Katolišk cerkven list.
List 25.
V cetertik 22. rožnika 1854.
Tečaj Ml.
Iskrene želje o godu milost i riga Unt-za, škofa ljultijanskiga G o s p o d n (i o s p o d a
ANTONA ALOJZJA
od hodoeih farmauov llragatiiškv nove fare dopcriieseiic
Pri novi cerkvi delamo
Nevlrudeni, \ e j- e I i; Tode sc dans ozeramo
Tje prot Ljubljani beli. Tam vtcmelitelj bivajo
Itodoče nove fare: \e>končno osrečujejo Na> mlade ino stare!
Za novo faro ..llrairatuš-
Podali >o jezerc, So tako hvaležnih duš
Pridobili jezerc! Naj torej, toili naš sospod.
Dobrotnik tega kraja. Naj danes Njih častili god Tud Dra^atuš obhaja.
Z molitev jo obhajamo.
O blari škof! ga milo: Naj Bo£ poverne stoterno
Njih blaženo darilo; Naj Major, ki ja nima svet.
Prebiva na Njih strani: Naj ljubi Bost še mnogo let Jih zdrave nam ohrani.
In kadar še le pozno se Njih časno bitje steče, ki v domovini je. ki je
Na ptujim tak' sloveče: O naj tačas pclja v nebo
Jih Božja roka mila! In pak v stoletje fara bo Spomin na Njih častila. —
kadar pak bodo birmali
Mladino v cerkvi novi — kak bo sprejel po vrednosti Jih tukaj kmet sirovi? — (■las enoglasni radosti
Donel bo po širjavi — Jek iskrene hvaležnosti — In zdaj — veseli, zdravi!
\ Dragatusi rožnika I8.*»4.
Bernard Tomšič.
Praznik svetila llcMgiga Telesa.
(Po Chalcaubriandu.)
Kakor hitro zora praznik kralja vesoljnima sveta naznani, se zaljšajo hiše s suknepimi preprogami, volnenimi plahtami in svilnatim' .Menicami. Llice sc po t resa j o z ninogoverstnimi cvetlicami in prijetno dušečimi rožami in zvonovi vabijo z vese-
lim glasam verno ljudstvo v hišo Gospodovo. Že se ukaže odhod. Vse sc začne prestopati in v redu se zibljcjo mnogoštevilni razdelki zbraniga ljudstva. Pred vsim visoko vihra lepo bandero z zalo podobo Svetnika, ki jc zavetnik kardela. ktero v dolgi versti za njim stopa. Tako gre kardelo za ksrdel Iam, vsako za podobo svetnika, ki. čeravno nizki-ga stanu, je vender le vreden zavoljo svojih lepih čednost in v življenju zveršenih del. de ga mogočni in vladarji časte.
Za temi razdelki sc vzdiguje visoko bandero Jezusa Kristusa, nc več znamnje britke bolečine, ampak znamnje rajskiga veselja. Počasno stopajc se bliža v dveh verstah mnogo število prebivavcov pušave in samotoljuhnih očetov, ki v lihim samostanu žive. Vsi korakajo v starodavnih oblekah, ki nas drugih časov, drugih vekov, drugih navad spominjajo. Pridružijo sc jim svetovni duhovniki .'n večkrat zdaljšajo z rimskim škerlatam odeti pre-lati ali redovniški glavarji dolgo versto duhovnov. Poslednjič pride vikši duhoven. N jegove roke derze svitlo presveto llcšiijc Telo. ki je na koncu procesije pod lepim krovam z zlatarn olepšaniga neba. kakor se vitli kadaj na koncil gošatiga drevoreda pod zlatim oblakam svitlo solnee lesketati.
