočih v Ljubljani, dobitke, lahko takoj dvignejo. Zglasijo se naj; v pisar- ; ni Jugoslovenske Matice, šelenbuigova ulica 7-II. Zu- > nanji pa naj pošljejo srečke v priporočenem pismu in f naj javijo naslov, da se jim dobitek pošlje po železnici, f
Prireditve.
Hoče. Dekliška zveza priredi dne 26. t. m., na praznik sv. Stefana, ob beh popoldne v 'društveni dvorani- lepo igro »Nežka z Bleda.« Na programu so še -druge zanimive reči. Vabljeni v obilnem številu! — Odbor.
Ljudski oder v Središču razglaša, da so vstopnice za prvo uprizoritev igre »Martin Krpan« za dan sv. Štefana že razprodane. Pač pa se ponovi ta igra dne 3. januarja 1926 ob isti uri z istim sporedom in se za takratno prireditev dobijo vstopnice pri g. Lukačič. —■ Pridno segajte po njih, da zopet ne zmanjkajo, predno si jih vi naročite! — Na svidenje!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Na Štefanovo — to je 26. decembra — zvečer ob 5. uri in drugi dan, v nedeljo, 27. decembra, popoldne po večernicah priredijo Orli v posojilnici žaloigro »Garcia Moreno« v petih dejanjih. Ker bo preskrbljeno, da bo v sobi toplo, se vas vabi k obilni udeležbi od blizu in daleč. Vstopnina navadna. Bog živi!
Polzela. Ljudski oder priredi' dne 26. t. in., na Štefanovo, v dvorani g. Cimpermana igro »Župan.« Začetek ob foeh popoldan. Uljudno vabimo! —- Igra se ponovi na Silvestrov večer ob osmih istotam.
Celje. Kakor 'je že bilo naznanjeno, bo v nedeljo, dne 27. decembra popoldne ob 3. uri pri Belem volu božičnica v prid katoliškim misijonom. Še enkrat prijazno vabljeni vsi, ki ste dobre in blage volje. Odbor.
Griže pri Celju. Na Štefanovo, dne 26. f. m., vprizori pevsko društvo v Grižah v dvorani g. Am. BiH ob 4. uri popoldne spevoigro v treh dejanjih »Kovačev študent« in prizor s petjem »Na ikmetsiki svatbi.« Prijatelji petja, pridite polnoštevilno! — Na Janževo, dne 27. t. m., priredi Katoliško prosvetno društvo v Grižah Slomšek-Krekovo slavnost s petjem, deMamaoijami -in govori. Giani in nečlani, prijatelji' Slomšeka in Kreka, udeležite se vsi do zadnjega!
Slomškova slavnost fari Sv. Rupertu nad Laškim. V nedeljo, dne 20. decembra je priredila tukajšnja mlada
D.	in M. zveza po večernicah pri gospodu Oblaku lepo Slomškovo slavnost. Domači pevski zbor je zapel par krasnih Slomškovih pesmi; potem pa smo poslušali deklamacije, jedrnat govor predsednice Mimike Novakove, duh. voditelja, pripovedke, basni, «mesnice, zanimivo razpravo o snagi (Ojstršek Malka), o brzdanju strasti itd. Končno pa so fa~>tje uprizorili kratek, a zelo šaljiv prizor: »Neradovoljna priča«. Vse je bilo zelo zadovoljno nad krasno uspelo slavnostjo. Slomškov duh se tudi med našo mladino širi in obljublja najlepše nade. Oblakova dvorana je bila nabito polna, premajhna. Ker je tukajšnja šola s svojimi lepimi prostori za naše prosvetne prireditve po znanem odloku beograjske vlade od aprila 1921 zaprta in pri učiteljstvu ne najde milosti, zato smo tudi tukaj že sklenili, da si . postavimo Društveni. dpm>-Madiiva, naprej! Bolj ko se
j mani prepih često zadostuje^, da, Se doče občutne reuma-tičn-e bolečine, trganje, zbadanje, zobobol ali nadležen na-1 hod. Previdni ljudje imajo vedno' v hiši Felleriev blago-'dišeči »Blsaflujd«, klil jih zavaruje zoper nemile slučaje. Tudi našim čitateljem priporočamo to preizkušeno; staro, dobro domače sredstvo in kosmetiicum. Močnejše in večjega delovanja; kot francosko žganje in je najboljše sred-
j trudite, nas tlačiti ih uničiti, toliko bolj hočemo živeti j in biti na svoji zemlji svoji gospodi.
I sivo te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni stekleni! j za 63 din., 12 dvojnatih ali 4 velike speci jahte steklenice j iza 250 din., že obenem z zabojem in poštnino razpošilja ( po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju lekarnar ! Bugen V. Feller v Stubici Donji, Blsatrg 329, Hrvatska. Posamezne steklenice po TO dine v lekarnah in sorodnih trgovinah.	.

Volitve v Delavsko zbornico.
Kakor smo že poročali, so bile dne 5. t. m. razpisane volitve v delavske zbornico. Te volitve se bodo vršile od 2. do vštetega 7. februarja 1926. Reklamacijsko postopanje traja od 26. decembra 1925 do vštetega 4. januarja 1926.
Potrebno je, da natančneje poučimo naše naročnike, kako se vršijo volilne priprave (reklamacije) ter volitve,.
Volilno pravico imajo delavci in nameščenci moškega in ženskega spola, ki so stari 18 let ter so bili dne
5.	decembra 1925 bolniško zavarovani bodisi pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ali pri 'bratovski skladnici ali pri eni izmed ustanov za obvezno bolniško zavarovanje delavcev, ako znaša njih zavarovana dnevna mezda nad 5.26 D ali ako plačujejo najmanj 7.20 D mesečnih prispevkov za bolniško Magajno, oziroma ako [ spadajo vsaj v VI. razred bolniškega zavarovanja. Volj liti smejo vsi ti delavci samo tedaj, ako so vpisani v ■ volilnem imeniku. Ker pa so nedostatki volilnih imeni-Ì kov povsod omogoči, je določeno reklamacijsko posto-I panje, ki traja od 26. t. m. db vštetega 4. januarja ; 1926.
Kako se vršijo reklamacije? Volilni imeniki bodlo j razpoloženi v času odi 26. t. m. do vštetega 4. januarja j 1928 v svrho poprave. Kdor je pomotoma izpuščen iz volil, imenika, a je volilni upravičenec, sme zahtevati, da se imenik popravi. Popravek se mora zahtevati ustmeno ali pismeno pri zavarovalnih uradih, kjer je volilni imenik razgrnjen. To je v področju mariborske oblasti pri sledečih volilnih edinicah ati uradih: v Mariboru, Ptuju, Gornji Radgoni, Konjicah, Murski Soboti, Slov. Gradiču, Šoštanju, Guštanju, Mežici in Celju. V teh krajih se nahajajo poslovalnice Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ali pa bratovske skladmice. Povsod v teh kraj ili bodo razgrnjeni imeniki.
Ko se zahteva popravek volilnega imenika, vpis ali izbris, se morajo predložiti dokazi, da ima dotična oseba glasovalno pravico ali da je nima. O utemeljnosti reklamacij sklepa krajevni volilni odbor. Sklepi se morajo izdati, v 48 urah ter se marajo pismeno sporočiti osebi, ki je vložila reklamacijo. Proti tej; rešitvi je dopustna pritožba v teku 24 ur po prejemu rešitve na glavni volilni odbor v Ljubljani.