Med verstama procesije stopajo priljudni tlečki v mernim koraku: eni nosijo lično spletene košare polne lepo dušečiga cvetja, eni pa zibljcjo v rokah drage sreberne kadilnice, ('črkovni služabniki trosijo rože po tleli, po ktcrili sc ho večno Solnee napotilo. V belo oblečeni leviti na desni iu levi kadijo Najvišjiniu. Nato se začnejo med množicami svete pesmi veselo glasiti. Glasovi donečiga brona iu streljanje gromcčili topov naznanuje, de je Vse-gamogočni čez prag svojiga tempe!jna stopil. Zdaj pa zda j utihnejo pesmi, godba omolkne in meti Ijud-stvain je veličastna tiliota, kakor na širokim morju, katlar ni sapice čuti. Nič sc nc sliši, kakor sum po terdili tleli merjenih korakov. Ali kam gre vse-gamogočni llog, kteriga veličastvo pozemeljske moči tako povikšujejo? Gre počivat pod revne platnene odeje, pod oboke cvetja iu zelenili vej, ki so spomin stare zaveze, neoskrunjeni tcmpcljni, prijazen stan na polju. Pred njim korakajo otroci in ubogi Iii ponižniga serca: za njim gredo sodniki, vojvodi in mogočni vladarji. Sam gre v ponižnosti iu visokosti, kakor se skazuje človeštvu v niičuim cvetju in v hitrim blisku iu v gromeči streli ta mesce, kteriga si je v praznik zvolil. Okna in vrata ve-licili poslopij po mestu so polne gledavcov, ktcrili serca se širijo, viditi praznik edino praviga Boga. Otročiči stegujejo ročice proti milimii Jezusu, in stari sivi očetje, ki že smert pričakujejo, sc čutijo
oprostenc strahu ino nepokoja v sercu. Pogled ži-viga Boga jih napolni z nado življenja in z velikim veseljem.
Prazniki kristjanstva so v čudni skladnosti s prcmcmbanii narave. Praznik Stvarnika obhajamo v času, kadar zemlja in nebo njegovo vsegamogoč-nost ozuanuje, kadar na polju in v logu vse na novo živi in svojiga Stvarnika časti iu slavi, kadar so vsi prirodki narave v naj ljubeznjivši zvezi, kadar ni po vsim travniku ene sanic vdove travice najti. Nasproti obhajamo spomin vsih mcrtvih ravno jeseni, kadar začne narava umirati in listje z dreves padali, zakaj človek umerje in pade kakor list v ruinencčim logu. Pomladi posvečuje sveta mati katoliška ccrkcv druge praznike. Praznik sv. Ileš-njiga Telesa se primeri bolj velikolepnimu mestu, procesije križeviga tedna bolj priprosti vasi. Z veseljem odpre kmet svoje seree cerkvenim slovesnostim, kadar se zemlja blagoslovu krepčavniga dežja odpera. Blagor, kdor bo obilno pridelal in česar ponižna glava se bo vlastnim čednostim uklonila. kakor sc steblo pod polnim klasam ukloni in ponižaFr. lilažič.
Nlol s volila Hnrka v Uciictkali«
Omcnjenja vredno se mi zdi, kar katoliški en-glcški list ..liani bi c r-( IS5;| april str. 300-304. J od lega stola pripoveduje. Bodi mi pripušeno v kratkim posneti njegove besede, ki bodo gotovo iiiarsikteriniu ne samo nove, ampak tudi dobro došle.
Stol svetiga Marka evangelista se omeni naj pervo v popisu življenja in muceništva svetiga škofa Petra Aieksandrinskiga, ki je pod rimskim cesarjem Maksimiuiaiiam v letu 3IO dosegel krono muceništva. Pripoveduje sc namreč, dc jc bil ta sveti škof tako ponižen , iu dc je tako častil stol, na kterim jc sedel sam evangelist sveti Marka, iu za njim tolikanj svetih škofov, ki so Gospodovo čedo v Aleksandru pasli, dc se ni hotel nikoli nanj usesti, kadar je v cerkvi sveto Božjo službo opravljal: pravil jc, de sc mu vsakrat zdi, kadar ta sv. stol pogleda, kakor de bi neka nebeška svetloba la stol obdajala. Ivo je pa zavoljo Kristusove vere svojo kri prelil, so kristjani njegovo sveto truplo vzeli, ga v sveto škofovsko opravo oblekli, iu z veliko častjo posadili na ta stol, na kteriiu sedeti se je nevredniga mislil, dokler je živel, ter ga potem po cerkveni šegi do groba spremili. — Iz lega se pač vidi, v koliki časti so imeli Aleksan-drijski kristjani v začetku čelertiga stoletja stol s. Marka.