Vsak zahtevek za popravo volilnega imenika mora biti utemljen z dokazili. Taka dokazila so potrdila delodajalčeva, da je bil delavec dne 5. decembra 1925 resnično pri njem uslužben ali pa da ni bil več uslužben. Vpisi ali izbrisi volilnih imenikov se je izvršijo med
26.	t. m. in 4. januarjem 1926 le na podlagi reklamacij, oziroma sklepov krajevnih volilnih odborov. Uradni popravki brez reklamacij, so nedopustni.
Pravico do reklamacij ima vsak član zbornice to je vsak volilni upravičenec tea- sme v zgoraj navedenem roku pregledati volilne imenike, jih prepisati, objaviti, tiskati ter sme sploh zahtevati bodisi zase bodisi za drugega, da se ti imeniki popravijo.
Ker se nahajajo volilni imeniki le tam, kjer so poslovalnice zavarovalnih zavodov, je reklamacijsko postopanje združeno s precejšnjimi težavami. Poživljamo vse naše delavce, da se zanimajo za volilne imenike in da ugotovijo, ali sb vpisani ali ne. Našim kfajevnim organizacijam smo poslali natančna navodila, kako se tudi v tem oziru varujejo pravice našega delavstva.
Kako se vršijo volitve? Od 5. januarja 1926 dalje se bodo razpošiljale glasovnice vsem volilnim upravičencem. Glasovnice ne dajte nikomur iz rok, ako ne veste, da je naš pristaš. — Naši krajevni volilni odbori bodo skrbeli, da glasovnice naših zavednih volilcev ne pridejo v neupravičene roke. Pač pa sme vsak naš pristaš izročiti natančno izpolnjeno glasovnico v roke našega pooblaščenca, ali zaupnika, ki bo skrbel, da se ne bodo vršile kake nerednosti. Glasovnice se morajo pravilno izpolniti, zalepiti, ter z legitimacijami oddati bodisi osebno na volišču ali pa po pošti.
Volitev se začne dne 2. februarja 1926, ob 8. uri zjutraj in traja do 7. februarja 1926 do 6. ure zvečer.
Volilici, ki stanujejo v Ljubljani ali predmestju Ljubljane, morajo izročiti glasovnice osebno na volišču v Ljubljani, v palači Okrožnega urada le 2. februarja. Pozneje se bodo morale oddati le po pošti. Isto velja tudi za vse druge volilne edinice. Dne 2. februarja se bodo lahko oddale glasovnice tudi na sedežu krajevnih volilnih odborov, pozneje pa se morajo odposlati po pošti tako, da jih prejme glavni volilni odbor v Ljubljani vsaj 7. februarja 1926. Glasovnice, ki dospejo pozneje na glavni volilni odbor, se ne bodo upoštevale.
Kdo pa ima pasivno volilno pravico, torej kod sme biti voljen? Volilo se bo le po kandidatnih listah, in sicer smejo vložiti kandidatno listo le tiste strokovne organizacije, ki so bile na dan razpisa volitev pri Delavski zbornici vpisane v imenik strokovnih organizacij.
Kakor kažejo razmere, se bo v prihodnjih volitvah v delavsko Zbornico vršil boj med; krščansko in proti-krščansko (socialdemokraško) strokovno organizacij«. Volilcev je okrég 70.000, in sicer delavcev in delàvk. Na vsak način je to število volilcev tako veliko, da bodo pomenile volitve v to delavsko organizacijo politični dogodek prve vrste.
Mi gremo mirno v ta volilni boj. Delavstvo sam® naj odloči, ah je za program krščansko socialnega delavstva, _ organiziranega v Jugoslovanski strokovni zvozi v Ljubljani ali pa za program prevratnega komunizma in protikršcanske socialne demokracije. Kdor res ljubi delavstvo in mu hoče dobro, bo oddal glasovnico za tisto listo, ki jo postavi naši krščanska Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani.
Koliko bo stala „Hali Straža" v I.I926?
»Naša Straža« bo stala v letu 1926:
Za celo leto 80 din. za pol leta 40 din. za četrt leta 20 din. za mesec 7 din.
Izven države SHS stane »Naša Straža« še enkrat toliko.

Dnevne novice.
j Prihodnja številka »Naše Straže« izide v pondeljek po praznikih. — Vesele božične praznike želita p. n. naročnikom ter čitateljem uredništvo in upravništvo »Naše Straže«.
Razlika v diavkih. Zagrebški dnevnik »Der Morgen« je nedavno na sledečem primeru ilustriral davčno razliko v naši državi. Pred dobrimi dvema leti je-neki naš državljan, ki je živel dolga leta v inozemstvu ter si tam pridobil poleg praktičnega znanja tudi potrebni kapital. otvoril v Zagrebu tovarno tehničnih izdelkov1. Podjetje je dobro uspevalo, četudi je bilo raznih težav na pre tege. O dobičku v prvem letu seveda ni bilo niti govora. Podjetnik pa ni zgubil poguma v nadi, da se bo zboljšalo. Davčna oblast je bila brezmejno optimistična in je predpisala podjetniku za prvo leto okrog 128 tisoč dinai-jev davka. Tako strašno obdavčeni podjetnik se je podal v Beograd in je tam ugotovil, da bi ga beograjska davčna oblast, če bi zače! poslovati v njenem področju, sploh ne bila obdavčila, a da bi v skrajnem slučaju davki za tako podjetje v Beogradu znašali letno kakih 20.000 dinarjev. Ko je podjetnik uvidel, da se v Beogradu lahko živi, da ga ne zadušijo prekomerni davki, se je takoj iz Zagreba preselil v Beograd. Zagrebški delavci, ki so bili pri njem zaposleni, so pa ostali brez dela in zaslužka. Tako se tudi druge družbe in podjetja-' selijo v Beograd. Mnoge akcijske družbe so hitro prenesle svoje sedeže v Beograd, v Zagrebu in drugih mestih so pa pustile kvečjemu male poslovalnice. Pol leta je preteklo od političnega pomirjen ja med Srhi in Hrvati — pravi »Morgen«, a razven obl juh še ničesar ni slišati o kaki spremembi davčne politike. Davki se iz-tirjujejo v dosedanji brezmejni višini na najbrezobzir-nejši način in v Zagrebu je kar sedem vrst različnih davčnih eksekutorjev neumorno na delu. Od dolžne davčne svote je 12 odstotkov eksekucijske, pristojbine, torej več kot sodišča za eksekucije priznajo advokatom. Pri sodnijskih eksekucijah se vsaj, vpraša, čegava Je kaka stvat ter se upošteva lastninska pravica; tretje neprizadete osebe, pri davčnih eksekucijah pa ni p ar dona in se jemlje vse, kar se slučajno najde. Neenaka davčna bremena grozijo mnogim krajem: z najhujšo katastrofo. Naj se neha z obljubami in naj se takoj izenačijo davki. — igr
»Železniški kontrolor« aretiran. Maribor se pred Zagrebčani zopet llahko postavi z novo znamenitostjo — »zdravstvenim železniškim. ikontrollorjem« Ivanom Domit-rora, H je bil te dimi aretiran v Zagrebu. Oko postave je namreč odkrilo v popolno, po; vseh pravilih v železniško uniformo Oblečenem mladem kontrolorju že večkrat pred-kaznovanega in iz Zagreba 'izgnanega Ivana Dormirà. Aretirali so ga in kljub ogorčenim protestom zaprli. V zapora je priznal, da; že več mesecev 'igra železniškega kontrolorja ter- si je izmislil celo posebno kategorijo nalašč m sebe: zdravstveni kontrolor. Na progi Zidanimost—Beograd se je vozi v vlakih, seveda zastonj, ter kontroliral osobje. in potnike, če odgovarjajo »zdravstvenim« predpisom železniškega r e dai. Dasiravno omenjena kategorija železniških zdravstvenih kontrolorjev sploh pri nas ne obstoja, je vendar nemoteno vršil svojoi službo -ter inšpidrai številne vlake. Vsled sigurnega nastopa ,ga -osobje in potniki sploh niso upali vprašati m legitimacijo. Nekega kosn-ddktenja, ki je to- storili, je pa tako nahruli!;, da je revežu takoj upadlo srce in je pustil1 »kontrolorja« v miru. Policija bo ugotovila, če ni morda gospod kontrolor kontroliral poleg vlakov tudi denarnice potnikov, ker so se zadnji čas na tej progi izvršile številne drzne tatvine.
Zima je popustila ne samo v Sloveniji, ampak tudi v južnejših krajih naše .države, kjer so še pred kratkim divjali sdlni snežni viharji- -Snežni' zameti iso v Srbiji in Bosni zasuli vlake, ki so morali čakati po dva in še več drvi, da so 'jih oprostili' ter jim očistili progo. Skoro vse proge so sedéj že očiščene. Vojaštvo in števini delavci so dela*
4ut>. diXXIlwL 3 i V''«ito-»
po noči in po dnevu. Število zamrznjenih vlekov je bilo »ek> veliko. Potniki so pretrpeli strašne muke, predno je prišita pomoč, ali pa so marali. na majhnih postajicah čakati cele dneve, da so lahko pot 'nadaljevali. Sedaj je nastopilo južno vreme in sneg se povsod' topi. Vendar pa so zameti' še tako veliki, dai so nekateri kraji še vedno odrezani 'Od sveta. Vsled naglega prehoda temperature obsto-. ja nevarnost poplav. V Sloveniji so reke že zelo narastle in v ikrajih, kjer je mnogo snega, bodo reke izstopila Poplave pretijo tudi Bosni in Srbiji.
Gospodinje, ah se zavedate svojih dolžnosti? Ali veste, da je zdravje Vaše 'družine v Vaših rokah? Nesnaga in umazanija sta največja .sovražnika zdravja, pobijete jih uspešno le, tako uporabljate za pranje in čiščenje samo jtmIo »Gazela.«
Nove knjige. Knut Hamsun: »Glad«, poslovni! Franc Albreht. Splošna knjižnica zvezek 58. V Ljubljani 1025. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 240 strani. Cena broš. 32 din., vez. 40 'din. Ta pripovedni spis znanega nordijskega pisatelja je čisto svojevrsten po vsebini in načinu pripovedovanja in odkriva čisto' nove ■ strami človeškega življenja. —■ Cvetko Goten »Bratje in sestre v ■Gospodu«, sanje pMatnega 'jutra. Splošna knjižnica zvezek Gl. V Ljubljani 1925. Založila Zveživa tiskarna in Smjigurm. 150 strani. Cena broš. 24 din., vez. 32 din. Cvetko Golar, kakor ga poznamo iz njegovih nežnih, ču~ »tvapolnih, liričnih pesmic in ikaikor se v majpristnejšam odsevu zrcali v največji meni' v njegovem pripovednem spisu »Bratje in sestre v Gospodu,«. 'Če je Golar s svojima zadnjima oderskima proizvodoma izzval različne dojme za sebe in proti sebi, je v tem pravkar iaišlem delu, ki datira iz prejšnjega časa, brez vsakega dvoma na višini po svojem stilu, po 'karakteristiki, po 'Opisovanju, po mehkih liričnih občutkih, po svoji naivni šegavostl.
»Robinson Crusoe.« Za slovensko mladino priredil V. Levstik. Z barvno naslovno sliko in 7 celostranskimi dte-straeijami po izvirnih risbah .Rajka Šubica. Založila Kleiin-mayr & 'Bamberg, Ljubljana. Cena broš. izvodu 28 din., vez. 32 din., s pošto 3 din. več. — Ni ga kulturnega jezika, na ikaterega »Robinson Grusoe« ne bi bil preveden, ni ga pismenega človeka, kii ne bi prišteval te divne knjige j med najdraižje spomine svojega' detinstva. Še odrasli je : ne moremo odpreti, ne' da bi nas iznova uklonite v svoj čar.
Borza (Avala). Maribor, dne 23. decembra 1925. — Zürich zaključni*: Beograd 9.18%, Paris 19.15, London 25.13, Newyork 518, Milano 20.89, Praga 15.34, Wien 72.95, Budapest 0.Ö0725, Berlin 123.30, Brüssel 23.46, Madrid 73.20, Amsterdam 207.95, Varšava 55.50, Sofija 5.77%, Atena 6.62. — Zagreb, devize: Paris 210—214, London 272,76—274.76, Newyork 56.064—56.664, Milano 226.55—228.95, Praga 166.23—168j23, Wien 7.91 —8.016, Berlin 1337.50—1347.50' Zürich 1086—1094, «. IO85.25~10Q3.35.
Ravno za Božič.
Ko Božič toliko'. Idiiče in paziva k miru in človečanst-rvu, se v dobi njegovih praznikov posebno kruto občutijo brezsrčnosti posameznikov dm družbe. Vzemimo za primer nekaj iz dnevnih vesti, kar- pa ni' posamezen slučaj, ampak se v-mnogem nanaša na stotere in 'Stotere primere.
V Zagrebu je star in spoštovan obrtnik .umrl v sfcraj- ! nem obupu. Bred 30 leti je začel iz 'nič v materijelnem o-sriru, a z detevnimi rokami, z veliko vestnostjo in vnemo fcapetarsko obrt 'in ije skozi 25 let v eni hiši stanoval1 in delal ter tako na enem in istem mestu v trpljenju in ve- j eelju, v skrbeh in lepih nadah vodil svoje posle ter, odgoji! svoje otroke. Ko je mistily da ije na višku, da bo sin v obrti njegov vreden, a tudi srečnejši naslednik, hčerka pa kot absolventinja filozofije tudi dobro oskrbljena v živ- j ljenju atdv je pa nastala za obrtnike sploh težka kriza', j Plačila za izvršena deda so izostajala, davki so postajali j vedno višji, a vse to bi mojster kot skromen in miren •Človek, navajen več težav kot pa dobrega, še prenesel, da ni postala v tem težkem' 'času ogrožena tudi streha, pod* jkatero je bival in delal cela 'desetletja. Hišni lastnik namreč je takoj, ko je enkrat izostala visoka najemnina^ vložil tožbo in če tudi je obrtnik z velikim naporom in žrtvami zaostalo najemnino poravnal še pred sodnijsko razpravo, : Je vendar sledite sodnijska odpoved stanovanja in lokate ; fin ravno za Božič 'ali pa za Novo leto bi po tej odpovedi ; maralo priti' d)o deložiranja.
Stari- mojster, ki ije vse druge težave teko stojično prenašal, ‘je bil vsled preteče izgube stanovanja 'in lokala ves potrt in obupan. Večkrat je obiskal hišnega oskrbnika, te je pa vedno pravil, naj se obme do hišnega gospodarja, ker on kot upravitelj ne more niti posredovati, niti prepre- j Ičiti posledic sodnijske odpovedi. Hišni gospodar mojstra doma ni hotel sprejeti in ga je za to mojster dan za dnem • čakal na ulici. Enkrat ga je le pričakal in ko mu je tožil svoje gorje ter ga prosil, naj ga pusti pod streho, je go- j spedar suho in kratko odvrnili : '»Vi vest e svoja, jaz pa svoje!« — Isti dan je šla k hišnemu lastniku tudi mojstrova žena s hčerko. Obupana žena ije tarnate in Jakute, hčer k;a je pa voščite bogatemu gospodarju: »Srečen Božič!«, meneč, da bo m oža spómi n na ta človečanski praznik pr ipravil do obzirnosti. — »Tudi Vam srečen Božič, gospodična!« — je;ironično odvrni bogatin »in s tem ste opravili!« — Ko 'je mojster vse to izvedel, je1 izginil od doma in drugo jutro so ga našli razmesarjenega na stranski železniški proga. Ali je sam skočil pod vlak, ali pa ga je viale podil in raztrgal, ko 'je' od obupa ves zmeden taval v temi po progi, bo ostala večna tajnost.