Staro ustno sporočilo pravi, dc je Venetam s. evangeli pervi oznanoval evangelist sveti Marka, iu dc je sam osebno bil v Ogleji, takrat še velikim in imenitnim mestu. Ile je bil z apostelnam svetim Petr aru v liimu, ne dvomi nobeden. — Kadar so roji Mohamctanov se iz Arabskiga polotoka vsipali čez vse sprednje aziatiške kraje, oskruuovali naj svetejsi spominke tolikanj kristjanskih mest, povsod ropali, morili in požigali, in niso prizanesli tudi svetim zakladam naj starši Antiohijske ccrkve, kjer so se Jezusovi učenci naj pred kristjane imenovali, in kjer je sveti Peter apostel. prejden je v Ilim sel, sveto ccrkcv sedem let vladal: takrat so mende Alcksandrijski kristjani misliti začeli, kako bi stol svetiga Marka evangelista, svojiga perviga škofa, kot naj drajši spomin iz apostolskih caso\% pogube rešili. zalo de bi ne prišel \ krivične roke sirovih Arabcov, in de bi nc bil o.l njih oskrunjen ali clo
razdjan. In gotovo se ni čuditi, de so na misel prišli, ga k tistim kristjanam prenesti, kterih pred-dedam je nekdaj tudi ravno ta evangelist sveto vero oznanoval, ker so smeli pričakovati, de bo pri njih varno shranjen in de ga bodo tudi v veliki časti imeli. Ko je cela severna Italija bila zamotana v Ariansko krivoverstvo, so ti kristjani se stanovitno prave vere deržali; in za tega voljo je tadašnji cesar Herakli ukazal, de naj se svetiga Marka stol iz Aleksandrije prenese na mali Gra-ški otok (insula G rado) blizo Ogleja. — Tu je ostal tadaj ta častiti stol v Gradu blizo dve sto let; v letu 85£8 pa je bil prenesen v ccrkev svetiga Marka v Benetke, in postavljen na veliki altar. Ko se je v 17. stoletju v tej cerkvi za veliki altar nov tabernakcl delal, je bil sv. Marka stol z altarja vzet in v cerkveno sklailnico (tesoro) položen, kjer se še dan današnji kaže. — Stol obstoji iz eniga samiga kosa, iz beliga marmeljna; nekdaj je bil ves pokrit z drugim lesenim, čezanj umetno narejenim stolam; ali ko je s casaui les na njem sperhnil, se je znotranji marmcljnov stol pokazal in — skrivnosten napis na njeni.
Ta napis na stolu svetiga Marka je v hebrejskim jeziku sestavljen, in pismenke hebrejske s<» take, kakor so jih v starejih časih v pismu rabili egiptovski Judje, namreč aramejske, zelo podobne Palniircnskim. llruga posebnost tega napisa je, de se bere od leve proti desni: in to je mende do sadaj, celih dve sto let, učene motilo, ki so večkrat skušali ta napis brati, de ga niso umeti mogli; zakaj pismenke same na sebi so zadosti očitne, tako de je vsakdo koj spoznati mogel, de so hrebrej-ske. *) Pred dvema ali tremi leti je bil častiti jezuit Secchi nekaj časa v Benetkah, kjer je po tamošiijih knjižnicah in pismohranih listin iskal za obširno zgodovino Florentinskiga cerkveniga zbora, ki jo po višjim ukazu .spisuje. Ko je vidil stol sv. Marka in napis na njem, ga tudi ni znal koj brati, ali on si jc ta napis v vosek vtisnjen sabo domu vzel, zato de bi ga o pravim času skušal brati in razložiti, in glej! ko na vosku vtisnjeni napis tega stola doma ogleduje, je koj pravi ključ najdel k branju napisa. Perve pismenke napisa namreč so bile sadaj na vosku vtisnjene na pravim mestu po navadnim hebrejskim pisanji in branji, to je na desni roki: vsa težava, brati napis, je na enkrat zginila, in pomen napisa je po tem takim odkrit.
Ker samiga napisa v svojim pervotnim pismu ( ki ga bo vsakdo lahko sam vidil v posebni knjigi, ki jo čez to sam Secchi spisuje j tu podati ne morem, postavim tu sem latinski prevod, kakor ga je sam Secchi napisal:
CATHEDRA. MARCI. KADE M. DIVIVA. BEG VI j A. Alfi A. MARCI. M fil. f ESTj. IX AETfillN V3I. IV VTA. ROMAM
to je: „Stot svetiga Marka, liarmt tisto lio*jepraritoje moje, in mojiga Marka: redno H ima se der*ati.u Iz tega napisa vidimo ne samo, de ta stol je v resnici stol svetiga Marka, ampak tudi, de je tisti, ki je naredil ta napis, ravno tisto ..lložje pravilo" (divina regulaj imel vedno pred očmi, kakor sveti evangelist Marka, namreč se veduo in terdno deržati v vsih verskih zadevah svetiga Rimskiga Se-
Kar zaiiioivnt tuli ja/ |> eit «• e«l iti. ki »im naUnjceii f a i: - - i — luile Ir^a nu|0>a »ani > «\<»jimi ocaii \ i I i I in liral.