»Vi veste svoje, jaz pa svoje!« — To je bil lakoničen "odgovor bogatina na prošnjo obupanega siromaka, ki si ni mogel misliti in tudi ni mogel preboleti, da bi moral
»NASA STRAŽA«.
pod pritiskom brahijalne sile zapustiti ‘krov, pod1 katerim je pošteno preživel 25 Božičev, ravno ob teh praznikm. Pokojni mojster 'je za svoje mnogoštevilne dolžnike imel toliko srca, da jih ni vlačil pred sodnije*, ko je pa vsled te obzirnosti zaostal s plačevanjem najemnine, se je pa sam naenkrat znašel pred sodiščem.. Z veliko muko je končno vse plačal in poravnal, a kljub temu, ker je birokratizem' že enkrat v teku, bi moral' sredi praznikov na cesto. Za to bi bila site takoj na razpolago, ni pa sile in moči, ki bi ga s ceste spravite pod drugo, streho.
»Vi veste svoje, jaz pa svoje!« — pa ni samo deviza krutega zagrebškega hišnega gospodarja ampak to je tudi geslo mnogih panog državne uprave in glavni vzrok tolikih kriz in (tragedij, rega gesla se posebno krčevito drži davčna uprava. S l. decembrom, ko je 'bil1 praznik ujedi-, nje n ja 'in osvobojena, so zapadli ogromni, zlasti za manjše obrtnike naravnost katastrofalni davki. Za nevpiačane zneske so bile po tem za par tednov določene precej visoke zamudne obresti in ravno za' Božič ali pa za Novo leto sledi rubež. Davčna oblast »ve namreč svoje«, dozdeva se ji» da naši malli obrtniki toliko zaslužijo» da lahko na mesec odi 1000 do 2000 'ali pa še več dinarjev prispevajo v davčno -Magajno, dozdeva se ji, da ni splošne krize, da obrtniki ne delajo s tujim' denarjem proti visokim' odstotkom, menda se ji celo zdi, da je državni: erar dober plačnik za razna dela in nabave in tako se brezobzirno zavračajo vsa zatrjevanja in dokazovanja davčnih obveznikov. »Vi veste svoje, jaz pa svoje-« — pravite-, da nimate, da ne zaslužite, da je ikriza in stiska, a vse to nas nič ne briga, mi vemo svoje ter predpišemo in 'izterjamo, j Ni čuda, da še po primeru državne uprave ravnajp I tudi mnoga bogata privatna podjetja. ‘Uradniki; mnogih ! podjetij so po večini prav slabo plačani» a celo- leto jim j daje le nekaj utehe misel na 13. plačo, ki bo izplačana po i praznikih koncem leta. Podjetniki so pa že davno; sklenili • redukcijo, a za zrušenje lepe nade o 13. plači so si izbrali j ravno božični čas, V 'tem času, ko so vsi reveži na višku i svojih nad in za vse najbolj dbcuÉjivi, se nastavljenoem objavi, da 13. plače ne bo. To je cinično zasmehovanje j , vseh čustev, ki- jih vzbujajo božični prazniki. Tak cinizem I ;pa si. privoščijo travno oni, ki razkošno praznujejo vse 1 praznike .in bi jih tako tudi praznovali, če bi jih bilo še ; enkrat ali pa dvakrat toliko.	—tgr.
Po cestah burja ostra brije, Družina v sobi gorki žije.
Šumi na miri samovar,
V njem »BliDDHA«-öaj nebeški dar!
Iz Maribora.
POZIV SOMIŠLJENIKOM SLS V MARIBORU.
Od 1. do 31. januarja bo magistrat za mesto Maribor 'popravljal stalne volilne imenike za volitve v narodno Skupščino in občino. Kdor pri zadnjih volitvah ni smel vo-liti, ker ni bil vpisan» kdor se 'je v zadnjih šestih mesecih preseli! v Maribor in kdor je v tem času Ido 31. januarja; dosegel starost 21 let, naj se oglasi na magistratu ali* pa v Tajništvu' Slovenske ljudske strankše. Na 'magistratu se lahko prizadeti oglasijo; vsak dan od 8. do 12. ure v sobi št 4, a v Tajništvu samo ob sobotah popoldne od 2. do 6. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure predpoldne. Tajništvo SLS za mesto Maribor se nahaja na Koroški cesti štev. 1 (pritličje), tam, kjer se nahaja uprav- j ništvo '»Slovenca.«
Ker zahteva magistrat, da mu Tajništvo do dne 10. j jnauarja javi vsa osebe, katere je treba vpisati na novo. v volilni imenik ali izbrisati, pozivamo vse naše somišljenike, da nam takoj javijo imena vseh naših somišljeni- I kov, ki še do sedaj niso vpisani kot voltici. Za. vsakega je ] treba, dokažite, da je 21 let star (krstni listek), da Je naš j državljan, ali da je Slovan (domovnica) in da biva do 31. j januarja 1926 vsaj šest mesecev v mestni občini Maribor j (potrdio policije ailii hišnega gospodarja)- Kdor se sedaj ne bo pobrigali, ne bo vpisan 'kot volilec in bo imel pozneje sitnosti z reklamacijami. Prosimo vse predsednike o-krajnih organizacij v mestu, da takoj skličejo seje ožjega. 'in širšega odbora SLS in napravijo seznam vseh tistih naših, ki niso vpisani. Poleg tega bo treba magistrat obves- j Uti, 'kateri nasprotniki so se pred šestimi meseci .izselih iz ! Maribora. Ravno tako 'bo treba 'črtati iz 'imenika vse umrle ibrez razlike, da' ne bodo brezvestni nasprotniki pri volitvah sleparili' in volili za mrtve. Kdor pa1 nima časa iti na magistrat 'in ne v Tajništvo, pa naj pošlje pismeno vse podatke na naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke za mesto 'Maribor, Koroška, cesta št 1.
'Somišljeniki in prijatelji! Prosim Vas, .pobrigajte se te dni, da bodo vsi naši vpisani!
Za mestno Tajništvo SLS:
Franjo Žebot.