I*i>a\ec.
deža. Zares čudno, de se te važne besede razodevajo ravno v našim malovernim času!
Pismenke tega napisa in zgodba tega stola pričajo dovolj visoko starost njegovo. Hazun tega prijazne besede (thc familiar and aflfeetionate form of address) „mojiga Marka" kažejo naravno in očitno, de tisti, ki je da* te besede vsekati v ta stol, je gotovo še svetiga evangelista osebno poznal; in ker je bil neposredni naslednik svetiga Marka, kot Aleksandrijski škof, Anania, od Judovskih staršev rojen, zamoremo verjetno terditi, »le je on ukazal na stol svojiga sprednika vsekati ta hebrejski napis. In če je kteri škof v pervih časih kristjanstva bil goreče unet za apostolski sedež sv. Kimske cerkve, in se poganjal za njegovo prednost pred vsimi drugimi v celi cerkvi, je bil gotovo sveti Marka evangelist, zvesti in ljubljeni to-varš svetiga Petra aposteljna: in zdi se, de začetnik tega napisa je hotel na ta način razodeti, kako zvesto izpolnuje nauke sprejete od tolikiga učitelja, kteriga je visoko spoštoval; ali še več, morebiti smemo reči, de to ,,Božje pravilo", v tem napisu omenjeno, so besede samiga svetiga Marka, ki jih je pogostama imel v svojih ustih. S.
Mlatlenee ua poti ločitve.
Zapustil je neki mladeneč hišo svojih staršev, in na povelje svojiga očeta gre sreče po svetu iskat. Prišel je na pot ločitve, in ni vedil, ali se hoče na desno ali levo oberniti.
Ko se pa spreniišljuje, ugleda žensko osebo proti njemu se bližati, ktera je bila prav lepe podobe, na hoji in pogledu pa prav prederzna. Mladeneč! je zaupila že od deleč proti njemu, kali ne veš, po kteri poti bi šel? llodi za menoj. Vse tvoje življenje se ti bo dobro godilo. Poglej tukaj lepo pot, ktera je gladka iti široka, le poglej, kako veliko jih po nji hodi, in kako se veselijo. To vse vidim, pravi mladeneč: Ali povej mi, žena, kdo si, in kako ti je ime?
Jest sim veselje, ali nasprotniki moji me hudobijo imenujejo, reče ona.
liavno zdaj se na drugi strani druga ženska oseba proti mladetičii perbližuje.
Ona ni bila tako lepa, pa tudi ne prederzna kakor perva. Njena hoja je bila ponižna; glas krotek, in njen pogled pameten. Mladeneč! ga ogovori, ne prederzni se iu ne daj se premotiti po njenim potu hoditi; če jo poslušaš, pojdčš v pogubljenje. Sicer je pot, katero ti kaže, gladka iu široka, tudi veliko jih po nji hodi: ali oh, nesrečni nc vejo, kani de gredo; na koncu pota je smert, pogubljenje in terpljenje. Zatorej ti svetujem: ne stopi na nevarno pot, in hodi za menoj, če hočeš v deželo prave sreče priti. Kdo si pa ti? vpraša mladeneč. Jest sim čednost, mu odgovori; in pot katera v srečo pelje, je na mojo stran. Kaj! lepa pot! vpije hudobija in se posmehuje; lc poglej, kako vozka, nevarna in s ternjem nastlana je! Zali mladeneč! noge si boš poškodoval in po hribu se močno utrudil. Poglej tudi, kako malo jih po nji hodi! Jest se ti nič ne prilizujem, čednost mladenču reče; moja pot je vozka, nevarna in težavna, ali ona ti tudi pomagala bode: malo jih sicer po moji poti hodi, pa noben se še kesal ni, ki je po nji hodil. Ali ljubi mladeneč, nikar lc poti premišljevati, ampak premišljuj tudi njene nasledke, in kam de pel j a. Povzdigni svoje oči proti tajistimu hribu. Vi-
diš tam veličastni tempelj. kteri se ti nasproti bli-sketa? Tam je tvoj namen, in tam je prebivališč srečnih. Pa nobena druga, kakor le leta težavna pot pelje k tajistimu tempeljnu? vpraša mladeneč. Nobena dru^a, odgovori čednost. Tudi sama previdnost Božja jc ta hrib v prebivališč srečnih odločila. Kdor nanj priti hoče, mora nanj iti. Vse dobro velja trud in pa delo. Ce hočeš, de ti zemlja dobriga sadu obrodi, jo moraš obdelovati. Če hočeš, dc te ljudje ljubijo, jim moraš dobro storiti; in glej! za večno srečo pa nočeš nič storiti!
Odkritoscrčno ti povem, pravi čednost, de moja pot ni lolika, pa ne smeš si misliti, de bode zmeraj težavna, kakor se v začetku zdi. Vsaki začetek je težak: pa vaja tudi kar je težkiga zlajša. Vojskovanje je kratko, zveličanje pa večno.
Mladeneč se šc k hudobii oberne in reče: Pa leta tvoja perložna in gladka pot v dolino pogubljenja pelja, ktera se v začetku tako lepa in lolika zdi, na koncu je pa taka žalost! Kdo pa ho le 11.1 konec mislil! mu zaverne hudobiji. Zadosti, de je moja pot lc perložna iu vesela. Nalia, reče mladeneč, neumen človek bi mogel biti, ko bi v kratko veselje šel, večno srečo pa zapustil! Čednost! /a teboj grem: podaj mi svojo roko, iu pelji me v tempelj sreče in zveličanja, kjer ho ves moj trud poplačan!
Za majhno plačilo se lioces tolikanj truditi? reče še enkrat hudobija, le p«»glcj zgled velike družbe, ktera me posnema.
Kaj pomaga, odgovori pametni mladeneč. se tako velika družba, pa nesrečen biti! Boljše je z majhnim plačilain, pa srečen, kakor z velikim nesrečen biti. Hvala tebi, reče mladeneč čednosti: ti si nic obvarovala zapeljive hudobije! Oh, kako nesrečen bi bil jest mladeneč zdaj brez lvojc prave Božje zapovedi! Ne zapusti me, in ne odstopi z moje poti, reče čednost: zmeraj po mojih stopinjah hodi, in če jest onemagani iu padem, povzdigni sc in močneji bodi, de boš prišel v tempelj sreče iu življenja.
Tudi ti, ljuba mladost, stojiš poprej ali pozneje. kakor ta mladeneč, na poti ločitve svojiga življenja. Iloceš se za čednostjo ali hudobijo podati? Za čednostjo bos srečna, za hudobijo pa. oh' vekomaj nesrečna. —	Janez Tomšič.
nčcBec.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. V saboto, v god hv. .lancza Kerntnika, oh osimih zjutraj bodo naš milostivi gospod knez iu škof v Teraovim vogelni kamen /.a novo eerkev blagoslovili, in potom bo v zato nalaš pripravljenim šotoru hv. maša.
v- nS o I h k i Prijatel- je v	Ii»ta naznanil.,
de je drugi tlel r Djanj a .Svetnikov' ze v Celovcu in Me bo v dveh ali treh tednih razposlal, pa le tinti« društvenikam, ki no Ietnino za 1SSI. leto že plačali Naj nc toraj ue mudi, ktlor tc^a še ui storil!
Od Verh ni ke. Ko človek pride i/, kake stransko soseske posebni praznični dan do kaciga mesta ali terra, in vidi v«e pobožno obhajan je drugač slovesno, kakor pa doma: hc v sereu nekakošuo moi-iio obujeniga iu razveseljeuiga čuti. Tako se mi je »rodilo v rod presv. Ilesnjiga Telesa na Verhniki. Nočem •inenjcvali že prevečkrat imenovane lepe cerkve, ampak le lep«» dolsri procesijo. Kae h deset velikih bander sploh novih iu ozaljšanih je pot kazalo verstam pobožnih služabnikov preeudniga zakramenta: skoraj v a vstkim batelcram so
— ION —
jc Bveto petje razlegalo; tik pred t>v. Rešnjim IVeaam pa jc slo mlado kardclo šolarčikov in šolaric, ktere so kile »ploh čedno, velik del btlo oblečene z lepimi ven-«iki ovenčane, iu bo za polovico tudi sveče v rokah imele; potem glasna prijetna godba domač,h dobro izurjenih ffodcov, iu v m en spet lepo glasno petje; postaje ya »tiri zegne so bile povsod prav lepo napravljene in olepšane, in vse se jc v lepim redu verstilo. V taki I riložnoHti človek nekoliko čuti, kaj to velja: de nobenima narodu ni njegov llog tako blizo, kakor vernima kutoliškimu ljudstvu.