Protest poklicnih'novinarjev. V Mariboru se mlad državni nastavljenec udejstvuje kot časopisni poročevalec in ko je zagrešil že loliko nerodnosti in tudi nekorektnosti, se je spravil sedaj celo nad poklicne novinarje, katerim dela v vseh ozirih škodo. Povspel ise je , do očitanja, da so »nepoučeni« in milostno jih pošilja , po »informacije« glede obmejnega kolodvora, četudi bi lahko vedel, da vse, kar je o tem krožilo po listih, ne izhaja iz novinarskega, ampak iz ur a dne ga vira. Proti žalitvi bodo vsi mariborski poklicni novinarji še posebej nastopili na prvi svoji seji. — tgr
Vlomilci v šolah. Vlomilska družba — najbrž ena in ista — se je sedaj spravila nad šole in sicer je obiskala v noči od nedelje na pondel jek v Ljubljani štiri, v noči odi pondeljka na torek pa v Mariboru dva šolska
, zavoda, V Ljubljani so vlomilci samo v ravnateljski ! pisarni humanistične gimnazije prišli do znatnejšega j plena. Pobrali so 11.000 dinarjev, ki so bili baje na-
! menjeni za izplačilo profesorskih nadur. V Mariboni Ì je bilo v dveh zavodih več plena: v deški šoli na oglu Razlagove ulice so ugrabili 1500, v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici pa 13.000 dinarjev. Prvi znesek je običajni šolski pavšal, drugi pa takse, ki se m •občino pobirajo od šolarjev izven šolskega okoliša. V ; upraviteljski pisarni deške šole v Razlagovi ulici so j vlomilci od miznice odtrgali ključavnico ter vse raz-’ metali. V poslopje so prišli najbrž zvečer med 7. in 9. i uro, ko so hišna vrata odprta, z veliko naglico so opra-j vili svoj posel, potem pa preko dvorišča šli v šolo v [ Cankarjevi ulici in končno po isti poti zopet nazaj, tgr
Dvanajst dni brez hrane. V jetnišniei mariborskega ; okrožnega sodišča je bil še te dni znani konjski tat j Bergles od Sv. Martina pri Vurbergu. Bergles je bil ra-j di konjske tatvine že v drugič obsojen, in sicer na 5 let I ječe. Ko je videl, da se bo moral preseliti iz jetnišniee v i kaznilnico preko Drave, kjer je presedel svoj čas že tri ! leta, se je odrekel vsaki hrani. Celih 12 dni ni jedel nič,
1 ampak je pil le vodo. Bergles je bil 21. t. m. premeščen j iz jetnišniee v kaznilnico. Ali nadaljuje tudi v kaznil-! niči z gladovanjem, nam ni znano. Bergles je prekosil z 12 dnevnim štrajkom vse dosedanje umetnike v gladovanju, ki so se dosedaj producirali v jetnišniei mariborskega okrožnega sodišča. Pred Berglesom je gladova! v zaporih jetnišniee neki srhski akademik, ki je pa zdržal pri sami vodi brez hrane le 7 dni.
Spored božične veselice Kat. društva rokodelskih pomočnikov v Mariboru na Štefanovo, dne 26. decembra, ! v .dvorani Zadružne gospodarske banke; začetek točno ob j pol osmih zvečer: 1. Gledališka predstava po N. Velikonji ! prirejene socijalne trodejanfce »Sovraštvo«,, v kateri se riše moderno delavsko življenje. Ta igra se predstavlja prvikrat na slovenskem odru, je torej krstna predstava. Ljudski oder v Mariboru poda igro v najboljši zasedbi; zato pa upa društvo na* izredno obilen obisk. Gene za igro: 9, 6 in 3 din. za sedeže, 2 din. za stojišča. 2. Po končani igri prosta društvena zabava; za raznoličnost iste sé bode skrbelo. Vstopnina k društveni zabavi sami 1 din za osebo. Vsi prijatelji društva in poštene zabave se vabijo k obilni udeležbi in bodo z veseljem sprejeti!
Krščanska ženska zveza je priredila preteklo nedeljo, dne 20. .t rn„ v dvorani Narodnega doma lepo uspelo božičnico, katero je tudi počastil ,s svojim obiskom prevzvi-šeni škof dr. Andrej Karlin. Ob tej priliki je bilo obdarovanih 94 ubogih, pomoči potrebnih članic. V imenu obdarovanih sirot se odbor najprisrčneje zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so prispevali z velikodušnimi darili, ko se je pobirate za sirote. Bog plačaj- •— Odbor.
Električna razsvetljava v Studencih pri Mariboru. — Dne 21. t. m. je začela obratovati novozgrajena električna i naprava v Studencih. Dotikanje žic je smrtnonevamo.
Narodno gledališče. Sreda, 25. decembra ob 19. url »Tmjuičioa«. Premijera. Otroška predstava, četrtek, j dne 24. decembra zaprto. Petek, dne 25. decembra ob i 15. uri »Tmjulčiča«, ob 20. uri »Vesela vdova«. Kuponi, j Sobota, dne 26. decembra ob 15. uri »Zakleti grad«. Ku-! poni. Ob 20. uri »Stambulska roža«. (Prvič v tej sezoni.) Nedelja, dne 27. decembra ob 15. uri »Gorenjski slavček«. Kuponi. Znižane cene. Ob 20. uri »Sumljiva oseba«. Kuponi.
Božični prazniki v mariborskem gledališču. Da
imajo tudi izven mariborski prijatelji gledališča priložnost pogledati si letošnje komade, še vrši krasna Remčeva romantična drama »Zakleti grad« v soboto,
26.	t. m. ob 3. uri (na Štefanovo popoldne). Zabavna in lepa domača Foersterjeva opera »Gorenjski slavček« pa v nedeljo, 27. t. m. ob 3. uri popoldne. Na božični da» popoldne ob 3. uri (25. t. m.) se ponavlja krasna otroška pravljica »Tmjulčiča«, istega dne zvečer ob 8. uri pa letošnji šlager »Vesela vdova« (najuspelejša Leherjeva opereta). Na Štefanovo ob 8. uri zvečer prva letošnja predstava vesele operete »Štambulske rože«, a v nedeljo
27.	t. m., ob 8. uri zvečer velezabavna Nušičeva veselo— igra »Sumljiva oseba«.
Mariborska podružnica SPD priredi tudi v letu 1926 svoj planinski ples dne 1. februarja v Götzovi dvorani. Prijatelji planinstva in dobre zabave, ne zamudite te prireditve!
Planinci! Kakor vsako leto se zberejo tudi letos vsi ljubitelji Pohorja v Ruški koči, da tam dostojno obhajajo 14. obletnico Silvestrovih večerov in začetek novega leta 1926. Zadnja partija se odpelje iz Maribora 31. decembra,ob 18.12 do Ruš. Na novega leta dan daruje član Aljaževega kluba SPD iz Maribora ob 10. uri v cerkvi sv. Areba sv. mašo. — Pri koči so vedno sanjke za vožnjo do Ruš na razpolago. — Koline. Ob zvoki lì Pohorske godbe se bo fotografiralo celo planinsko družbo. — Vsi na plan! Sestanek na glavnem kolodvoru ob 18. uri.
Poceni meso. V četrtek, dne 24. t. m., od 8. ure zjutraj naprej, se bo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo približno 100 kg svežega svinjskega mesa po 15 din. kg. Prodaja samo na konsumente po 1—2 kg.
Zahvala. Tovarnar gospod Halbärth je daroval 5 parov čveljev za revne učence 4. b razreda I. deške osnovne šole, za kar se v imenu obdarovancev toplo zahvaljuje — razredni učitelj.
Načelstvo strokovne zadruge brivcev, tesničarjev in sorodnih strok v Mariboru naznanja p. n. občinstvu in vsem svojim članom., da se vrši. poslovanje v brivnicah in ženskih česalnih salonih v mariborski oblasti po sledečem, redu: V mestih Maribor in Celje: Na Božič, dne 25. 12., ceK dan odprto, na Štefanovo, dne 26. 12., odprto od 7. do 13. ure, v nedeljo, dne 27.. 12., cel dan zaprto, na Silvestro večer, dne 31. 12., odprto od 7. do 22. ure, na Novo leto, dne L 1. 1926, celi dan zaprto. V ostalih kra-
Na Bofić, dne 25. 12,, ceti dan zaprto, na Stefanovo, *ftne 26. 12., odprto od 8. do 12. mre, v medeno, dne 27. 12., odprto od 8. do 12. ure, na Silvestrov dan odprto od A do 21. ure, na Novo lieto 1926, odprto od 8. do 11. ure.
Veselo božično iznenađenje. Vsled mnogobrojno izražene želje sem rezerviral cdi letošnji pridelek mojega ljutomerskega malega rizlinga, tki je letos posebno fino uspel, za Mariborčane. Vsi ljubitelji dobre (kapljice, pa tudi talci JkS si boòejo s skromnimi sredstvi, olepšati: božične praznike, ga- dobijo v moji trgovini na Koroški cesti 39. Z odličnim spoštovanjem Matko Seršen.
Ravnokar je izšel v založbi Oglasnega zavlada Vinko Kovačič v Mariboru, nas 126 straneh ^Gospodarski koledar« za leto 1926 z zanimivo vsebino, namenjen v prvi vèsti gospodarskim (krogom. Razpošilja se proti vpošil.jatvi 7 dan. na vse strani.
Naznanilo, čast nani je, naznaniti vam, da je član nabavne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru, g. Ivan Mažera, orožnik v pokoju, stanujoč v Mariboru, Mlinska ulica 7, našel v Zlatorog terpenitnovem milu «n zlatnik. Ravnotako tudi neka gospodinja iz Aleksandrove ceste 6. Z odličnim spoštovanjem Jug.
0,
Z

lEliliB?
Proti temu pomagajo sijajno
Aspiria-
iabiete
Pazite na modro-belo-rdeSe pečatno znamko.
LISTEK,
Mali svet nalili očete».
Roman treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
Lniza Francu.
24. septembra 1855.
Končno! Odkar si odšel, sem vedno želela, da bi se dotaknil te točke. Kako sem govorila eno noč, v svojem bolestnem razburjenju? Kako si me Ti v svojem razumel? Že mesece in mesece čutim potrebo, da bi o tem govorila s Teboj. Ali nisem nikdar storila, ker mi jé manjkalo poguma.
Poglej, na primer, Ti si me obdolžil ono noč napuha. Prosim Te, verjemi mi, to ni bil napuh. Take o*»-dolžitve sploh ne morem razumeti!
Zdi se mi, da razumem iz Tvojega pisma, da Ti misliš, da se mi je vrnila vera v Boga. Ali sem Ti jaz kdaj rekla, da ne verujem v Boga? Tega Ti nisem mogla reči, ker mi je vtisnjena v duši vsa zgodovina mojih misli. In šele po Tvojem odhodu se je pojavila strahotna, tesnobna misel, da mogoče ne morem več Verovati v Boga. Vem dan in uro, kdaj je prišla ta misel. Slišala sem v S. Mametti o veliki pojedini, ki jo je priredila Tvoja stara mati v Brescii, jaz pa na noben način nisem mogla preskrbeti za našega ljubega strica onih jedi in pijač, ki mu jih je predpisal zdravnik, ker je bilo v nevarnosti desno oko. Borila sem se, Franco, s to strahotno temo in sem zmagala. Res je velika zasluga naše Marije, da sem zmagala. Hočem reči, če mi še tako črni oblaki skrivajo bivanje neke višje Pravice, se mi razodeva vendar njen žarek v Mariji. In vsled tega žarka verujem in upam v Nebo. Zakaj grozno bi bilo, če vesoljstva ne bi vladala Pravica!
Ono noč sem Ti,torej mogla samo to reči, da drugače pojmujem vero kakor Ti, da se mi molitve in verske vaje krščanske vere ne zde bistvo verskega mišljenja, pač pa je glavno ljubezen in delo za one, ki trpijo, ter upor in delovanje proti onim, ki povzročajo trpljenje!
Ti se hočeš vrniti k svojemu molku? Ne, ne smeš. Da si slab, praviš. Slab Ti, ali Tvoja vera? Razgovoriva se o tem in razpravljajva! Priznaj, da vi verujoči ljub-bite svojo vero tudi zato, ker nudi razumu tako udoben počitek. Ležite v nji kakor v mreži, ki visi v zraku na tolikih vrvicah, ki so jih spletle in zvozlale človeške roke. Dobro se počutite v njih; če pa pride kdo ter po-
tipa in preizkusi eno samo teh vrvic, se vznemirite ter zbojite, da se bo odtrgala. Zakaj zelo lahko se odtrga potem še sosednja vrvica, za njo še druga in celo vaše ležišče bi strmoglavilo iz zraka na zemljo v vaš strah in bolest. Poznam ta strah in to bolest, vendar se plača ugodje s tem, da se mora potem hoditi po trdnih tleh. In zato me ne zadržuje pobožnost, ki bi bila napačna, da ne bi govorila o tem s teboj. Mogoče pa se motim in me boš Ti dvignil v svoje ležišče jz tenkih vrvic iz zraka. Marja ne more storili toliko. Če Marija pripomore, da verujem v Boga, ne rečem, da me bo pripravila tudi do tega, da bom verovala v Cerkev. Ti pa veruješ predvsem v Cerkev! Poizkusi me torej prepričati in s trepetajočim srcem Te bom poslušala. In Če ne molim, pa vsaj upam, zakaj bolj kot kdaj, si se- ( daj želim, da bi bila popolnoma združena s Teboj. Poleg prejšnje ljubezni čutim sedaj do Tebe še neko novo občudovanje, neko novo hvaležnost.	j
Ali te je užalil ta moj izliv? Pomisli, dà si pred osmimi meseci našel moje pismo v svoji potni torbici in da sem osem mesecev čakala na odgovor!
Profesorja in Ester smatramo v naši hiši sedaj kot zaročenca. Ona hodi v cerkev, on ne hodi, in niti eden, niti drugi si ne delata radi tega več misli kakor radi različne barve svojih las. In tako dela, mislim, devet-stodevetindevetdeset mož od tisočih!
Objamem Te. Piši mnogo, mnogo. •	j
Luiza. j
To pismo je šlo iz Lugana šele 26. septembra in Franco ga je dobil 27. septembra. 29. septembra ob osmih zjutraj pa je dobif brzojavko, tudi zi Lugana: »Deklica nevarno zbolela. Pridi takoj.«
Stric,
X.	poglavje.
Jezus Marija, gospa Luiza.
V prvih popoldanskih urah 27. septembra se. je vračala Luiza od notarja iz Porlezze z nekaterimi listinami za prepisovanje. V onemi času so bile pečine med
S.	Mihaelom- in Porlezzo še čisto divje, ni bilo še one ozke stezice, vsled katere so sedaj; dostopne. Luiza se je prepeljala ta košček s čolnom, nato pa je šla peš po mali poli. Zakaj; vsa pota v mojem malem svetu, starodavnem in novejšem, niso dovoljevale drugačnega načina potovanja. Prijazna in zlobna mala pot, je vse mogoče poskušala, da ni peljala tja, kamor je bil popotnik namenjen. Pri -Cressognu je zavila pod vilo Malvoni, ki se ni niti videla.