Iz Dolenje vasi pri Hib niči <>. rožnika. Okoli polnoči me posebna svitloba prebudi, skočim k oknu, kar vidim, de je v uredi vasi neki skedenj ven \ plamenu, ker ko prej ob takim ponovnim času ni l. lo precej nobene pomoči, jc v kratkioi času 48 hiš f; ko strašno gorelo, de taeiga ognja šc nikdar nisim v dil, iu Bog daj, dc bi ga nikdar več ne vidil. Hogu, ki nam nasprotniga piša ni poslal, in ljudem, ki ho od v '.ih krajev k strašnima ognju priderli, gre hvala, dc ni vsa vas pogorela. Ali osem in h tir d ene t hiš z vsimi hlevi in skednji je čislo upepeljenih. Nadloga in nesreča pogorele ov sc ne da popisati, ki zdaj lačni, o-Hioojeni, raztergani in objokani okoli svojih smodiš in pogoriš hodijo in kličejo; kaj bo i kaj bo! llog nam pomagaj ! Obcmem se tedaj na vse dobrotercne Slovence in v .Jezusovim imenu vse dobrotnike prav lepo poprosim: l smilite sc, Usmilite pc silo revnih pngorecov!
J. Jereb.
Iz Cioricc 17. rožnika. .S.— S vil la cesarica Elizabeta jc veliko podarila blagim napravam po vsem cesarstvu, kakor hiiio ravno te dni brali v Dunajskih uradnih časnikih. Na našo primorsko deželo je od teh darov odpadlo 2UOO gold.. od kterh 8(10 gold. d obite dve napravi v tiorie', namreč ion gold. naprava tukejšnih fluboueinov, in druzih 400 gold. naprava zapusc-uih otrok.
Oznanil sim nc zdavno, kar mi jc bilo znano od testamenta namiga rajnega višiga škofa; ene san.e reči nisim bil povedal, namreč dc ho rajnki vse svoje knjige tukajšni bogoslovski duhov »nci zapustili, kakor so, d: -kler ho še med nami živeli, svoj m duhovnikam vedno priporočevali, de naj po nvoji smerti svojih bukev ne zapUHte nevednim dedičem, ki ne znajo z njimi ravnati, tako de mnogokrat naj boljši dela. kakor jc sploh znani, kramarjem iu štacunarjcm v roko pridejo, dc maslo in salo vanje zavijajo; temuč dc naj jih kaki knjižnici zapuste, kjer se vedo čislati, dobro shraniti in rabili: I ako so hotli te svoje besede tudi z lastnim izgledam poterditi. — Pač b: bilo želeti, de bi sleherni duhoven ta lepi izgled rajnega višiga škofa posnemal, in svoje bukve po smerti zapustil ali fari. kjer služi, s čimur bi sčasama lepa Turna knjižnica zrastla. dc bi mladi duhovni koj pri začetku svoje težavne službe pripomočkov dovolj pri rokah imeli, ali pa jih namenil kaki očitni knjižnici v mestu, kjer vedo gotovo bolje ravnati z njimi. kakor samopridni dediči, ki jih v svoji nevednosti večkrat nespametno razdajajo.
Osmi dan tekočiga mesca junia so bili udje bra-tovšiue ali društva „'l pio sovvegno**, od kteriga jc Danica uže večkrat kaj povedala, na svojim navadnim inentu zbrani, iu med drugim ne posebno tudi pogovarjali za stran potrebnih prenaredb nekterih društvenih postav, ker j»5 to važna ntvar. in ne ne da z enim mahlejem ob enim storiti, je izvoljen poseben odbor obstoječ iz treh udov, kterimu je naloženo, potrebne poprave v društven h postavah osnovati, in jih o svojim času slavni nkupšini v presojenjc in poterjenje predlo-
žiti. Zaupamo, de bodo previdni možje, kterim je to važno delo izročeno, v občno zadovoljstvo in primerno sadajnim okolišinam svojo nalogo doveršili.