»Če bi jo srečala!« je pomislila Luiza in kri ji je zavrela. A ni srečala nikogar. Strmine Cressogna je pri Čampu obsevalo sobice. Ko je dospela do hladne, visoko-ležeče doline, ki. sc imenuje Campo, je sedla v senco velikanskega kostanja, ki še stoji, zadnji izmed treh. ali štirih častitljivih očakov. Glodala je hiše svojega rojstnega kraja Castello, ki so se stiskale v 'krogu nad visokim vrhom senčnih pečin. Mislila je na svojo ubogo mater ter jo blagrovala, da je vsaj ona našla mir. Tedaj je začula vzklik: »O ljuba Mati božja!« Bila je gospa Pepina, ki je tudi prihajala iz Cressogna. Vsa obupana je bila, ker ni dobila niti v S. Mametti, niti v Loggiu, niti v Cressognu jajc. »Carlo me bo natepel! Kar ubil me bo, draga moja!« Hotela je iti še v Furio, a bila je napol mrtva vsled utrujenosti. Kakšna pasja dežela! Kakšna pota! Kakšno kamenje! »Če mislim na svoj Milan, draga moja!« Sedla je v travo poleg Luize, rekla ji je tisoč nežnosti, hotela je, naj' ugane, s kom je baš sedaj govorila o njej. Z gospo markizo vendar! Seveda! »Oh, druga moja! Ta svet!« Zdelo se je, da ima Pepina povedati važne stvari, pa si ne upa. Srbi pa jo jezik in 'hoče, da; bi se ji to iztrgalo. »Kakšne stvari!« je neprenehoma vzklikala. »Kašne stvari! Tako govorjenje! Ta svet, ta svet!« Luiza je molčala. Tedia j: Pepini ni dala žilica miru in povedala je vse. Šla je h kuharju gospe markize, da si izposodi nekaj jajc. Ko je gospa markiza slišala njen glas, jo je hotela na vsak način videti, ter zadržati, da bi se malo pogovorila z njo. Ona je začutila v srcu kot neko navdihnjen je z neba, ki ji je reklo: »Govori o onih ubogih ljudeh! Mogoče je pravi trenutek! Govori o Mariji, »o tem dragem angelčku, o tej; ljubki miši, o tej nežni stvarci!« Bilo je to nav-dihnjenje pekla, ne neba! Začela je govoriti o njej1, hotela je povedati, kako je lepa, kako ljubka, kako ču-dovitvo nadarjena je. Ona pa, grdoba, jo je s svojim ravnodušnim obrazom prekinila:	»Nehajte, gospa
Bianconi. Vem, dia je slabo vzgojena, in drugače tudi ne more biti.« Poskusila je udariti drugo struno, povedala je o nesreči gospoda inženjer ja, da je oslepel na en» oko. Markiza pa je rekla: »Kdor ni pošten, gospa Bianconi, tega Gospod kaznuje.« Ko je gospa Pepina pogledala Luizo, ji je bilo žal, da je to šklepetala. Začela jo je božati, se obtoževati, kar je govorila in ji prigovarjala, naj se pomiri. Luiza ji je zatrjevala, da je popolnoma mirna, da jo s strani te osebe ne more nič presenetiti. Pepina jo je hotela na vsak način poljubili, šla je dalje, mrmrajoč sama pri sebi »o jaz reva!« Imela je negotov občutek, da je skuhala veliko godljo.
Dobičkonosni postranski zaslužek za vsakega za dame in gospode, za mesto in deželo se dobi Ponudbe na u-
pravo pod1 »Zaslužek 627.«	gg?
Vesele praznike in srečno Novo leto
želi svojim cenjenim, odjemalcem Adolf Kos, trgovina z južnim sadjem, Maribor, Glavni trg-
isasasasa
Vesele božične praznike ter srečno in reselo
Noro leto
seli vsem svojim cenjenim odjemalcem
Tiskarna sr. Cirila r Mariboru.
2 vprašanji prosim !
Ali so Vam znane velike ugodnosti naše božične reklamne prodaje?
Ali ste se iste že udeležili?
Aiko še ne, storite to nemudoma. Uverjeni1 smo, da bodo naše pošiljke napravile Vam (kakor Vašim dragim neizmerno veselje. Tudi Vi bodete prijetno presenečeni, kakor vsi oni, ki so naše parfume že naročali o čemer nam priča nebroj priznalnih dopisov, od katerih nekatere spodaj navajamo.
Da seznanimo širšo publiko z našo izborno specijab-teto parfumov, aranžirali smo božično reklamno prodajo, katera nudi udeležencem izvanredne ugodnosti
Udeležba pri naši reklamni prodaji upravičuje’ vsakogar, kdor naroči
6 steklenie naj fin. „0 D E 0 N“ parfuma
lepo sortiran za samo din. 65.— (namesto din. 90.—) za sledeče1:
1.	Na udeležbi prt razdelit vi 60 velikih nagrad po nastopnem nastavku:
1	nagrada v skupni vrednosti .... 50.000 dih.
2	nagradi po diru 10.000	..... 20.000 din.
4 nagrade po 5000 din............... . 20.000 din.
2 nagradi po 2000 din. ................. 4.000	din.
10 nagrad po 1000 din. .................. 10.000	din.
41 nagrad po 500 din. ....... 20.500 din.
2.	Na razdelitvi 5000 posebnih nagrad v skupni vred nosti din. 450.000.— na ta način, da mora povprečno vsaki tretji naročnik dobiti posebno nagrado; razen tega pa v ugodnem, slučaju lahko odpade nanj še ena izmed velikih nagrad do 50.000 dih.
(Pošljite tedaj takoj po nakaznici iati v denarnem pismu znesek din. 65.— (naroči se lahiko tudi več kartonov naenkrat), nakar dobite obratno- našo krasno zbirko šestih st-efctanic »Odeon« parfuma. Vsaki pošiljki j-e priložen kupon s tekočo številko ter razdelilni načrt na nagrade, s kojim se smatra strinjajočim se- ivsak naročnik. Vlaganje, oziroma porazdelitev (kup-onov za velike nagrade se vrši pod nadzorstvom kr. notarja.
Kako pišejo naši naročniki:
V časopisu sem brala Vaš -oglas za nagrade. ' Ker sem se pri svojih znancih prepričala-, da so Vaši parfumi kljub nizki ceni res fini, naročam en karton. 65 dinarjev Vam pošiljam posebej ...	Z. S., Hrušica.
Vaša pošiljka mi je napravila v resnici veliko veselje. Tako lepe izbire šestih steklenic za som 65 dinarjev pač, nisem pričakovala. V -enem -ovitku- sem našla- priznanico za posebno nagrado. Pošljite mi prosim še dva (kartona po šest steklenic. Znesek din. 130.-- prilagam ....
Ml. iP., Ljubljana.
Zelo -veliko srečo sem invelai Pri; prvi pošljatvii- sem dobila priznanico za posebno nagrado. Ko sem -vnovič naročila -dva kartona, sem p-a našla v enem- z-ope-t eno- priznanico. Pošljite mi- prosim takoj še dv-a kartona. Tudi več mojih prijateljic -se je odločilo za naročilo . . •
B. L., Beograd.
Naročite torej nemudoma, kajti naša reklamna prodaja traja samo- do 27. decembre. Tudi Vi bodete z našo pošiljko zadovoljni.
tovarna kosmetičnih izdelkov in parfumov,	LjubiJan«,
Vegwa ulca 8 5-1.
irarsn	«H Tm ì


nedosegljiva glede trajnosti in jakosti žarenja!
Vido prodaste staro ati novo, ako pošljete taikoj vzorec in eadnjo ceno postavno kolodvor na skladišče ljuto-me"skih vin, Zagrebs, Prte 35.	607
Knma »Evropa«, čez cesto od kolodvora, dinevno koncert, vsi časopisi na razpolago, dobre pijače, postrežba točna. Se priporočal — Za Jos. Cizela — Gabro Valjak.	519
;opa pri Veliki Nèdelji prodAja Slo* dražba s o. a. v Lj ubij ani, Wolfo va
107
‘tremog iz svojega premogo. venska premogokopna ulica št. l —I.
ARGUS je naš najboljši domači obveščevalni sorod ARGUS ima v vseh mestih zanesljiv® poverjenik® ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o stanju denarnih zavodov, trgovsix>industrii»ki£k podvzetjih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpno 1» hitre
ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča u!.ll, Beograd ARGUS-ov telefon: 6»2§, brzojavni naslov: Arpss
prezgodaj
__sa-.--------ne pridete., ako
imatezaneslji*
Mi.6fh	vo uro iz švi*
^	carske tovarne
firme Suttner. Suttee^eveu-
' «li	^VtRjPgg	tajno do se.
I — " liftmk "L Tl •*"#*«•*
9w^was.’w^!,
plačno prejmete veliki ilustrovaai divot-cemlr, ako javite svoj točni naslov razpošiljalmcš ur H. Suttner v L j ubij ani št. 678. Cenik te stare solidne firme nudi skoro neizčrpno izbiro ur, zlatnine, kakor tudi daril in praktičnih predmetov za uporabo.
	
	
Ivan Dežman, Maribor
Vrbanova ulica 2a
(nasproti želez ne iin špecerijske 'trgovine Ivan Andrašič),
priporoča vsakovrstno stekleno, porcelanasto, kamenito in ■lončeno posodo. — Steklarska delavnica in izdelovanje steklarskega kita v lastni hiši.	Umetno zasteklenje
stavb in portalov. -— Prva slovenska najcenejša tvrdka te stroke. — Sodnijsko zapriseženi izvedenec. — Ustanovno vijena leta 1912.	625
Pozor ženini in neveste I
V manufakturno trgovino
MARTIN SUMER, KONJICE ®
je dospela velika množina vsakovrstnega modnega štola, črnega in 'modrega sukna za moške obleke, finega volnenega 'blaga v vseh barvah za ženske obleke, venci, šopki, svilene rute, svilene predpasnike ter sploh vse blago kar se pri hišnem gospodarstvu rabi, po jako nizkih cenah.
Vesele božične praznike
želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka
ZS&IfcifcVS^Jie pri
Božičnih nakupih izrecno
nroMZircm______________
rfenkala svinčniki oči DŽfB^nanrej , Maliv držala s Vi kar. zlatim / peresom od Dm-120“ naprej

Cenjeno občinstvo se obvešča, da točim celo leto v sivo-» jem za leitersberško opekarno' ležečem vinotoču- v
M. FELDIN, MARIBOR
Vetrinjska ulica.
Grajski trg.
so najprimernejša 1« tista, katera se vsak dan rabi, n."pr.: kc-vč*--PijM ^ ^ torbice za poto-vanje, različne dams-ke, spisne, šolske its ^	tržne torbice, Ustnice,
tobačnice, déji'aiRi«® za drobiž, bi« tudi gamaše in nahrbtniki.
V veliki izbiri in po zmernih cenah pri
Ivan Kravos, Maribor,
Aleksandrova cesta 13
PEKLU
.prvovrstna stara in nova vina od 8 do 14 din. za iiter Priskrbite si pravočasno za praznike 'žlahtno kapljico. Svojim dolgoletnim zvestim odjemalcem želim vesele praznike in srečno Novo leto!
621	Andrej Janžekovič.


ZIHVAbA. ••
• V globoki bolesti vsi »d nenadne izgube našega iskreno ljubljenega, nepozabnega Rudo fa
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje. Osobito se zahvaljujemo kolesarsko-športnemu diruštvir »Perun« za prekrasni venec, ter gg. pevcem od Glasbene Matice in »Jadrana« za v srce segajoči žalostiniki, vsem, 'ki so obsuli s cvetjem, poslednji dan blagega pokojnika, ter vsem, ki so ga v tako mnogo-brejnem številu. počastili na njegovi zadnji poti.
Rodbina Kvas.
Edino najboljdi
Hvalni streli in kolesa
Josip Petelfnc-a
Vslefon 911
«a
Zaradi opuščenega izdelovanja se od dne 10. decembra naprej razprodaja vse blago klobučinaste in baržunaste robe, lutk in enakih lastnih izdelkov, kakor velike količine gumija, celuloida in mehničnih igrač za 20 pod lastno ceno. Razprodaja se vrši do nove odredbe v trgovini g. Karola Worsche, Gosposka ulica 8, kjer se tudi prekupcem vsakovrstne igrače po zelo izredno
nizkih cenah oddajajo.
Taka priložnost za nakup ne pride več! Taka priložnost za nakup ne pride več!
,LUTKA‘, pra jugosl tovarna dečjih igrač, MARIBOR
Ob iprebridtki' izgubi našega dobrega soproga, brata, svaka in strica^ (gospoda
nam je bilo v veliko tolažbo vsesplošno sočustvovanje, k: simo ga bit v toliki meri deležni Vsem, ki so nas tolažili in nam v teh dneh žalosti kakorkoli, bodi izrečena naša globoka zahvala. Zahvaljujemo se nadalje vsem prijateljem in znancem, 'ki so v tako obilnem številu od Mitzu in daleč prišli našemu idragemu Lukeju ijzibazat za'dnjo čast. Posebna zahvala čč. duhovščini: g. prof. 'dir. Jehartu za vodstvo pogreba in ginljiv govor, prof. Cestniku za opravilo pogrebne sv. maše, župniku Bračiču in ruškima gg. duhovnikoma. Zahvaljujemo se g. poslancu Fr. Žebotu, g. Lesjaku in g. Jugu aa poslovilne govore ter ruškim pevcem za iginljivi žalostiinfei in cerkvenim, pevcem. Hvala vsem darovalcem krasnih vencev in vsem sosedom in prijateljem, ki ste spremljali rajnega na zadnji poti. Vsem Bog obilno poplačaj!
Našega nepozabnega Luikeja pa priporočamo v pobožno molitev in blag spomin!
'Na Smolniku, dne 19. decembra 1925.
Soproga Ivanka Hleb in sorodniki.
najboljše in najvapnejše
pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Maribom,
Stolna ulica it. 6	r.z.z n. z.,	Stolna ulica it S
Obrestuje hran. vloge brez odpovedi po 6%, na trimesečno odpoved po 8%.

h a
a II a II a
Velepražarna kave Meznarič Rado, Maribor,
Glavni Irt
itn. ».
Brzojavi: Meznarič Maribor.
ßsjr Trgovci, zahtevajte oonudbel
Telefon interurban 476;


Da vpeljemo Zlatorog-ter-pentinovo milo tudi tam, kjer se dosedaj še ni uporabljalo, prešamo od 1. avgusta t. 1. v vsaki tisoči komad tega mila pristni zlatnik po 10 frankov. Dosedaj se je že mnogo zlat-t nikov našlo! Kupite Zlatorog terpentinovo milo, prepričajte se o njegovi neprekosljivi kakovosti. — Mogoče, da najdete tudi Vi zlatnik!
Sadi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti *5 u jesen in zimo
KARO'čevlje
Lastne delavnice — solidne cene.
MARIBOR, Koroška cista št. 19.
Le najbolje je najceneje.

Priporoča se
Marea st. Cirila t Mario«.
Za poljske križe
si mnogi želijo Kristusov« podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskara® sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 din., 75 «m veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 dim, 100 em veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 em veliki po 1700 din,
tlel križi
z leseno poeobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in ©O din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 96 än 11S din» 40 cm po 140 din.
Snemalci kri ažt
s kovlnasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din.
Stoj eoi križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se topio prikoroča, da d vsak, kdor križe potrebuj», iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru,

&
p
p
m
I
Mtremv&weem furati* j
MU letata fmmttvti» l
Najpopolnejši
Stoever šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dòm, Preden si nabavite stroj, si oglejte to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga,
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1,
Oglasni ia reklamni zavod
j	Voršiča naslednik
S Vinko Koračić
j Miritar, Slomškov trg 16.
sprejema oglase po origi-; nalnih časopisnih tarifah za v s e tu- in inozemske če ■	sopise in revije.
1
Zahtevajte brezplačna po- | jasnila in reklamne načrte
mìMitiìt
ZLATO
Imate v hiši, če pegate s ZLATOROG-terpenllnovlm milom!
Zadružna gospodarska banka d. d.
J^odrnžnic® t Mariboru.
v lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6,* pred frančiškansko cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razr. loterije.

Tiskar: Tiskarna n. Cirila t Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. Uretok: Mnuš Goi.ec, novinar v Mtnbora.
izdajatelj: konzorcij »Naš« S àie*,- predstavnik: Januš Goleč * Mariboru.