Itnzgle«! po keršanskim svetu.
Blizo Dunaja, pet četert ure zunaj mesta v Novi vasi (Neudorf), ho se pred nekaj časam vsta-novile gospe dobriga Pastirja, perve, ki ho v naše ccsarstvo prišle. To duhovno društvo se je začelo proti koncu sedenmajstiga stoletja na Francoskim; pobožna Maria de C ombč, iz kalvinske zmote k kato-liški veri spreobernjena , iu mlada vdova, je perve duhovne tovaršice zbrala, in modri I a Uer mondiere, fajmošter pri sv. 8ulpicii v Parizu, ji je bil v tem po-četku Hvetovavcc. Namen društva dobriga Pastirja je ta, zapeljano in zgubljeno ženstvo k spoznanja iu po-boljšanju pripeljati, ne še spačene, vender v nevarnost postavljene deklice pa pred zapeljivostjo obvarovati. \ ta namen jemljejo v svojo hišo ženstvo, ktero se Mamo prostovoljno v njih skerb poda, ali ktero jim starši iu drugi višji izročijo. {Sprejete osebe po na\adi v tri dele razločijo; perve so spokornice, ktere so ravno iz srede hudubuiga sveta prišle, spačene in v pregrehe pogreznjene; druge so deklice, ki niso še pohujšanc, vender so bile med svetam v nevarnosti svoje nedolžnosti; iu tretje so Magdalene, ktere so se v hiši duhovniga društva v resnično poboljšanje obernile. in hočejo potem prostovoljno in za vselej ondi ostati. Počctek noviga društva je lep sad obetal, in tedaj so pobožne gonpč dobriga Pastirja sčasama več hiš v Franeii dobile. Velika prekucija je sicer tc hiše razdjala; po zadobljenint mitu pa so se ostale gospe zopet zbrale, in papež Pij VIII. jim je v I. 1829 dal eno višji .Mater, ktera stanuje v materinski hiši celiga društva v francoskim mestu Angers-u ^Anžer). Od tod se je društvo po celi Franeii razširilo, in je tudi v druge dežele in struni Hveta naseljenkc poslalo. Za hišo blizo Dunaja so nekteri dobrodelni gospodje poskerbeli, ki so v ta namen grad kupili; njih namen je bil. zgubljeno, v hudo ječo obsojeno ženstvo na pot poboljšanja oberniti. Zatoraj gospe v Novi vasi nimajo prostovoljnih npokornic, ampak bududelnice, ki so za dve do desetih let obsojene, jim vlada pošilja; hiša ima prostora za 15(1 tacih oseb. Od začetka so bili Dunajčani prav radovedni, kako se bo malo pobožnih nun h toliko divjimi hudobnicami obnašalo; zavoljo kake sile je tudi vojaška straža pred hišo. Vender do slej ho nune vse lahko opravile, in niso še nobene vojaške pomoči potrebovale; čudo »e tukaj spozna, dc prava pobožnost, z Božjo pomočjo podperann, tudi čez divjo moč zmaguje.
jfllKi ti uro vi.
Za afrikanski mision: Neki dobrotnik iz Se-kovske šk< lijc jc poslal do Ljubljan.«kiga škofljstva ma-šnikovo obleko znumenitne vrednosti za misionarje v Afriki. — Iz Skocijana pri Trijaku 8 gold. — rDe bi se Bog ubogih zamurčikov usmilil!** 30 kraje. — Za odkupljenje zamurčika. kteri naj pri svetim kerstu ime wJozef Planinšeku dobi oO gold. —
Preme m lie iluliov*liie.
V Ljubljanski škofii: Černuski vikuriat je podeljen » Jožefu Zupinu. kaplanu v Sent - Jurji.
\ Goriški viši škofii: Za kaplana \ \ojščico n« Krasu jr prestavljen g. Jož. M o ase tir. dosadanji kaplan v Mavliinji. g. Matevž Sardin i/. Šamane v »avliinjo. g. Jož. Tomšič i/. Ceniva. v Šamarie: g. Jak. Ilovjak i/ Doberdoba pride za vikarja v Cerov: g. I.ukež Nagodr iz l.okovra v Doberdob; g. Anton Kavčič, kaplan v Tominu. v hokovie: g. Valentin Pelieon i/ Upačjesele v Toni in.
0'jovorni vrodnik : Andrej Ztmejc. — Založnik: Jožef Uluznik